Loto IV.
Szombathely, 24. junija 1917.
Štev. 25.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto vaakoml na njegov naslov 6 K. Sküpno v edno faro .......... 4 K.
Sena Nevln v Ameriko Je na leto . . . 12 K.
Cena ednoga droboa je doma 6 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CŠERF0LD, Zalamegye.
K temi se more^ pešllatl naročnine l vsi doplel, nej pa v tl8karao.
Vsi 'naročniki tak domaČi kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List* i na konci leta „ Kalendar Srca Je«*šoroga.“
röečíca moja, lübite se
med Seb0V/ (Sv. Jan.)
Eden’ izmed ,sedmerih glavnih gre-hov* je tüdi nevošč!ivost. Či je glavni greh, se ga trbe tüdi jako ogibati. Toda, či človek pogleda malo v svet, slepi v megla in vesnice, obišče drü-žine, govori z lüdmi, vidi z žalostnim srcam, da je na sveti li preveč-preveč nevoščenosti. Či se pitamo, Zakaj je zdaj te boj, lehko pravimo, ka zato, ár so si narodi bili nevoščeni eden na ovoga. Sad te nevoščlivosti moremo zdaj z brid-kimi suzami jesti.
Kak so si narodi nevoščlivi med sebov, tak so nevoščlivé mnoge drüžine edna na drago, tak tüdi premnogi poáamezni 1tidje na svojega bližnjega. Sosed je nevoščeni na soseda, krčmar na krčmara, trgovec na trgovca, večkrat brat ná brata itd. Od mele i podpore pa niti ne gučimo. Stotine nepod-pisanib pisem ta naj več pove. Jako je žaIostno viditi, da so sosedje in rod-bina, ki po cela leta eden na drügoga ne gučijo. Či se srečajo, vsaki gleda v svojo grabo in z dugim nosom ide naprej. Kak takši morejo mimo spati ? Kak vüpajo v srdeh v cerkev pred Jezusa, ki je pravo: Prvle kak položiš svoj dar na oltar, idi, zmíri se s svojim fara tom.
Te glavni greh pa ma v človečem srci svoje korenje, in či dobro ne pa-zimo, se nam večkrat skrivoma obüdi. Ali je ne istina, ka či naš bližnji, naš sosed, ma srečo pri zdravje, pri živini, na polji in indri, mi čütimo, čeravno ne nami radi, nekšo sküšnjavo, štera nam, šepeče: Viš ga, vsega ma po voli, ti pa toliko delaš, pa li nemaš sreče?
Če si mi na to etak poguČimo: Bog njemi daj srečo, naj ma, te smo ne nevoščlivi na njega. Nego čl mi svojega soseda ali koga drugoga za volo nje-
govo sreče skoro viditi ne moremo, smo nekak čemerni na njega, smo žalostno iščemo priliko, kak bi njemi mogli kakše škode napraviti na imetji, ali če drügo ne, kakše božno reč pod nos potočiti, smo nevoščeni na njega. Rávno tak Či smo veseli, kda se njemi kakša nesreča zgodi i si z.gučimo, ali mislimo tak njemi trbe pa radi bi ga na nikoj djali, ali, kak se pravi, bi ga radi vtopili v ednoj žlici vode, to je znamenje, ka smo nevoščeni.,
Poznam lüdi, ki so si v rodi, pa že več kak 12 let ne gučijo eden na drü-goga, zato ka so ,,¾e ednok svadili.^ Bog moj! Pa te lüdje hodijo k spovedi ali ne? Vsaki naj si malo sam premi-šlavle, či ma to grdo navado, da je nevoščeni na svojega bližnjega, ki je pa vsaki človek, ne samo tisti, ki je blizu nas.
Pred spovedjov si trbe dobro zgrün-tati düšnovest od. graha nevoščenosti, trebe še dobro spovedati in io grešno napako zatreti. Vsi pa, či pride skü-šnjava nevoščlivosti, naj pravijo sami sebi: Ne delaj drügim tisto, ka ne bi rad bio, ka bi drügi tebi delali.
Sveti Alojzij, povrže grofovsko ima nje pa si obleče redovniško halo, sv. Ivan Krstiteo tüdi kraljevske rodovine poto-mec, bogati mladenec, se v širino v kožo oblečen pri kaže pri Jordani. Povržeta svoje veliko imanje za Jezusa, mi bi pa tüje malo želeli i si stehi düšo blatili ? — Toga že nej.
Bojna — Mir.
