s
1. štev.
V Uubllanl, v pondeliek 3. Januarja 1921,
Izhafa razen nedeij Fn praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Oredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Pavšalni vranico v državi SHS.
Posamezna Stav. 1 Sireno.
Leto IV. 2
life
Glasilo jugosfov. socilalno - demokratične stranke.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na doin za celo ieto K 240, za pol lela K 120, za četrt Seto K 60, ga mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
e k 1 a m a ci j e za list •4*^' so poštnine prosto.
' \ ________________
Upravnietvo je t Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6'L, Učiteljska tiskarna.
Nova vlada.
Nova vlada ie sestavljena sledeče:
Predsedništvo. zunanii posli in di-SDoziciiski fond: Nikola Pašlč (radikalec).
Notranie zadeve: MHorad Dra-škovič, demokrat.
Finance: Kosta Stojanovič (demokrat).
Prosveta:	Svetozar	Pribičevifi
(demokrat).
Treovina in industrija: dr. Vekoslav Kukovec.
Šume in rude: dr. Hinko Križman (demokrat).
Sociialna politika: Milivoj Jovanovič (demokrat);
Pravosodje: Marko Trifkovič (radikalec).
Promet: Jovan Jovanovič (radikalec).
Poliedelstvo: Veiizar Jankovič (radikalec).
Agrarna reforma: Nikola Uzano-vlč (radikalec).
Pošle in telecrraf: Slavko Miletič (radikalec).
Potem oa se ministrska lista neha.
- ~ ---,	-	m	_
Ministrstvo ver še ni zasedeno. Kakor se nam iavlia. ie nalresneiši
kandidat za to važno mesto demokrat dr. Greeor Žeriav.
Tudi ministrstvo narodnega zdravja ie še Drosto. Bol za ta oortfeli ie rtiaihen ravno tako kakor za ministrstvo ver. Eden pošilia liudi v cerkev. drugi na v toplice. Ker oa nima nobeden izmed teh dveh mož velikih blaaraien. se oreoušča borba za te portfelie milostno Turkom ali pa kmetom.
♦
Ministrstvo izbrane se prepušča liublianski družbi P. T. O. Ker ie pa er. Kerševan vse člane tesra društva polovil, bo ostalo to mesto dalie časa nezasedeno.
♦
Ministarstvo gradievina se ie prekrstilo. So nesrečni liudie ki izgovarjalo začetno črko boli trdo. namesto c—k. Zato se za ta Dorfeli nihče ne poteeuie. Slovenski demokrati so ta nortfeli odklonili.
*
Več o novi vladi težko rečemo. Glavna sienatura novo vlade »e: zraten meščanski blok proti delavstvu. To na ni več satira ampak isti-na. cola istina.
Vlada in delavstvo.
Vlada ie razelasila. da ie vsak komunističen pokret ustavlien.
Ravno tako ie ustavila vse komu-nistčne liste in zaprla in zapečatila vse komunistične lokale.
Dalie ie vlada razpustila vsa komunistična društva. _
In tako dalie. Do 10. ianuaria namreč, ko bo zopet prva seia kon-stituante.
Potem bomo pa obiavliali same intrnelacHe. ker ie za konfiskacije napir oredrac.
Samo eno svarilo nai nam bo do-volieno:
Nihče nai ne pristopi h kaki demokratski ustanovi!
Nihče nai ne pristopi h kaki klerikalni ustanovi!
Nihče ne ve. če n? bo ena ali drnca stranka nrotrlašena z« nrotidržav-no, kadar pride nasprotna stranka na vlado, in potem adik) soldi!
Ml živimo v demokratični dobi!
Pred veliko industrijsko krizo v Sloveniji?
Ne. nismo le pred veliko industrijsko krizo v Sloveniji marveč se nahaiamo že srloboko v niei in če ne bo prišla nrav hitra pomoč, bomo imeli v mesecu dni tisoče delavcev, zlasti kovinarskih na cesti brez zaslužka in brez nade. da dobe delo drueod ker ie bHa cosoodarska politika dosedanjih beleraiskih vlad le politika malenkostnih vidakov. Tako sodbo izrekamo navadno in prav mnosro resnice v niei zakai. če bi bila centralna vlada, za katere delovanje so soodgovorne tudi ookraiin-ske vlade, napravila o pravem času pameten cosnodarsko-oditičen nro-eram upoštevajoč eospodarske od-nošaie, potrebe posameznih pokrajin oziroma konsiima sploh, bi naša industrija danes, če že ne cvetela, oa vsai bila oreeazila naihui£o krzo in se razviiala. Tako na Dronada.
