JANKO KREK upravnik Ljudske knjižnice KULTURNOPROSVETNO ŽIVLJENJE V ŠKOFJI LOKI V ZADNJIH LETIH (od 1958 do 1971/72) Društveno in kulturnoprosvetno življenje Škofje Loke ima bogato tradi cijo, saj je Loka med prvimi slovenskimi mesti dobila čitalnico, med dvema vojnama pa se je kultumoprosvetna dejavnost razvijala kar v dveh društvih in v dveh dvoranah, če pa sežemo še nazaj na uprizarjanje Škofjeloškega pa- sijona, lahko trdimo, da imamo vsaj dvestopetdesetletno tradicijo na področju gledališkega amaterskega delovanja. Obe svetovni vojni sta sicer delo preki nili, a ne za dolgo. 2e 21. septembra 1945 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo v Skofji Loki in začelo je obnavljati tradicijo bogatega amaterskega kultumovunetni- škega dela. V okviru društva so se v posameznih sekcijah (dramska, likovna, folklorna, pevska, lutkovna, klubsko-izobraževalna itd., knjižnica in glasbena šola, orkester, godba na pihala) združevale vse kulturne dejavnosti v mestu. Ime društva se je času primemo spreminjalo najprej v Sindikalno kulturno umetniško društvo, nato v KUD »Tone Sifrer« in v Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« ter končno v Loško gledališče, združevanje dejavnosti v enem društvu pa je ostalo vse do leta 1965, ko je Loško gledališče ohranilo samo še delovanje na dremiskem področju, ostale dejavnosti pa so zamrle (p>evska, lut kovna sekcija) ali pa so jih prevzele profesionalne ustanove (likovna, knjižni čarstvo, orkester, glasbena šola, godba na pihala). Škofjeloško amatersko društveno kulturnoprosvetno življenje in delo je bilo od leta 1945 po vojni pa do današnjih dni v nenehnem nihanju, v rasti in upadu, to pa so pogojevala iskanja novih obHk dela in delovanja, večja ali manjša finančna podpora, naklonjenost odločujočih faktorjev kulturnemu de lovanju, to pa je tudi vzpodbujalo ali pa hromilo delo nekaterih vztrajnih amaterskih kulturnih delavcev. Med njimi naj omenim predvsem najstarejšega ljubitelja odrskih desk, režiserja Jožeta Audiča, Poldeta Polenca — režiserja vseh dosedanjih postavitev Tavčarjeve Visoške kronike, iniciatorja velikih predstav na prostem v obliki poletnih prireditev, igralko in režiserko Poldko Stigličevo in Petra Jamnika, ki s svojimi režijami prinaša v Loko utripe so dobne dramatike in eksperimentalnega gledališča. Ce eliminiramo opis razvoja kultumoprosvetnega dela do leta 1957, ker sem ga že opisal (glej: LR, IV, str. 165—169), nam naslednje leto 1958 kaže zelo pestro sliko delovanja DPD »Svoboda« v Skofji Loki. V okviru društva je delovalo 10 sekcij: Knjižnica se je preselila v Dom ZB v letu 1956 in dosegla tak razvoj, da se je v letu 1959 osamosvojila v samostojno kulturno ustanovo in v tem letu 236 dobila prvega profesionalnega usliožbenca. V naslednjih letih se povsem od trga od društva in končno izgubi tudi knjižničarje-amaterje. Godba na pihala se je po letu 1958 vse bolj krepila. V vseh nadaljnjih letih jo je vodil Ivo Gulič. Prirejala je samostojne koncerte, sodelovala je na proslavah, poleti pa v sodelovanju s Turističnim društvom prirejala prome- nadne koncerte (1964, 1965). Po letu 1963 se je priključila glasbeni šoli, 1970 pa se je osamosvojila kot samostojno telo. Orkester je vodil najprej Hugo Veber in sodeloval pri nekaterih dram skih uprizoritvah, jKrtem pa se je združil v orkester glasbene šole. Pri na daljnjih uprizoritvah operet ga je vodil najprej Ivo Gulič, nato pa Oskar Škulj, vendar je imel premalo domačih godbenikov, sodelovanje poklicnih pa je bilo predrago, zato je po letu 1968 nastopal samo še na nekaterih proslavah in na letnih produkcijah glasbene šole. Glasbena šola društva je bila ustanovljena že leta 1953. Nekaj časa sta sodelovali v Skofji Loki obe šoli, društvena je zajemala odrasle