Bojni dogodki zadnjih dnevov so ti: V Flandriji so Angleži Nemce 20 kilo-metrov nazajporino!i i jih do 7000 vlovili. Pri Cerny ji so Nemci franzozke jarke zasedli i vse napade odbili. Me* seca maja so Nemci do 300 sovražnih letal ali zračnih ladj dolstreiili. Talijani, da so na Primorskom nikše sreče ne
meli, so začeli na Tirolskom, med Asiagorn i Brentov napadati. Vse na-pade smo odbili. Rusi na svojem du-gom bojišči začinjanjo tüdi bole živo strelati. Na drügih bojiščah ne bilo posebne spremembe.
Iz pisem naših vojakpv.
Marija, dobra Mati. Novine i Marijin List redno vdablam, to čitanje me jako veseli; dosta navuke najdem notri. Oče pa matere tak nemam, ka bi me opominjali. Zaloga volo sam si drügo Mater zebrao, štera me je 10 mesecov čuvaja na rususkom bojišči. Gda' sam čHsimeoj*sam si m3litvín5 ks¾c naprej zeo i tak sam se zahvalo svojoj drügoj, pravoj materi, Devici Mariji. Na taljanskom bojišči sam bil 5 mesecov i tü mi je bila Blaz. Dev. Marija ja povsod Pomočnica. — Enkrat me je ,polentar" zapazil, kak saih po vodo šo prek šinje, na šteroj je negda že-lezuica Šla v Gorićo. Polentar strli tri-krat name, ali nej se njemi posrečilo. Ide drügi po vodo po tistoj poti kak sam jaz hodo, pa kaj se je zgodiio ? Ne je imel siromak časa pridti do vode, po!entarska krügla mu, prevrtala obe nogej i tak so pribežali saniteci so ga zavezali i v bolnico poslali. Hvala Mariji za njeno preveliko materno obrambo. Ta prigodba je bila 14. marciuša 1917. pri Gorici. Vinkovič Martin telefonist z Bratonec.
Meji vojni psi. ,Oskrbljavam vojne pse, šteri raujence po bojiščah gori-ščejo. Slüžim zdaj v Beči. Tü dobim povelje, naj nekoga vojnoga psa pélam domo njegovomi gospod! ten na pruško mejo, zato ka je oslabo že na bojišči.' Bilo je pa mojemi potnomi tovariši pošteno ime luksi. Dugo vožnjo bi ovak srečno napravila, če ne bi grozno la-čniva bila oba, jaz i luksi. V gladi sva zdaj ja milijonara bila. V tom velikom bogatstvi se pripelava v češko mešto Tabor. Tü sva tri vüre mogla čakati. Jaz sem v kočiji vlaka ostao, psa sem pa püsto dol. Vido sem naime, ka so romarice tam na kolodvori postapale z punimi korbli krűha i pogač. MisIo sem si, Iehko pa moj luksi šteroj malo
2.
NOVINE
1917 lani ja 24
pogledne notri v korbeó pa njoj prešté keliko drobcov pogač nesé konči se on nasiti, pa va ležej glad prenašala, da bom samo jaz lačen. Psa püstim, jaz se pa vtégnem, da bi zadremao. I tüdi sem pošteno spao. Kda se prebüdim; je moj luksi že nazaj prišo z svoje lovine. Kda sem ga vido, ka ešče mo-čno rebra kaže, sem si mislo: no sitro-maček luksi, nesi mogo nikaj zapleniti. Ali kda ga celoga poglednem, te mi je nadebeli sméh poco. Žnate, kaj je moj luksi pred prednjima tacama stiskavao ? Skoro ka ne bi zjuhkao od veselja, povem vam, nikaj drügo, kak celi kolač krüha. Segnem ta, da bi njemi ga vzeo i ne je püsto, nego začeo ga drapati. Zkrčim zdaj nemški — psi namreč povsod nemški razmijo. — Pfuj luksi, to ne smeš — pa je krüh že v mojih rokah. Dam pošteni drobec ž njega luksiji, ovoga si pa jaz požmajam. Nasitila sva se oba i mimo čakala na obhod|Vlaka. Ali kaj je to, vidim ednoga redára (policája) ka z nekov Go-spov ide proti našemi vlaki pa narav-noč proti mojim kočijam. Tü lehkaj ne de dobro, sem si mislo. Redar pride resam k meni pa me pita po psovi, če je moj, pa či ma prévozno dovoljenje. Kda sem njemi to ppkazáo, mi pravi, ka je té pes toj gospej kolač krüha odneso 'i njej ga moram povrnoti. Odgovoro : Jaz • krüha nemam, pa sam psa nej zgono k toj gospej po njega. On pa — Pa ga morale meti, zato ka je ta gospa z lastnivi očrni vidila, kda njoj je té pes krüh odneseo, pa bi njemi ga tüdi vzela z gobca, samo ka jo je tak grdo gledao, ka se ne pod-Ístopilá. Nato njemi ovadim, ka je pes prineso toti krüh, samo ka ga je pojo z menov vred. Redar to nikaj ne verje pa li zahteva, naj dam krüh nazaj.