Sela strokovne komisiie. ki se ie vršiLn v pondeliek. ie obravnavala to snov in prišla do zakliueka da ie tukai treba resnega dela. Gre v prvi vrsti za delavstvo, ere pa tudi za Gospodarski razvoi. ker more blaeo-stanie nastati le ob dobrem narodnem Gospodarstvu. Zato zahteva po-kraiinska strokovna komisiia nai-prei dvoie i.n sicer začasne odredbe.^ ki nreprečiio da se ne ustavi večina injnsfriiskih obratov, notem pa. da se skliče državna anketa, se-sfoieča iz zastopnikov delavstva in-dusfriicev in nrinadaiočili vladnih oreanev (sociialno skrbstvo, lavna dela šume in rude. treovina in obrt.)
Industrija v Jugoslaviii se nahala v nooolni anarhiii. Srbska zakono-caia ie umerjena izkliučno na pred-voine razmere, ki nikakor ne odeo-varia datiasnii državi kateri so pripadle nove pokraiine s popolnoma drugačnimi gospodarskimi razmerami. Naravno ie torei. da se mora tu napraviti velika sprememba v erru-paciii industrije .če hočemo da se v
tem nodedu saniraio razmere. Ni vseeno. Če ostane industriia taka kakršna ie bila pred voino ker ie bila umeriena v Sloveniii, Hrvaški in SJavoniii ter Bosni no avstrooerskih trosnodarskih in političnih interesih, ie naravno da se bo morala ta industrija sedai urediti tako kakor zahtevata nove razmere. Industriia. ki ie služila avstrooerski politiki, državi ki ie bila vsai deloma industri-ialna in ki ie stremila zlasti za tem. da se ie razviiala industriia v notranjosti države v čiinveč oanoeah ne na na oeriferiii. ie dovedla do tega. da so se mi nas razviiale tiste indti-stiiie. ki iih ie rabila država v ožjem k: osni doma ali na za eksport. ne na za splošno potrebo. Tako ie prišlo, da imamo ori nas večinoma industrijo. ki ie vezana na ininort surovin in ki ie iako malo raznolika. Razen kovinarske. tekstilne in deloma lesne.
ki so na vse sneciializirane in Iako
nepopolno ureiene. lahko trdšmo. da nam industrije za sedanie nove potrebe zlasti v onih oanocrali. ki iih noiboii potrebujemo skoro popolnoma rnanika. Ne vaeonov. ne lokomotiv. ne sladkoria ne moremo delati doma.
To ie vorašanie ki se mora rešiti. Industriia v Jueoslaviii se mora izpopolniti, preurediti.. Sedanie tovarne. ki niso zmožne za konkurenco na svetovnem treu sc moraio preobraziti v tovarne, ki bodo odeo-variale iresoodarski politiki v novem DoJožain. kar na ie moeoče napravit? le potom razgovora ankete, ki nai se skliče v ta namen. Industr.iici morajo pričeti novo toda smotreno eosnodarsko politiko, ker z doseda-nio anarhij v tem oziru ne pridemo »•kamor.