učence, po klicna, profesionalna glasbena šola pa mladino. Društveno šolo je vodil Va lentin Pire, njeno delovanje pa se je po letu 1964 zlilo s poklicno glasbeno šolo, amaterska pa je po desetih letih prenehala delovati. Lutkovna sekcija je bila ustanovljena šele leta 1956 in je zelo pomladila društvo. Narejen je bil tudi oder za ročne lutke v preddvorani na Spodnjem trgu in kupljene ročne lutke. V letu 1958 je lutkovno sekcijo z uspehom vo dila Marija Fajfar. Uprizorili so več igric, med drugim igrice »Janko in Met ka«, »Koren lečen«, »Razbojnik Cefizelj«. Ktisneje pa je mnogo obetajoča sek cija zaradi pomanjkanja primernega vodje zamrla, danes skromno deluje v okviru taborniške organizacije. Folklorna sekcija je v obdobju po letu 1958 oživela dvakrat, sodelovala je pri vseh predstavah poletnih prireditev (1963-65), na pobudo TD je naj prej delovala v njegovem okviru in pripravila pod vodstvom Zdenka Rebiča tudi samostojen nastop, ko je bila zopet priključena Loškemu gledališču, v le tih 1970/71 je njeno delo zopet zamrlo. Folklorno sekcijo bo treba zopet po živiti, že zaradi vse večje turistične afirmacije Škofje Loke, s folklornimi pri reditvami pa bi lahko zelo popestrili bivanje turistov v Loki. Pevski zbor: Se v sezoni 1958-59 sta delovala v Loki dva pevska zbora, moški zbor je organizacijsko vodil Ivan Kiisterle, ženskega pa Jemko Jocif. Ob zadnjih vajah za revijo pevskih zborov leta 1960 pa se je zbor razšel, kmalu nato pa je prenehal z delom še ženski pevski zbor; tako Škof j a Loka že dvanajst let nima svojega pevskega zbora, bilo je več poskusov, da bi zbor obnovili, posebno ob uprizarjanju operet, pa so vsi propadli. V letu 1971/72 je imel vaje kot samostojno telo Akademski pevski zbor loških študentov. Neka teri loški pevci pa sodelujejo v usp)ešnem. ijjevskem ziboru KUD Ivan Cankar v Virmašah, ki ga vodi prof. France Demšar. Zbor je sodeloval skoraj na vseh pomembnejših prireditvah v Skofji Loki. Klubsko izobraževalno sekcijo je vodil v začetku Jože Kobal. V nekdanji kuhinji društva je bil urejen prijeten klubski prostor, vrstila so se razna pre davanja, klubski večeri itd. do leta 1962, ko je vlaga in voda začela uničevati prostore in inventar, pojav lesne gobe je dokončno uničil prostore, klubsko dejavnost je prevzela knjižnica, ki jo bolj v obliki čitalnice, kjer so na raz polago tudi šah, televizija in časopisi, goji še danes. Izobraževanje pa je pre vzela Delavska univerza v Skofji Loki. 237 Gledališka sekcija — Loško gledališče: Vsekakor je bilo vsa leta steber kultumoprosvetnega dela gledališko delo, zato zahteva tudi podrobnejši opis. Sezona 1957/58 se je začela z uprizoritvijo Konstantina Trenjova: Gimnazijci v režiji Vide Zupančeve, osrednja predstava sezone je bila postavitev Sketove »Miklove Zale« v režiji Franceta Finžgarja, Vinko Primožič pa je pripravil delo G. Middletona in S. Oliverja: »Čudovite pustolovščine«. Tudi naslednja sezona 1958/59, ko je bil predsednik sekcije pisatelj Lojze Zupane, je bila zelo uspešna. Ob občinskem prazniku je Lojze Zupane režiral svoje delo »Belo kranjski kresovi«, ob koncu sezone pa so se zvrstile kar tri premiere L. Fran ka: »Jezusovi apostoli« (režija Janko Krek), Godrich-Hacketta: »Dnevnik Ane Frank« (režija Vida Zupane), to je bila ena najboljših predstav gimnazijske igralske družine, in D. Roksandiča »Babilonski stolp« (prva režija Franceta Kovača). Za začetek sezone 1959/60 so obnovili »Babilonski stolp«, ob prazno vanju dedka Mraza je Poldka Stigličeva režirala Goliovo »Sneguljčico«, teda nji predsednik sekcije Janko Krek pa je pripravil zabavno prireditev »Izbe rite popevko« in režiral »Šolo za žene« francoskega komediografa Molišra. Sezono 1960/61 je vodil Rado Jan, uprizorjena je bila komedija »Tripče de Utolče« v režiji Franceta Kovača in Vandotov »Kekec« v režiji Poldke StigU- čeve. Občni zbor društva leta 1961 že predvideva ustanovitev polp>oklicnega gledališča. V sezoni 1961/62 sledijo odlične režije Petra Jamnika, ki je re žiral Fischerjev »Prosti dan« in dramatizacijo Vorančevih »Samorastnikov«, Franc Kovač je pripravil opereto »Študentje smo«, vodja dramske sekcije Janko Krek pa A. Christie »Mišelovka« in otroško predstavo »Vodnjak želja«. V letu 1962/63 je prevzel dramsko sekcijo Zdenko Furlan in režiral Linhartov »'Veseli dan ali Matiček se ženi«, s katerim je gostoval tudi na reviji dram- POLDKA ŠTIGLIČEVA je kot igralka in režiserka vsa povoj na leta ena najpomembnejših osebnosti gledališkega življenja v Skofji Loki (na sliki v vlogi matere v Flscherjevl drami "Prosti dan«, režija Peter JamnUc) 238 skih skupin Slovenije, ter Silvanusovo dramo »Dr. Korczak in otroci«. V ju liju 1963 so bile prve Škofjeloške poletne prireditve z uprizoritvijo dramati zacije Tavčarjeve »Visoške kronike« na dvorišču Loškega gradu in v režiji Poldeta Polenca. Vse delo te in naslednjih sezon je bilo usmerjeno v uprizo ritve na prostem. V sezoni 1963/64 je za občinski praznik pripravil zopet Zden ko Furlan Borove »Raztrgance«, Peter Jamnik pa je režiral Pavla Kohouta »Veliko ljubezen«. Druge poletne prireditve 1964 so odkrile novo prizorišče na vrtu pred Skoparjevo bajto, ing. arh. Viktor Molka je kot za vse pomemb nejše prireditve zasnoval čudovito sceno. Uprizorjena je bila Linhartova »Zu panova Micka« z dodano kmečko ohcetjo (zamisel in režija J. Krek) in Tav čarjevo »Cvetje v jeseni« (režija Jože Trprin in Tone Vari, uprizoritev KUD ilvan Tavčar« Poljane). Na prizorišču pred župno cerkvijo pa je pripravil »Shakespearov večer« Zdenko Furlan. Do jeseni leta 1964 so takorekoč od mrle vse sekcije, ki so delovale pri DPD »Svoboda« v Skofji Loki, in prišlo je do ustanovitve »Loškega gledališča« v začetku leta 1965. V prvem zagonu je že januarja režiral Peter Jemrmik prvo uprizoritev v Jugoslaviji Iliasa Venesisa »Blok C«, marca pa je Polde Polenec pripravil Shakespearovo »Zimsko prav ljico«. Poletne prireditve 1965 so z uprizoritvijo Polenceve priredbe Medve dove tragedije »Za pravdo in srce« obetale, da se bodo zares uveljavile in ustalile, na žalost pa so v četrtem letu obstoja propadle in tudi »Loško gle dališče« je zaradi slabe finančne in moralne podpore začelo životariti. Za Pol- detom Polencem je prevzel vodstvo »Loškega gledališča« Vinko Primožič. V teh letih so ponovno uprizorili operete »Melodije srca« in »Planinska roža« v režiji Jožeta Audiča, Poldka Štigličeva pa je zrežirala »Pesem s ceste« in »Ma čeho in pastorko«. Leta 1969 je Stane Jesenovec poskusil z režijo in se lotil Molierovega »Georgea Dandina« in naslednje leto sta Jože Logar (ki je v teh dveh letih pripravil tudi več usj>elih akademij) in Jože Audič režirala Cehovi enodejanM »Medved« in »Snubač«. V sezoni 1971/72 je »Loško gledališče« malo bolj zaživelo in po dolgih letih je bil zopet razpisan gledališki abonma. Jože Audič je z uspehom režiral Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«, Poldka Štigličeva je z Olgo Štucinovo pripravila igrico »Pastir Peter in kralj Maliban«, Janko Krek pa Perocijevo dramatizacijo pravljice »Pravljice žive v velikem starem mestu« in »Veseli večer«, ki je doživel velik odmev pri publiki (11 razprodanih predstav!). Škofjeloški prosvetni list, ki je spremljal posamezne predstave in tudi delo društva, je izhajal do leta 1964 in dosegel jubilejni deseti letnik. Oba zadnja letnika sta izšla kot posebni številki za Škofjeloške poletne prireditve. Leta 1965 pa so izšle štiri številke ciklostiranega Gledališkega lista Loškega gleda lišča. V enaki obliki izdaja svoj