I da sem ne šteo me je prijao, ka bi me odegno. Kak luksi ovara redarovo roko na mojoj, skoči njemi na hrbet pa njemi bluz razčesne. Spravim ga dol z hrbta pa se rešim policaja. Te je šo načelniki železniške postaje po-vedat te dogodek, da me ne bi dale püsto, ali k sreči je vlak sfüčkao i midva z luksijom sva figo pokazala celomi Tabori.
Po dugom potüvanji sem dospol v namenjeno mesto k gospod! luksijo-vomi. Kda je té gospoda onarao, se je tak razveselo, ka njemi je do nosa skoča. Kda dopovem tomi namen mo-jega prihode i moje doživljaje z luksi-jom med potjov, se je iz srca smejao i gostoljübno nama podvoro. Na drügi den po sladkom počinki v mehkoj posteli sem slovo vzeo od pošteno hiše i luksija pa v svoje varstvo vzeo nje-govoga mlajšega pajdnša „rigó“-ja, šteri je „tauglich* bio za vojaško slüžbo. Dobra gospa se je bogato poskrbela za naj, dala nama je na pot pogače pa še štiri kile mele, ka bi rigó ji med potjov močnik kühao. Ne nekaj postaji sem ovado, kaj nosim v uahrbtnoj torbi. Pajdaši Polaki so te reči nekam najbole k srcv kapale. Kda sem jaz za-spao na vlaki, je pri plezo k meni gorspao sem naime gor v tistoj ljüknji, štera je namenjena za voditela vlaka —I pa je začeo bašlati v mojoj torbi. Moj rigó ga gleda en čas, ali kak si kisilakove pogače dene v zobe, njemi skoči na obraz i ga zgrabi za nos. Nezmerni krik Polaka me prebüdi.* Pes ga drži za nos, on pa že vse moči kriči. Rigó — püs(j, spregovorim i re-šen je nos Polaka. Krv je tekla samo ž njega. ,Panie nie sem vzal*, mi je ponavlal prestašeni vojak pajdaš, kda sem ga karao, Zakaj lačnami pajdaši
jemljé — ali pogače kisilakove, štere so se njemi iz vüst püstile, so drügd svedočile. Odpüsto sem njemi pa njem ponüdo te poželene pogače. Po bra-tovskom sva je lepo potrošila do Beča. To sem ga zato ne pitao, če se srdi na mojega rigó ja ali ne. Jaz sem ga srečno prepelao v pesjo šolo." Horvat Štefan, vodnik vojnih psov, z Dokležovja.
Dom i svet — Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Kaus Mihál z G. Sinika; v glavo je strašen na talijanskom bojišči. Srce Jezusovo bodi vsmiljeno njegovoj düši i okrejoi v toj zgübi njegove domače.
Naš polk doma. Železne županija 83. pešpoik se je nazaj priselo iz Beča v Szombatheljr.
Naš mil. višji pastir grof Mikes Jauoš je na bojišči pohódo i potolažo vojake našega 83. ppolka.
Odstopo je veliki župan železne žu-panije dr. Békássy Števan.
Imenüvan je za častnoga županij-skoga nadzdravnika dr. Pető Ernest, ki je imenitno vodo v Szombathelyi V. oddelek reservne bolnišnice.
Prepovedana molitvena knjiga. V Mo-noštrí od TVellischa izdano molitvena knjigo „Srce Jezuš", je cerkvena oblast ne potrdila. Zato ka se več reči najde v njej proti pravoj veri i ešče nedostojne reči, je vsakomi katoličanec ostro prepovedao, ka bi jo za kniga molitveno meo. (Poleg odpiska od szombathe!y ske cer-kvene oblasti pod št. 2978. I. 1916. darioga.)
Naša nova Vlada: Naš apoštolski kralj je sledeče visoke osebe imenüvao za ministre vogrske vlade: grof Ester-házy Mikloš Móric, ministerski predsednik, Szurmag Aleksander ostane, do-
Po amerikanskom.
3	Povćst.
Spisao: Henrik Sienkieivicz.
Prišeo je s svečov v roki in vido gospodiČno tam stati, kak če bi pri-bita bila. Začno se je škodoželjno smejati.