Za delavstvo tiči v sedanjih gospodarskih razmerah še neko drugo sHno pomembno vprašanie. Tarnanje. da industriia propada, ie tako
sološno. da ima z industriici vsa iav-nost veliko sočutie. To sočutie iav-nosti znak>‘industriici iako dobro iz-rabliati. Izcovarisio se na konkurenco iz Nemške Avstrije in na izvozno carino oolec tega. pa špekulirata in verižiio s svoiimi izdelki z inozemstvom zlasti'z Paliio in delaio Dri tem nrav dobre kupčiie. Belgraiska vlada ima v enem pogledu prav. da zahteva izpopolnitev ipdustriie doma ter brani izvažati napolizdelke. Industriici na teca ne maralo, ker z eksportom zaslužijo ogromne vsote in nrav verjetno ie da bodo skušali sabotirati nrodukciio iz navedenega razloga in oa zaraditeca. da ustva-riio množice brezposelnega delavstva. ki bo moralo notem tz bede sore;emati delo za vsako ceno ne-clede na to. ali 'mu ie zaeotovllena eksistenca ali nei
Vse to slutimo. Četudi ni posebnega doeovora med iudustriialci. je vendar cotovo da se na tak naoad pripravHaio in da hočeio zadati delavstvu v tem posrledu občuten udarec. Zai aditefa in zaradi nuinostl zdrave srospodarske politike, zahte-
vruno. da sc čimorei skliče državna
anketa ki bo podala pravo sliko de-ianskih razmer in pokazala, katere smernice moraio obveliati. Delavstvo ne mara živeti v bedi. ker v Jueoslaviii niti ni potrebno, če zmaera namet.
Kmet in delavec.
Cesto čuiemo da kmet ne more vzliubiti sociiaiisUvneea nauka, da kmet ne more biti scc;ialist. da kmet in industriiski delavec nemata nir skuoneea da so si niiiu interesi popolnoma nasprotni itd. Poglejmo, če to odgovarja resnici in ali ni morda le agitacija, ki ima namen razdvojiti bodoča zaveznika?
Nainrei moramo uerotoviti. da ie domala 90 odstotkov mestnih delavcev iz kmetiških vrst. Sinovi, bratje in hčere siromašnih kmetov, ki ne morejo dobiti svojega posestva in se niti z delom na deželi ne morejo prehraniti, beže trumoma iz vasi v mesto, iščoč dela v tvorni-cah, po kolodvorih in v prodajalnah itd. Mestni delavci so potemtakem bratje in otroci siromašnih kmetov.
A sedaj si oglejmo razmerje med kmetom in delavcem. In tu moramo takoj uvideti, da nikjer na zemlji, zlasti ne v agrarni državi (kakršna je naša) ni niti izdaleka misliti na socijalistično revolucijo, ki bi delavskemu razredu prinesla osvobo-jenje, če bi to revolucijo ne podpirale kmetiške množice. Prav pri nas ne bi bila mogoča diktatura proletarijata, ako ne bi bila izvedena sporazumno s kmeti. Industrijski nroletariiat bi motrel zagospodovati v nekaterih industrijskih mestih, toda to gopodstvo bi bilo prav kratkotrajno, če ne bi kmetje dali delavcem živil.' V naši državi bi v slučaju revolucije iaraii kmetje imioaro voJ>> erfto nego P TCOlValCl mest.
Ruska revolucija se je izvršila samo s pomočjo kmetov. Res je sicer, da ta pomoč ni bila aktiv«a. ampak samo pasivna, ker se namreč kmetje boljševiški revoluciji niso upirali. Upirali se pa niso zato, ker so boljševiki zemljo vzeli veleposestnikom in jo dali malim kmetom. Zato niso imeli kmetje nič proti temu. kaj počno boljševiki v mestih. S svoio pasivnostjo so kmetje omogočili boljševikom v Rusiji, da se še danes drže.
Naš kmet pa ni ruski mužik, ampak je mnogo kulturnejši. Našim kmetom ni vseeno, kdo v državi vlada in vprašanje vlade se pri nas ne da rešiti brez kmetov. Tega se naši kmetje tudi zavedajo. S proletarsko diktaturo se kmetje pri nas ne bi sorj'aznili. Zato bi morala biti revoluciia nn nas izvedena na dru-sračen način kot na sj to mislio komunisti. Brez sporazuma med krneti in delavci ie ori nas revoluciia nemoco-
ča. ker naš met ne bi ostal v revoluciji nasiven kakor ruski. Naš kmet ie že danes svoi eosoodar. ruski oa ni bil.
Kmet in delavec sta si po svoji prirodi zaveznika. Nasprotstvo. ki med obema obstoji, je samo navidezno in umetno. To bodo tudi kmetje sami kmalu uvideli 5n spo; znali bodo. da tvorijo oni z delavci vred glavni del naroda in države: delavno ljudstvo.
