KULTURNI    ZAPISKI
Gostovanje  Mariborskega  nar. gled. v Ptuju
V dneh 31 maja in 1. junija t. I. je v Ptuju gostovalo mariborsko gledališčc. Gofti so v dveti dneh ln s šttnmi pred-stavami ptuiskemu občinstvu in okoliča-nom pokazaii dramo »Globoko so korc-nine«, delo ameriških pisateljcv Arnauda D'Ussau m James Gowa. Tudi tokrat, kakor že ob gostovanju ljublianske Drame. ki je prcd časom igrala dramo »Lacko in Krcfli«, je občinstvo napolnilo glcdališče. pazno slcdilo vsebini in do-živetl igri gostov in pod močnini vtisom odhajalc  od predstav
Progrssivna <imeriSka pisatclja, ki sta napisala dramsko delo »(iloboko so ko-reninc«, sta ustvartla kvalitetno dramo. \z cclotne gradnje drame se pozna. da sta pisca dndobra poznala odcr in za-htcve odra, karjikten' nastopaiočih oseb so jasni. v celotnem dclu so vsa mesta drame povsem utemeljena tako da je <Jelo v umctm^kcrn m tehničnem poglfdu risoko zadovoliivo NaL namcn ni da fovorimo podrobno 0 igri gostov O tern $0 žc pisaii drmni listi Vsekakor na jc prav, če se nekoiiko pomudimn pri vse-bini tega ameriškega deia. Ob gled;nju tega dela se je ponovno razkrila pred nami vsa žalostna resnica ki obstoja v »zlati« in nad vse »demokratični« Ame-riki. Gotovo je. da je na^emu čioveku problcra črncev,   njih  zapostavljanjc   in
vse drugo, o čemer še obstojajo razlike med bclimi m črtiimi v kapitalistični de-želi, le delno poznano. Ta drama nam je razkrila te reči v podrobnostih, tako da smo šele ob gledanju tega deia po-vsem doumeli in sc zgroziii nad krivi-cami. ki sc godc črnemu človeku Po-poinoma pa razumemo tudi to. da v de-želi kapitalizma, ki stremi za zasužnjc-vanjem drugih na odov. drugače ne tnnre biti.
Odprava suženjstva je bila v Amcriki z zakonom že davno odpravljena. toda v praksi so suženjske mr-tode ostalr Koreninc rasne delitve rncd bclimi in črnimi %o Se vedno globoke Teb kore-nin se oklepaio pridobitni aristokratski krogi, ki so ir teh udnosov zgpostavlif-nja in poniževanja črnih Ijudi kovali dobiCke ^a' so črr.ce zaradi privzgnienc ponif.nosti 'ahko neusmilieno izkonSčali Občntie rnan.ivrednosti pa ie globoko zakoreninjcnn tudi v delu črncev samih', ki ?o iim rasni glasniki vsre vtep'i giavo da ie beli čiovek od boga postavlirn. da Kosrodine črnemu.
Peianjc drame »Globoko so korenine« sc viši v Južm Amefiki v hiši senatorja
Langdona Langdon sam, nekdaj viden politik. je poln rasnih picdsodkov. \z strahu, da bi čmi Ijudjc doscgli cnako pravnost in bi bila s tem privilegiranost belih liudi omajana, z nio pa omajano tudi izkonščanje črnih, se v borbi po-služi vseh mogočih srcdstcv, tudi naj-bolj umazanih, samo da Ui onemogočil poročnika ameriške vojsk«; črnca Brctta. Brett se jc vrnil z italiiansk: frontc na dopust v hiSo seaatorja Langdona, kjer jc bival od malega s svojo mattrjo črnko Bello, ki ie v hiši senatorja služila. Vojna sama je Bretta osvobodila mnogih prcdsodkov, ki sta mti iih v njcgovi mla-dosti vccpljaia mati in senator Langdon. osvobodil pa *e je tudi vpliva senator-ieve hčerke Alice. ki ic v Bfettu vidtla del svoje lastnine in ic pred vojno skr-Dcla za njc^ov vs^stranski razvoj Tudi ob vrnitvi s fronte Alicc žcli. da bi sc Brett vpisal na univcrzo. I oda Brctt ta predlog odbrje Brcit jc z vojnirni cdini-cami prešei svet, vidci je, da ie v dru-Kih deželah. tudi kot črncc. užival ugled in spoštovanje. kiy gre človeku Donia v Amcriki se nili ni sme! rokovati z belim človekom niti sesti v senatorjtv stol, vse te male in drobne stvari so žf motile konzrrvativncga in predsodkov poinega scnatorja Za večje *nepravilnosti«. ki bi jih napravil v odnosu z belini človc-