— »Tak? Gospodična Neumann? Ha, ha, ha! Dober večer, gospodična! Ha, ha, ha! Past sam nastavo za toré, pa sam deklino zgrabo! Kaj pa tüdi imate tü iskati pri mojoj pivnice7? Raz-ločno sem napisao na steno, ka tü naj nihče ne bodi. Zdaj pa lehko kričite, keliko hočete. Naj 1jüdje zvedijo, ka hodile vnoči okoli moje pivnice. Samo kričite, do jütro ostanete tü. Lehko noč, gospodična, lehko noč!"
Neumannica je bila v brezvüpnom položaji. Ali naj kriči t Te svet vküp spribeži in vsaki de jo vido. Ali naj tü ostane celo noč, ka do jo zajütra vsi videli? Pomali jo je začnola noga boleti, v glavi se njoj je začnolo vrteti i — omedlela je.
— „Moj Bog!11 se je prestrašo Ivan. „Kaj bo z menom, če vmerje?“
Hitro je vzeo kljüč i odklono past. Da se je pa gospodična li ne genola jo je prijao in odneso v njeno stano-
vanje. Malo se njemi je pomilíla. Odi-šeo je nazaj domo, liki oči je ne za-tisno celo noč.
Drügo jütro seje gospodična Neumann ne pokazala med dverami svoje groce-rije. Sram jo je bilo, ali si je pa pre-mišlavala, kak se znosi.
Ivan je že naprej znao, ka ima v kratkom kaj neprijetnoga čakati od nasprotne strank Tak se je tüdi zgodilo.
Lastniki grocerij imajo naradno zvüna na svojoj trgovini tablo „Notice* na šteroj so zapisane cene. Iz grocerij dobijo med drügim krčmarje tüdi )ed, brez šteroga nieden Amerikanec ne spije svoje pive. •
Ednok je Ivan samo v pamet vzeo, ka pri njem več nihče ne küpüje leda. Velike grüde so ležale v pivnici in se pomali začnole topiti. Škode je bilo že par dolarov. Najbolj čüdno je pa bilo, ka so ceIo tisti, ki so z njim drüali, pri Neumannici vsaki den küpüvali led. Ne si je znao kaj.
„Zakaj ne küpüjete od mene leda?“ je pitao v spotretoj angleščini krčmara Petersa, kda je šo mimo grocerije. »Zato ka ga vi nemate.*
,Kaj pravi te, ka ga nemam i*
,Jaz ne veín.“
»Pravila vam, ka ga imam.*
,Kaj pa te to pomeni?“ je pravo krčmar i kazao na tablo.
Ivan je pogíedno; malo so ga ne čemerje bujíi. Na njegovoj tabli je ne-kak iz reči „Notice“ (Opomin) izbrisao slovo „t“; tak je ostalo »No ice“; po angleški to teliko pomeni, ka nega leda. ,
„0 pilatuša!* je skričao in ves pe-navi od čemerov je bežao v Neumanni-čino trgovino.
„To je svinjarija!* se je dro kak nemak; „ Zakaj ste zbrisali edno slovo z moje table?“
,Kaj sem zbrisalai* je pitala gospo-dična, kak če nikaj ne bi znata.
.Edno slovo pravili, eden „t* ste zbrisali. Čakajte, vam že pokažem! Moj led plačajte, moj led!*
Zgübo je svojo hladnokrvnost i se dro, kak če bi odnoro, gospodična Neumann je pa tüdi začnola kričati, ka so 1jüdje vse vküp spribežali.
,Pomagajte!“ je kričala gospodična. ,Dutchmann je odnoro. Klati me hoče. Bujo bi me radi*
Kričala je in ,se jokala. Ljüdje so ne znati, kaj se je zgodilo, ali Amerikanec nikak ne gléda rad ženskih skuz. Zgra-bili so Ivana za šinjek, ga potisáö!i vö in ga lüčili vednak v njegovo trgo-
1917. jnnija 24.
NOVINE
3
mobranski minister, Batthiány Teodor, kraljevski minister, dr. Ugron Gabriel za notrašoje zadeve minister, dr. Gratz Gustav financminister, grof Serényi Adalbert trgovinski minister, Mezössy Adalbert, poljedelski minister, grof Ap-ponyi Áíbert, minister za poduk i bo-goč&stje, dr. Vázsonyi Viljem, minister za pravo, grof Zichy Aladár, horvacki minister. — Nova Vlada je v büdinskom kralevske«! gradi prisegla pred kraljom, ka de poleg pravice ravnala državo.