gledališki list tudi eksperimentalno gledali šče Oder-galerija. Od aprila leta 1969, ko je bilo na pobudo Petra Jamnika ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-galerija, delujeta v Skofji Loki dve gledališki družini. To gledališče je doslej pripravilo tri premiere, dve v režiji Petra Jamnika: Sartrova »Zaprta vrata« in Teoklasov »Most v Arti«, Janez Blaznik pa je zrežiral Branka Hofmana »Mož brez obraza«. Vse pred stave v galeriji na Loškem gradu so zelo uspele in vnesle nove poglede na amatersko gledališko delo ter zbrale v krog igralcev precej mladih sodelavcev. V Skofji Loki se s kultumoprosvetno dejavnostjo ukvarja tudi Mladinsko kultumo-umetniško društvo na gimnaziji. V okviru tega društva obstajajo pevski zbor, recitacijska in dramska skupina. Slednji že od leta 1953, ko je prišla v Loko, vodi z velikim uspehom prof. Vida Zupane, razen že nekaterih 239 omenjenih predstav je zrežirala Finžgarjevo »Verigo«, Goliovo »Ubogo Ančko«, Zupančičevo »Veroniko Deseniško«, gledališki večer »Od antike do renesanse« in pripravila nešteto proslav in nastopov recitacijske skupine. V okviru sindikalne podružnice Jelovice je bil leta 1969 ustanovljen oktet Jelovica, ki uspešno nastopa na raznih prireditvah. V okolici Škofje Loke delujeta tudi dve kultumo-umetniški društvi. KUD »Ivan Cankar« pri Sv. Duhu, ki vsako leto uprizori vsaj eno dramsko delo, režiser Vinko Rozmane se loteva predvsem ljudske dramatike. Društvo vzdr žuje tudi zelo bogato knjižnico in moški pevski zbor. V Retečah pa deluje KUD »Janko Krmelj« z zelo znano tamburaško sekcijo. Ze vsa leta jo vodi Franc Rant, uspešna je tudi dramska sekcija, ki se loteva tudi modernejših oblik (npr. »Ustni časopis«). V Poljanski dolini je kultumoprosvetno delo skoraj zamrlo. Tako v Po ljanah, v Gorenji vasi deluje pri KUD »Ivan Regen« samo »Gorenjevaški oktet«, v Zireh je zamrlo delo DPD »Svoboda«, pri Alpini pa delujeta mešani pevski zbor in pihalni orkester, leta 1970 je bil ustanovljen še Moški pevski zbor podjetij Ziri. Pri centralni osnovni šoli padlih prvoborcev v Žireh z ve likim usp>ehom v zadnjem času deluje mladinsko kulturno-umetniško društvo z raznimi sekcijami. Društva v manjših krajih Poljanske doline kažejo več življenja, pri teh so še vedno žive gledališke uprizoritve in pripravljanje aka demij, ponekod pa prehaja ta dejavnost v bolj komercialne, psevdofolklome Zadnja predstava v Loškem gledališču v sezoni 1971/72 — »VESELI VECEK« (zamisel in režija Janko Krek) Je pritegnila po dolgem Času številne gledalce Od leve proti desni: Anica Oblak, Roži Carman, Marko Oblak, Poldka Stigllc, Nuša Komatar, Vera Strekelj, Radovan Pavlčevlč, Zvezdana Zadntk, Janez Sifrer, Majda Bemik in Jože Audič 240 turistične prireditve (Javorje, Hotavlje itd.). Dramska dejavnost je posebno živa v KUD Sovodenj, kjer so letos uprizorili Finžgarjevo »Deklo Ančko«, v KUD »Zala« v Lučinah so v sezoni 1971/72 uprizorili Jurčičevega »Desetega Brata«. Tudi KUD »Anton Ažbe« v Javorjih se loteva domače, ljudske drama tike (Golar: »Slepe miši«), oživelo pa je zap)et Prosvetno društvo »Blegoš« na Hotavljah. V spodnjem delu Selške doline sta vsa leta po vojni zelo delavni društvi na Bukovici in v Bukovščici, kljub temu, da nimata svojih prostorov, med tem ko je kulturno-prosvetno delo v Selcih in Železnikih skoraj povsem za mrlo. Zato pa v obeh krajih močno občutijo potrebo po obnovi obstoječih domov, prav tako skuša obnoviti dvorano v opuščeni šoli KUD »Ratitovec« v Podlonku. Bolj ali manj uspešno delujeta v Selški dolini še KUD »Brata Bička« v Dražgošah in Prosvetno društvo »Ivan Grohar« v Sorici, dramske uprizoritve so pri teh dveh društvih najbolj priljubljene. Značilno za kulturno-prosvetno življenje v obeh dolinah v zadnjem času je, da