kom, pa tnu jc pretila tako njcrnu. kot vscm črncem, večna nevarnost linčanja. Vseh teh predsodkov in groženj v tujih deželah ni videl in občutil. Zato si je Brstt ob vrnitvi zaželel, da postane uči-telj v šoli črncev, kjer bo malc črncc osvobajal predsodkov in občutja manj-vrednosti, ki jih ic bii v svoji mladosti sam vcs po!n, in te rnlade Ijudj kot uci-tcij vzgajai v ponosnc in svobodne Ijudi. Fa plernenita žclia, kar jc popolnorna razuml.u*o, ni bila pogodu senatorju Langdonu. Da bi Hretta v njcgoveni na-črtu oncmogočil, si jc scnator izrnislil tatvino urc, ki jo je iz pozabljivosti pu-stil nekjc scnatorjcv bodoči zc\ pisatcli Merrick Seiiator jc sprva bil osarnlien s to umazano klcvcto, tej obdolžitvi nibče v njcgovi družini ni verjcl ker so vsi v Breiin videli po.4tcnega čluveka in odlikovancga junaka iz vojnc Ko pa .sc razknje v družun, da je bil Brett na sprchodu s scnalorjevo miajšo hč:rko iSevvy in ko ta prizna prcd s\:ojo starejšo sestro Alice, da im? črnca Bretta rada, takrat predsodki do Crnih Ijudi planejo tudi iz starcjSc sestre in sc tudi ona pridruži cčetovim obdolžitvam Alii c pokličc poJicijo in liretta zapro zaradi tatvine. Pisatelj Mcrrick. ki jc priSel iz Scvcrne Amerike, ki sam »rdi. da ra7-mere na ssveru do črncev niso prav nič boljše kot na jugu, se nad tem dcjaniem Alicc zgrozi in vrta toliko časa. dnklcr stvari popoltioma nc razkrije S tcm st razkrijs tudi podlost senatorja Langdona in dokaže nedolžnost črnca Bretta Breita spustijo iz zapora. toaa v njem so po-novno vzbujeni dvomi do bclin Ijudi, ki
jili jc v luiini nekoiiko izgubil. Prizade-jana krivica mu znova daje potrdilo, da se je na tujih fiontah in to v prvih lini-jah. lahko boril za am.riškc koristi, da pa za to nima nobcnega priznanja in da je Sc vcdno manj vreden v ameriškl družbi zato. kcr ;e črnec. Kljub zago-tovilom s strani pisatelja Merricka. ki je napredcn člo\ek. kljub opravičcvanju Alicc, ki končnu prizna pred Brettom svojo napako. ki io je napravila in ki izvira iz predsodkov ameri.^kc aristo-kratskc družbc kijub odkntosrCni Newy, ki ima željo. da ii Brctt pnstane mož. Brett ustaja Z dvomi do brlih Ijudi. ker točno ve, da problcim in predsodki do «;rnce\ v Anieriki še zdavnai ntso re-Seni in jih v tsh pogojih ni mogoče re-šiti. Črnec Brctt tudi ve, da jc to veliko premalo čc bi on osebno bil dcležen člove^kega dostojanstva in cnakopravno-sti, ker so (u št miliioni in miliioni nic-govih črnih bratov. ki imaio prav tak^ne želje po enakopravnosti in tudi vse pra-vic*, da prideio do istih Rešiti pa se iih ne da posainično
Drania sc tu konča m ie pisatclia tudi nista mogla drugačc končati. ker jc taka dejanska   stvarnost    današn.ie   Arricrike.
Oledalci pa smo si ob koncu drame «ami lahko naprrvili zakliučkf \r naili rešitev trg? probJerni« kaknr tv6\ vseh ¦^rntrih. ki tam $c nhctniaio rn S' nixn reSeni Ljudstvo nai dobi obla^t v svoje ••okc,  pa  bodo  vse  krivice  odpravljene.
Narodn^r"" fr'rdali?5ču v MariKoru pa se  za  o1              ¦¦'Muiemo in ^elimo. da
nas v ['.                     •\i  čim večkrat <>b-
išče.                                                D. P.