Probujajočo se kmečko zavest že opažamo v mnogih ozirih. Danes stopa kmet pred uradnika že mnogo samozavestnejše kakor pred leti. ker ne vidi v uradniku nič več svojega „gospoda“, ampak človeka, ki je za to tu. da služi njegovim interesom.
Da se je vzdignila kmečka samozavest. temu ie največ pripomoglo socijalistično gibanje. Iti se je tudi med kmeti globoko ukoreninilo. Socijalisti so se prvi borili za splošno volilno pravico, ki je dvignila tudi kmeta iz političnih nižin in kmetje danes to vedo.
Kmet in delavec sta naravna zaveznika; kmet proizvaja živež, ki
delavec potrebuje, delavec pa izdeluje industrijsko orodje, katero potrebuje kmet. Med obema pa stoie vmes še vedno fabrikanti in-dustrijalci in prekupci. Kadar bo pa prišla doba socijalizacije. bo padla tudi zadnja zapreka ujedinjenja kmetov z delavci. Na mesto pre-kupcev pa bodo stopile zadruge.
Telegrami.
IMENOVANJE NOVE VLADE.
Belgrad. 1. Danes opoldne ie bil nodoisan ukaz o novem kabinetu, ki bo iutri ob enaistih položil oriseco in nrevzel dolžnosti.
VLADNA REAKCIJA ZOPER KOMUNISTE.
Belerad. 1. V Belcrradu se ie izvršila hišna preiskava pri komunistih ter so se izvršile nekatere aretacije. Tekom včerajšnjega dne ie bilo aretiranih okoli 100 oseb. Dokumenti, ki so se tuašli ori komunistih in pri n lili,>vih sekciiah. so se izročili be.lgrai-skemu sodišču. Ko so zaorli dom. ie došlo pismo s poročili iz Banialuke. v katerem neki študent, no vedoč belgraiske dogodke iavlia centralnemu komunističnemu odboru, da ie v Banjaluki vse pripravljeno za solidaren nastop. Vlada ie storila vse. da najde osebe, ki so v zvezi z akcJJo v tei stvari.
Skoolie. 1. Zatvorilev komunističnega doma in ustavitev lista »Zora« se ie izvršila v popolnem miru iv redu.
Belsrrad 31. Zadnie dni nasj' na raznih straneh dokumente o pripravah za komunistično akedo. ki bi imele nadalievati še nedovršene do-eodke v Bosni in na Slovenskem ter da vsiliio državi državliansko vojsko. »Radničke Novine« od srede so ruiineslc odredbo, nai se ustavi v četrtek vse delo in pozvale, nai se ta dan zbere liuds.tvo k zborovanlu pod geslom »V akciio!« Na komunističnem sestanku, ki se ie vršil v torek se ie covorilo o »pripravlianiu duhov in zbiraniu proletarcev za vstop v borbo, čim bo treha«. Vlada ie proti revoluciionariem odredila vse potrebno. da zatre cibanie. V sredo zvečer se ie vršila seia ministrskeea sveta, na kateri so bile sprelete važne odločbe. Vlada ie izdala uaredbo ki ie bila nonoči nalcoliena po vsem mestu, tako da ie ziutrai mesto iz-gledalo. kakor da ie oblečeno v novo belo obleko.
NOVI POSLOVNIK.
Belsrrad, 1. Ministrski predsednik Pašič ho začel iutri pogalania z načelniki strank glede novesra poslovnika. Od strank so dosedai predložili nismene nredlocre iucroslovanski klub, muslimani in socMalni demokrati
DRŽAVNI TAJNIKI.
Belcrad 1. Kar se tiče imenovanja državnih tainikov v posameznih' ministrstvih bo izdan skkp tekom teca tedna. Državni tain:k za zuna-nie stvari bo menda dr. Spalaikoi. '^
TO FE USPEH KOMUNIST A'.'
Brno. 31. Pri ck.n ,au v blitvi, katere se niso udeležile neruske siran-ke. ie bil nrl ožii volitvi izvolien za žuoana narodni socUalist dr. Mucu,
Politične vest!.