Grčko. Konstaatin kralja so naši so-vražniki prisiliii, ka je mogo odstopiti. Naslednik njegov je mlajši sin Aleksan-der. Bivši králj odpotüje t drÜžinov svojov v Da ni jo.
Novi püšpek v Veszprémi so dr. Eott Ferdinand, kanonik ostrogonski, ravna-telj seminišča budapeštinskoga.
Podpisüvanje VI. vojnoga posojila je do junijá 26. podužano. Sem dajte svoje peneze.	,
Mro je dr. Erőss Jožef, profesor dogmatike i podravnatelj szombathely-skoga semenišča v 49. leti svoje starosti. V molitev dobrih düš ga pri poročimo.
Delavci v tiskarnah so znova podig-noli svojo plačo. Zavolo toga za Novine vsaki tjeden 10 koron več moremo platiti. Davi se od vse strani te dragi naš tisk" v maternoj reči, ali vüpamo se, dragi Slovenci, ka ga obranite z obilnov podporov.
Imenüvanje. Püvar Mataj, benedikti-nec, naš vojak; je imenüvan za profesora v Esztergom (Ostrogon) na bene-diktinsko gimnazijó.
Na opojne pijače, kak poroCá „Luč“, se samo v Horvacko) potroši na leto sedemdeset milijon koron. I list dsotavi, ka vse to je brez haska. Mi pridenimo pa še: ne samo brez haska, nego na
veliki duševni in telovni kvar pivcov, Keliko smrtnih grehov in keliko betega vzroküje alkohol.
Od naših Amerikancov poroča gospod Anton Soštarič, ki je uradnik * bio pri našem konzuli v Clevelandi, da so ne zaprti, vživajo prostost, dela majo do-¾ta, plačo pa bolšo, kak pred bojom. Samo dragoča tam tüdi že nastanjüje. Po boji pa smejo vsi redno domo. Naše ljüdstvo je večinoma ne delalo strliva i raj en, čas zavo)jo brezdelnosti pomenjkanje trpelo. To nam naznanja g. Šoštarič, ki je zdaj prišo domo v Bučečovce poleg Ljutomera.
Vlom. V Martjanskov cerkvi sta dva šmrklavca vlomila šparavec i za odne-šene peneze v krčmi pila. Prišla sta pa orožnikom v roke i dobila svojo zas!üženo kazen. — Žalostno je to, ali tečas mladine ne dobimo k Jezuš!, dokeč de od starejših to vidila i čüla, ka je na sveti najvekša Sreča pitvina. Starišje, pokažite z zgledom, stopite v drüžbo, štera krati neredno vživanje opojnih pijač pa deco dajte tüdi sem spisati. Te vidili, ka de včasi bolša mladina, menje de se kradnolo zato ka de se menje, pilo i kadilo i več de se molilo.
Nova sovražnika. Ljüdovladi Eaiti i San Domingo sta pretrgale diploma-cijsko zveze z Némčijov.
Španjolsko. Vlada je mogla odsto-piti. Nova je nastala pod voditelstvom Daío-ja ministerskoga predsednika.
Dari vojakov. Na podporo M. Lista i Novin je nabrao Koštric Štefan,, p. 48. pp. 16 kor. Darüvali so: Koštric Štefan z D. Bistrice 4 kor., Grah Štefan, desetnik, z G. Bistrice, Jakliu Marko z Hotize, Kotnjek Janoš z V. Polane, Mesarič Mirko z Melinec, Špi-clin Ivan z Sr. Bistrice, Žniderič Va-
lent poddesetnik, iz Stajarskcga Sre-dišča, vsaki 2 kor. — Iz veseloga srca to pošlejo, naj se le širi slavno ime Marijino po naših milih slovensko spisah, šterim se vsi radüjejo pa si hasek ž njega poleg Slovencov še Vogri vzemejo, šterim je oni razlagajo. — Bog lepo plati. Vredúik.
Bolečine v Kotriga!! odprati zglo-danje z Fellerovim ,Elsa Fluidom". 12 glažkecov toga zdravniško priporoče-noga domačega vrastva se poštnine proste dobi za 7 kor. 32 f. pri E. V. Feller lekarniki, Stubica, Centrala 146. Horv. Tü se dobijo tüdi Fellerove milo odvajajoče rebarbarske „Elsa-Krogljice*, 6 škatlic franko 5 K 57 f.