stagnira v večjih središčih in da se ohranja v manjših vaseh Loškega p>ogorja, kjer pa prehaja v že omenjeno obujanje starih običajev in že po zabljenega dela (»Kmečka ohcet« —• Javorje, »Dan teric« — Davča, »Dan oglarjev« — Stari vrh — Javorje itd.). Ob koncu naj omenim, da vse kulturno-prosvetno delo v Skofji Loki, koncertno in gledališko življenje, pa tudi redna gostovanja Mestnega gleda lišča iz Ljubljane in Prešernovega gledališča iz Kranja — hromi že vsa leta po vojni preskromna dvorana in oder na Spodnjem trgu. Vse občne zbore društva od leta 1945 dalje preveva misel na gradnjo novega kulturnega doma ali vsaj želja po dostojni adaptaciji obstoječih prostorov. Posebno živa je bila ta misel leta 1953/54, nato leta 1963, ko so vključili obnovo gledališča v sedem letni plan, in zopet leta 1970, ko smo pričeli s pripravami na praznovanje 1000-letnice. Vsa prizadevanja pa vedno sovpadejo z raznimi reformnimi re- strikcijami, ki najprej prizadenejo vedno objekte za kulturne dejavnosti in so tako vse akcije, da bi Loka dobila vsaj eno novo stavbo za kulturne dejav nosti po vojni, padle v vodo. Kulturnemu življenju pa po vseh teh letih ostaja na voljo samo zastarela dvorana s še bolj zastarelim odrom, vse iz časa »Roko delskega društva« iz leta 1902. Tako bodo skoraj imeli vsi manjši kraji loške občine veliko boljše pogoje za kulturno-prosvetno delo, kot pa samo središče — Škof j a Loka. Prav zaradi tega se danes kulturno življenje razvija na treh povsem različnih krajih: na Spodnjem trgu (»Loško gledališče« — gle dališke prireditve, proslave), v Domu Zveze borcev (knjižnica, glasbena šola) in na Loškem gradu (Oder-galerija, likovna dejavnost, muzej). Skoraj vse de javnosti, razen muzeja, pa delujejo v utesnjenih razmerah ali celo neprimernih prostorih. Velika škoda je, da tudi jubilejno leto 1973 ne bo prineslo kulturnim dejavnostim Škofje Loke nobene prostorske rešitve, zato lahko računamo s še večjo stagnacijo kulturno-prosvetnega dela, namesto da bi prav tisočletnica vzbudila zopet k življenju tudi tisto, kar je po letu 1965 že zamrlo. Viri: Arhiv Loškega gledališča in Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Skof-ja Loka. 16 Loški rargledi 241 R e sum6 LA VIE CULTURELLE A SKOFJA LOKA DANS LES DERNiSRES ANNfiS (de 1958 a 1971/72) L'auteur de cet article, un des personnages principaux de la vie culturelle de Škofja Loka, decrivit dans le 4e numero de notre revue Tactivite culturelle de sa ville natale et maintenant 11 contlnue son rapport sur les annees de 1958 a 1971/72. Au cours de cette i)eriode la societ4 culturelle de la ville subit de grands changements — de la sooiete aux sections nombreuses (la bibUotheque, la musigue des Instruments š vent, rorchestre, Fecole de musique, le choeur, la section des marionettes, la section folclorique, educative et theatrale) nacqudt le theatre de la ville, certaines sections passerent dans les rangs des institutions professionneUes, d'autres cessžrent leur activite; ractivite theatrale d'amateurs persiste, mais elle est cependant entravee pur la scšne et la salle trop petites de Tancienne societe cul turelle sur la Plače Basse. L'auteur parle ensuite de Tactivite du theatre experi- mental qui donne ses representations dans la galeiie du musee au chateau et du theatre de la jeunesse qui a son siege au lycee. II mentionne avissi les societšs cultureUes dans les environs de la ville, dans les vallees de Poljane et de Selce: quelques imes sant tres actives, tandis que d'au- tres sont tombees en lethargie. II est typique que les centres des vallees restent assez inactifs, alors que dans les petits viUages Tactivitš culturelle consiste surtout dans r^vocatioin du folclore et dans la repr^sentation des anciennes coutumes. 242