+ Vlada ie itraJM. Pod tem naslovom poroča »Jutro* iz Beigrada, češ da vlada' s svojimi ukreH proti Strajkom Se ne misli malerijelno o?, >dovati delavstva! Vlada da se bale za>vvJa, da so v mnogih obratih mezde delavstva prenizke in da socijalnl nedostatkl zahtevajo korenite remedure. Zato bo vlada baie v najkrajSem času odre. dila posebno komisijo, ki bo obiskala večja podjetja, da se prepriča na licu mesta o razmerah! — Na kake načine skuša rcak-cUa prikrajšati delavstvo v njegovih naj-primitfvnejSfh pravicah, o tem smo že mnogo pisali In bomo 2al ge mnogo morali pisati, o taki »posebni komisiji, ki se bo na licu mesta prepričevala o razmerah delavstva«, bomo pa še posebej izrekli svojo be-scdoll
4- Prorokl. Demokratje so bili že pred volitvami prorokl. Seveda zelo slabi. Pro* roki pa so še danes; in nič boljši kot pred volitvami, ko so napovedovali svojo »sijajno« zmago, dočim je resnica, da so kot na. daljevana srbska meščanska opozicija dob:. U večino svollh mandatov v Srbiji. Za nova leto sta se v »Jutru« oglasila dva njihova proroka, dr. Žerjav in dr. Kukovec. Obetata svoji stranki »najlcpšo* bodočnost in kupt. talistom nalsladkejše bonbone v bliZnji bo* dočnosti. Oba se veselita svoje baie »silna sijajne strankarske konjunkture«. Ed^n pra^ vi, da »že čutimo, kako se marsikaj obrača na bolje«, drugi se hvali, da bo »demokratska stranka »najmerodftjnejša v državi in se veseli tudi »konca nadvladja klerikalizma, dasl so še mnogi interesenti na tem ša bolj interesirani (—odkrito priznanje! —) itd.« — Ml to samohvalisanjc nove naslajajoče kapitalistične reakcije razumemo. V, koliko pa bodo te kapitalistične »prorokbe« obveljale, o tem bo pa odločevalo organizirano proletarsko ljudstvo, ki ga bo vo«5'“ v boj zoper reakcijo sociialna demok'‘c,,a In če dr. Kukovec z nekakim ve-1^"1 trdl tudi to, češ da smo socijalis1-’ Postali samo slovenska stranka, bo	še "a svoja
kapitalistično žalost •«>*■ *e v najbl^l bodočnosti sle*-* na zdruzen Jusoslovan-ski proleta^'1*’ združen z°Per združeno re,
akcija
+ »Naloge L 1848. so v Jugoslaviil vendarle reševali L — 1921.* bodo pisale bodoče zgodovine. Posebna vest »Narodne Politike« javlja namreč, da so se demokrati in radikalci »složili« glede reševanja agrarne reforme v konstituanti. Določili so* da se ima ukiniti fevdalno pravo, da se veleposestnikom v Bosni In Hercegovini odplača zemlja, ne izplača se pa v Hrvaški in Slavoniji. To je dobro, v slogi je moč, energične odprave starih grehov smo pa tudi nekoliko potrebni. Ampak, dokler se bodo demokrati, radikalci in begi med se. boj zediujali, še ne bo tako kmalu hudega.
V Srbiji n. pr. se tkzv. agrarna reforma na bo izvedla, ker so tam veleposestniki < radikalci in demokatL Tableau!
+ V novoletnem članku »Slov. Naroda*. Izjaviia g. dr. Tavčar, da ga rcvolucijonar-nc notice »Slov. Naroda« niso vznemirile in da bo spal tako mirno kot doslej. Lahko noč!
+ V »Jutru« piše dr. Kukovec za nov>
leto: »Otresimo se še definitivnejše ljudi, ki niso več za ta svet,« To je bral tudi dr. I.emež in je bil iako nejevoljen.
+ V ministrstvu liuanc so uvedli poleg mest pomočnikov ministra tudi veleva*, no mesto vajencev. Ker je g. Adolf Ribnikar to mesto odktonil z motivacijo, da se ne bo pustil od Gregorja Žerjava lasati, pride kot najresnejši kandidat za to službo v poštev gospod narodni otac dr. Lcjnež.