Na podporo M. L. i Novin je dala Števanovska fara 20 kor. 30 f. Da-rovniki so: Sočič Balaža žena 1 kor., Šömének Ana 1 kor., Bedič Jožefi Žena 2 kor., Zavec Karola žena 1 kor., Ma-koš Balaž 1 kor., Pintér Trezá 1 kor., Pint Karolin 1 kor., Edšidt Lujza 1 kot., Sak Ferenc 80 f., vsi iz Števanovec. Iz Otkovec: Bedič Jožefa žena 3 kot. Iz A a do več: Mešič Treza 6 kor. Iz Virice: Štajer Janoš 50 fil. Iz Sakalo-vec: Borovnjak Ferenc 1 kór. — Bog lepo plati! Vrednik.
Marijin List je obőuvao. »Do suz genjeni smo čtelí Marijin List, gda so drügi že globoko í sladko spali. Naednok prileti samo sovražna šrapnela. Za njov pa drüga. Zbüdimd hitro paj-daše i se rešimo.- Ovak bi nas v sneh znao sovražnik spomoriti. Hvala naj bo dobroj nebeskoj Materi, velika je njena pomoč. Oj prosito Jo ví domači tüdi za blažéni mir. Andrejék janoš, podd. z Martinje, Mak Jožef z Sakalóvec, Gotter Janóš iz Griča, dbr. 19. dpp.
Toča je vničila vse pridélke na poti v Žumberki na Štajarskom.
vino. Tam se je vküppobrao i dobro prečiteo svoje kosti, če njemi štera ne menjka.
Za tjeden dni je visela pred njegovov trgovinov nova tabla, na šteroj je bila naslikana opica v ženskoj obleki; jako je bila podcbna Neumannici. Pod njov je bio pa napis: ,Grocerija pri opici 1* Vsi so pogledno!i to novost. Glasen smeh je začüla tüdi Neumannica in se pokazala med dverami. Obledela je; navidezno mirna, si je pogüčala: ,Grocerija pri opici? Dobro, ve je gospoda Ivana.*
Se jo je pa v srce zadelo. Odvečera, kda so deca iz šole Šla so henjala pred tablov in jo gledala. Neumanúica je čüla, kak so si gučala: „0 to je pa gospodična Neumann! Dober večer, gospodična Neumann!*
To je bilo že preveč! Gda je prišeo Vrednik k njoj, njemi je pravila: ,S töv opicov je šteo mene dražiti. Toga njemi ne pozabim! Dol mora vzeti opico in pred menov polizati s table barvo.* ,Kaj namenite včiniti?“
,Šla bom k sodniki.*
,Kdaj?*
„Vütro.“
Drügo jütro se je postavila pred gospoda Ivana in njemi pravila:
»Znani, ka ste šteli [s tov opicov mene dražiti. Hodte zdaj pred sodnika, ka de vam on pravo!"
»Pravo de mi, ka na svojo tablo lehko naslikam, kaj hočem.*
„Mo že vidélj.*
Neumannico so čemerje vse zdiga-vali.
„Z odkod zna te, ka ste tista opica vi?“ »Srce mi pravi. Hodte samo z me-nom pred sodnika, ovak vas sherif zveže, pa de vas na lanci gnao tá.“ »Že idem, že idem“ je odgovoro veselo Ivan.
Zaprla sta svojivi trgovini in sta Šla. Pa poti sta se neprestano svajüvala. Komaj kda sta prišla do dver gospoda Dansonvilla, sta si domislila, ka nieden ne ve teliko angležki, ka bi jihva sodnik lehko zarazmo. Kaj naj včinita ? Samo sherif je znao nemški i angležki; Šla sta k njemi.
„Ita v pekeol* se je zrežao na njihva. — „Iz celoga mesta sta pre-gnala alaženi mir. Vsikdar samo v ed-nih švlinjah hodita. Samo ita nekam! Naj vaj sama ne vidim!*
Ivan se je obrno proti Neumannici: ,Morava počakati do jütral*
„Čakati t Raj vmerjem! Zvün če dol vzemete opico.*
»Toga pač ne* je odgovoro Ivan. „Ne, ne.“
„ Vütro te še viséli, čakajte samo! Više boš ti nevalani dutchmann. Brez sherifa jez tüdi opravim. Vej sodnik zna kaj hočem.*
»Dobro, lepa bodiva brez sherifa!*
Ali gospodiČina se je motila. Sodnik je bio edini človek v celom mesti, ki je ne znao za to svajo. Stari je samo kühao pa mešao svoja zdravila, za drügo se jé ne brigáo. Ž na vadno v dobrohotnostjov jihva je sprejeo.