+ Komunisti prisegajo! Novosadska »Sloboda« piše: 23. t, m. je imela kommU-
Stran 2.
siičiia stranka (v Belgradu) sejo, na kateri ie odločila, da položi prisego in sc udeleži dela ustavolvonie skupščine. — Za nas ne vsebuje ta kratka notica ničesar nepričakovanega ali absurdnega, odkar so se komunistični voditelji sploh Odločili, da Kandidirajo nasproti vsem moskovskim pogojem v »antiboljševiško« konstituanto in to celo v tako, ki jo vodita danes dve stranki, katerih namen je konsolidirati meščansko - kapitalistični sistem in podpreti moč vladajoče dinastije. In da Markovl-čevci s svojim nastopanjem proti prisegi tudi niso imeli nikakršnega ' resnega namena, to smo vedeli že prej iz zelo značilnih izjav g. Markoviča samega, ki jc dejal, da komunisti s prisego ne menijo delati »pitanj« in da jim gre samo za »manifestiranje*. Čudne manifestacije! Pameten človek bi mislil, da je tak hiter preobrat samo znak nečesa drugega, ali, kakor pravi iSloboda«: znak, da je tudi komunistom tiinarska valuta jačja od rubeljske. To ne utegne biti tako neutemeljeno, če se spomnimo na razne druge afere. Če bi bili prepričani, da je gg. komunistom res do kakih načel, bi Jih vprašali: Ali je bilo tre-J->a tolikega odlašanja, ko vendar vedo, ka-ko . malo jih more vezati usiljena prisega, ■fisega,' ki Jo ne smatrajo za resno niti dotičiiilS sami, ki so jo usiliLl, odkar pusti jo obveljati tisoi pridržkov? Ali ni to nesmiselno tratenje časa, ki zavlačuje samo prehod na važnejše delo, medtem, ko 'Jemlje njim pravico do stavljenja predlogov, ko delavec tnpi in čaka, da mu izvoljeni za stopuiki priborijo tiste .pravice, ki mu gredo kot človeku In državljana. Ampak komunistom ni do resnega dela^ še manj do načel, drugače bi po tolikih komedijah sploh ne prisegli. Sedaj pa bodo in So drug za drugim, pa 5e fige ne bodo mctfli držati v žepu! Potem sl še upajo blatiti Hudi, ki sma
 J - t ~ X A. J „ t- ? JlfnSs	  f
trajo pod svojo čast, da bi d-*Ia,H za socializem z njihovimi metodami. Pokažite eno samo dejanje, s katerim bi se mogli poveličevati, potem bomo z vami govorili kakor z ljudmi, ki Jim Je izvedba socialistične ideje res nekaj na srcu. Dotlej pa ostanete čisto navadni social — lažnjlvcl!
+ Hvala bogu, samo pobožna želja! »Humauite« prinaša (z velikim vprašajem seveda, kakor se spodobi!) Havasovo oo-točUo po »nekem madžarskem listu«, da je pri srbsko-bolgarski razmejitveni komisiji bolgarski stotnik KugoV ustrelil srb skega generala, ki predseduje imenovani komisiji — Hvala bogu, streljali so že, streljali, in ustrelili fenomenalnega koz*a gospodje pri tistem »nekem madžarskem listu«, ki so to vest priobčili in Jo Je »Ha-vas«, preplašena nad novimi mednarodnimi konflikti, ld bodo lz tega nastali, pobrala, da zadosti tudi senzacijskemu goutn ifrancoske debelejše publike. »Havas* se 2e lahko meri z našim »Presbirojem*, kar se tiče priobčevanja plašijivih vesti!
+ Iz parlamentarnih anekdot. »Če-ikoslovenska Republika« beleži: Pri razpravi o mirovnih pogodbah na seji čsl. senata je povdarjal nem. senator Ledebtir kako malo poznajo na zahodu razmere v srednji in vzhodni Evropi in Je navedel v dokaz temu zgodbo, kako se je Clemen ccau čudil pri razpravljanju o Vzhodni Galiciji, da je mogoče, da jc priznana Poljski, ko menda vendar leži v Palestini. In poročevalec o teh mirovnih pogodbah mu jc odgovoril s sledečo dogodbo:	Ko je
Franc Jožef nekoč potoval po Galiciji, sc je ifc^zil proti svojim spremljevalcem: »Sedaj, k* som tu, šele vem, zakaj imam tudi naziv: kr tj j Jeruzalemski!«
+ Oladovug stavka rumunskih socialistov. Sedemdesei socialistov, ki Jih jc vlada dala zapreti ra« zadnjega atentata v rumunskem senatu, je pi^lasilo gladovno stavko.
+ Zmanšanle nemške državne t*ambc. Po poročilu ..Berliner Tageblatt" ie končano zmanjšanje državne brambe na
100.000 mož. Ker pa še 10.000 mest ni napolnjenih, znaša sedaj število brambe
90.000 mož.
+ Rusko poljski oilnošaj). »Kurjer Pe-ranny« kategorično dementira ponovne vesti o novi vojni nevarnosti. Mirovna pogodba se bo najbrže podpisala že Januarja me-scca. Obstajajo sicer nekatere te/koče glede razdelitve zlatega zaklada, ki pa niso nepremostljive. Po zadnjih vesteh je sovjetska vlada pripravljena dovoliti Poljako.n gotove teritorijalne koncesije, da bi tako dosegla pri Poljski, da zniža svoje zahteve glede zlatega zaklada. Tudi drugi poljski listi demontirajo vesti o vojni nevarnosti, ki jih razširjajo ruski reakcijonarci.
+ Razcep francoske socialistične stranke. Na kongresu v Toursu se ie po glasovanju o pristopu k tretji internacijo-nall nadaljevala debata do polu dveh ponoči. Rcnauld in Frossard sta še enkrat pczvaia Longueta, naj se jim prliružl, da se ne razruši enoto stranke. MHtral In Paul Faure, sta govorila v imenu pripadnikov Longueta, ki so Izjavili, da mora tjln skupina stopiti Iz stranke, <iko komu-nstična večina ne desauira Javno izjavo ■^rovjeva. O polu dv^h ponjči se je glasovalo o predlogih Renaulda In Mistra-Ja. Predlog Mistralov je ostal s 1367 glasovi proti 3247 glasovom v manjšini S tem se je izvršila ločitev v francoski socialistični stranki. — Ko so komunisti zborovanje nadaljevali in skončali, so se se-
stali vsi ©bnovitc-iji in člani novega odpornega odbora ter izvedli fuzioniranje. Za predsednika je bil izvoljen Presmane. Sklenili so, da naj stranka enostavno predstavlja nadaljevanje unificirane stranke, da naj sprejme amsterdamski program iz 1. 1919 in da naj odkloni sodelovanje v vladi. Izdal se bo manifest na 150.000 pristašev socialistične stranke, ki so odklonili^_pristop k moskovski interna-cijonali. Maseras je prečita! izjavo nove socialistične stranke, ki poudarja potrebo, da sc prepreči vsaka nova vojna in da stranka ostane združena s strokovnimi organizacijami. Zastopniki nove stranke bodo šli meseca februarja na Dunaj, da sc dobi podlaga za resnično novo internacionalo. Končno se je sklenil protest proti obsodbam madžarskih socialistov.
-I- Obramba delodajalcev pred stavkami. Združenje nemških delodajalskih ot-ganizacij je ustanovilo v Berlina nekako zavarovalnico proti vsem škodam, povzročenim od stavk. K novemu zavodu so pristopili žo najpomembnejše delodajalske zveze. Zavod ima že znatne rezervne fonde. — In v takih časih delavstvo Se cepi svoje moči!