,,Pokažita mi jezik, vej vama te dam kakše dobro zdravilo.“
Začnola sta njemi z rokami tolma-čiti, ka sta ne po vrastvo prišla. „Ne sva betežniva* je kričala gospodična Neumann.
,Kaj pa te ščeta?“
Vse mogoče i nemogoče sta zgučala. Na vsako Ivanovo reč je prišlo dešet od njegove nasprotnice. Nazadnje si je deklina nekaj čednoga domislila. Ka-zala je na srce, ka jo je prej Ivan do srca rázžalo.
„Že razumim!“ je pravo doktor.
Odpro je veliko knjigo i začno pisali. Pitao je Ivána, keliko je star.
„Šeštrešti.“
(Dale.)
4.
NOVINE
1917. iuniia. 84.
Slovesnost se je vršila z predavan-jom v sobočkoj mestjans¼oj šoli na spomin njenoga štiriletnoga obstanka.
Dva plüga loga je zgorelo v Žídi poleg Monoštra. Vužgo ga slaboumen siromak Felber Jožef iz Mopoštra.
Nasilstvo proti oblasti. 380 koron mora plačati 8inic Štefan z Rankovec, zato ka je ednoga financa dvakrat v prsi vdaro, drügomi pa ne šteo imena svojega odkrili.
Potres je vničo mesto San Salvador v Nikaragua ljüdovladi Jüžne Amerike.
Slovo vzemejo 18 let stari domo-branci 18 dpp. od vseh svojih milih i se njim v goreče molitve zročijo: I)omjan Jožef, Gomboc Jožef z Sodiši-nec, Brtdlanič Alojz z |M., Petrovec, Marič Alojz z Krajne, Cvetko Ferenc, Stiblar Števan z Bakovec, Serec Karol, Nernec Janos z Küpšinec, Jaušovec Aloiz z Rankovec, Grah Ivan z Vido-nec, Kisilak Jožef z Radovec; nadale Ficko Jürij z Vidonec od betežne matere i vse rodbine; Balažic Štefan z D. Bistrice, Zsoldos Marko z Trnja, Ro-lenko Štefan z Žižkov, Kolenko Martin, Gjörek Ivan, Tkalec Ignac, Bozjan Martin, Zelko Ivan z Črensovec, domo-branci 20. dpp., Gáspár Jožef,, podd. top. oddelek, z Čöpinec. — Vüpajte se, dragi vojaki, v sladkom Srci Jezu-sovom. Naše molitve do vam vsako stopnjo sprevodile. — Vrednik.
Razpüščeni so bogoslovei szombat-hely skoga semenišča. Na risalski pon-delek so odpotüvali domo.
Vojaško imenüvanje. Vorös Viktor, praporščak 64. pp. z Beltinec, je ime-nüvan za poročnika (Leutnant). Česti-tamo. * \
Vkradnoli so na Tišini v trgovini Hrenovoj petrol, pri g. Vőlgyi-ji vp. vučiteli pa kokoši. — Pri Fartek Jožefi v Martinji so pa odnesli 400 K. vrednosti masti, mesa i obleke ciganje pa pobegnjeni 4 vojaki.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za malo stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelks, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzIo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko]* zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju“ Brno Štev. 65. Moravsko.
Samo eden iiter vina.
Samo eden liter vina bi mogli menje piti v celom leti, pa bi si za tiste peneze lehko Marijin List pa Novine naročili, pa bi včasi znali ka se v orsagi godi, i ka je novoga, pa kak se bojna pela, pa kakša cena je za edno pa za drügo blaga, pa kakše ceno ma Zrnje, mela, meso, nadale bi znali, gda de prebiranje regrutov, i gda do mogli notri idti, z ednim računom dosta več bi. znali vi, šteri ešče nemate Marijinoga Lista i Novin, kak zdaj znate.
Pa te liter vina bi vam ešče nešter-noga drügoga prišparao, či bi v nedelo odvečara, gda bi Novine v roke dobili, bi si k stoli seli pa je čteli. Zvedili dosta več novoga kak zdaj znate.
Zdaj pa, ka nemate toga čtenja, pa si nevete kaj začnoli doma, idete v oštarijo, — ve prej ne bom dugo. — Tam pa te več takših vinskih bra-tov najdete, z šterimi se v dobro volo spravite i kupice vküpo klonkate.
Slovenski pregovor pravi ka: Dobra vola mošnje kole! Vi na to ne gle-date, začneta piti liter (vina) za litrom, dokeč vas kaj v žepi tišči, na zadnje pa vas že krčmar sam vö z krčme sünjavle.
Domo idoči več nevete kak eden oslek, šteri pravi „i a, i a“, — vi pa malo pa nači „ej haj, ej hajl“
Pa kakši hasek mate z toga, nej ste siti pa nej napojeni, doma more jesti kredi biti, iščete posode z vodov, ka si komaj žejo pogasite. Pa itak kaj pravim? — dvoji hasek mate, obprvim ka vas mošnja ne tišči v žepi,, ob drügim pa ka vas na drügi den dobro glava boli; Zdaj njemi uboga, nemila žena more mokre cape ali z kvašeno repo na glavo devati, štero je pijan domo pridoč s trdimi pesnicami küšü-vao. Vračiti ga mora, ka gda de zdrav, de pali v oštarijo šo.
Ali hvala Bogi, dnes den je zato že malo takših moškov v našem kraji, ka bi tak božno živeli. Znajo jo takši postati, zato ka, nemajo Marijinoga \Lista i Novin. To vraštvo bi njim jako trbelo, ovak de je tüdi glava bolela večkrat.
Kapa ženske? Hej té so vam dnes-den v oštarijaj prve; nega jih tüdi dosta takših ali štere so, tiste so nej, za popisati, kak delajo, gda se zapo-jijo. Pa bi bole bilo či bi si one tüdi za tiste peneze takše vraštvo naročile štero se zovp Marijin List i Novine.
Prosim vas, ne zamérite, če sam vas šteroga ali štero štera razdražo. Ja bi znabiti tüdi lejko takši bio, či ne bi vdablao toga hasnovitoga vrastva. Zato je vam tüdi preporacam.
Melinčar.
Pošta.
Grah Ferenc. D. 8laveči. Hvala na podporo. Sin se dale išče. — Gjargjek Matjaš. M0t0viici. Poslali smo vašemi vojaki Novine.
Odpraviti
škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namene razglašena ponarejenja napravijo, ne pa ne-potrebni reklám delati ščójo te vrste. Zato zneva povdarjamo, ka je dobrodišeči ,Elsa-Fluid“ právi če ma znamek „Elsa.“ če što ne bi poznao izmed naših čtevcov toga stáro-davnoga, dobroga vrastva, naj opita svojega vračite!a, ka dobro dene, bolečino vtiša i vno-gokrát je potrebno to sredstvo
proti telovnim bo!ečinam, glavoboIi,
zoböboli, protinskim betegom i drügim bo-leznostam. Ne vzemíno spodobnoga imena ra-kij, tekočin, elikserpv itd., nego pravoga si. naroči mo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stu-bica ,Centrále 146. (Zagreb žup. Horvatska.) Predbojnske cene:12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialneva glažkeca poštnine prosto za S kron, 60 malih ali 30 dvojnih ali 10 speei-alnih kantic poštnine prosto za 25 koron. (Poganjajoče „Elsa-pilule* so samo z „Elsa“ znakom prave, 6 škatlic poštnine prosto 4 kor. 40 fil.)
Što si kürečih očih ne o,dprávi, si zmantrá hojo z bolečinami si oslabi celo telo.
Odprávianje kürečih oči brez bolečine
je prava dobrota za vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta nsglašüvati, kak nevarno je rezanje kürečih očib. Nož zna, ne da bi v pa-metvzeii, globlje v meso priti, noga je pa vedno izpostávijena prah! i nesnagi, kaj v rane pride i vnogo smrtnoga krvnoga zastrup!enja je nastano!o tak že. Küreče oči brez noša gotovo lehko i hitro moremo odpravili z Fel-lerovim „Elsa“ ílajštrom za turište (flajšter za küreče oči, cena 1 kor , v škatlah 2 kor> ali z Fellerovov ,Eisa* tinkturov za turiste (— tekoča tinktura za küreče oči, cena 2 kor.) — Vnogo jezer turistov, žandárov, pis-monoscov, vojakov, gospodarov i gospa, šteri premálo obütel nosijo i ki so je dozdaj rabili preporača to sredstvo, štero bitro i stalno odprávi küreče oči. Dokeč največ sredstva za odprávianje kürečih očih (rezanjo tüdi itd.) samo gornji del küreših oči odutrani, koren pa notri neha, zavolo česa oko znova zrasté, tečas imenüvana Fellerova sredstva z kor-nom vred odpraviljo küreče óko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenji tela i nog (cena 1 kor) se ne posredno da naročili pri:
Feller V. Eugen lekarniki Siubica, Centrale 146. (Zagreb žup.>
Nyoaneto*t a* Egyházm«(jy« Kön3rvrvv0mda gyorssajtóján, S¾ombathelvm.