+ Med fovarišl ali: Kdaj bo pr! nac revolucija? Pri zadnjem obisku zastopnikov ruskih strokovnih organizacij v čs»-republiki so U obiskali tudi moravsko-ostravske železarne. Zaupniki delavstva so jih vodili po tov. objektih, ali produkci-sirali za dobrodelne ustanove za delavstvo. Zaupniki so jih torej vedli v tovarniško bolnico. Razočarani so bili vsled či-stobe in uredbe zavoda in niso hoteli verjeti, da bi btla to »stanova zavoda, nad katerim imajo delavci nadzorstvo. Ko so jih pacienti sami prepričali o resnici, so dele-gatje majali z glavo in rekli: »Pri nas nimamo kaj takega!« V zavedni kantini so pokušali jedila, pregledali njih množino in končno majajo z glavami izjavili: »če boste delavstvo tako preživljali, ne bo tuka) mogoča revolucija niti čez tisoč let! Ako bi
N A P K E J.
pri nas dobiti delavci toliko, bi to bilo nevarno!« (In bilo je to v kantini, s katero Uainošnje delavstvo samo ni zadovoljno.) — Te besede nam povedo torej dovolj o načinu, kako se delajo komunistične revolucijo in kako dolgo laliko obstojajo sovjetske republike. Lačen delavec je tedaj revolucijonar; sit pa buržuj ali k večjemu socializdajalec«. Pri taki logiki: Bog z nami!
+ Najdaljša stavka, kar jih pomni zgodovina delavskega gibanja, je bila te dni končana. V maju 1919 so začeli stavkati delavci srebrnih rudnikov v Broken Hill V Novem Južnem Wa!esu (Avstralija) vsled neizpolnitve mezdnih zahtev. Ker ni doSlo do sporazuma so rudnike zaprli. Sedaj pa po poldrugem letu — so stavko končat! vsled odločitve posredujočega sodnika, « kojo sta bili obe stranki zadovoljni. Rudarska družba ceni izgubo vsled stavke n« 12 milijonov liber šterlingov (po danaS-jem stanju valute okrog tri in pol milijardo Kč.)
4- Združena bavarska komunistična stranka ie naznanila predsedniku deželnega zbora, da se Je stvoril lastni poslanski klub komunistov v deželnem zboru. Frakci a ima sedem članov in od teli so štirje v zaporu . . .
+ Bund tn III. internacionala. Na zadnji glavni seji osrednjega odbora poljske In litvanske židovske socialistične stranke Je prišlo na dnevni red vprašanje pristopa k HI. internacionali. Zmagala je večina, ki Je proti vstopu na podlagi 23 moskovskih pogojev. Manjšina ie nato zahtevala naj se odpošljejo v Moskvo odposlanci, ki bi skušali doseči sporazum na drugi podlagi.
+ Volitev sovjetov v Petrogradu. Psi ■ zadnjih volitvah v delavsko - kmečke kontrolne svete v Petersburgu je bilo izvoljenih 10% »nestrankarjev«, to Je nekomunističnih kandidatov. In vse to v sedežu stroge diktature predsednika III. Internacionale Zinovjejal Kako pa mora biti šele drugod?
Slev. 1.
no v črni eori ic izrazil naivečie pri-znanie za delo. ki se vrši v korist dc-ce. Službena poročila iz raznih občin prišlo, da ima ta vrsta o.omooi mno-p.o usocliov in da ie popularna. Občinstvo ie novsodi navdušeno spričo takih izrazov liubezni do otrok in noniaara Dri tei akeiii. Prehrana dece ie pokazala iako mrodne oosle-dice nri šnfckem obisku. Kakor hitro so začele delovati kuhhiie. le narasel šolski obisk od 50 do 100%. — Vsak dan prihaia na Cctinie v šolo bolniška strežnica ki oreeleda otroke Po nienem prizadevanju se te nanravilo tudi začasno konališče za deco. Ttikai se otroci koplieio in zdraviio. umoeokrat na dobe tudi obleko._____________________________
Kulturni vestnik.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljub. Ijani. Drama: Torek, 4. januarja, zaprto; Sreda, 5. Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramski cenah, B. Četrtek, <j. Cvrček za pečjo, izven. Petek, 7. Smrtnt ples I, D. Sobota, 8. Smrtni ples II, D. Nedelja, 9. Cvrček za pečjo, izven. Pom-deljck, 10. Smrtni ples I, C. Torek, 11. Smrtni ples II, C. Sreda, 12. Zaprto. — Opera: Torek, 4. Januarja, Fra Diavolo, C. Sreda, 5. Sen kresne noči, dramsKa predstava, B. Četrtek, 6. Vesele žene whi<i-sorske, izven. Petek, 7. Od .bajke do bajke, E. Sobota, 8. Lepa Vida, A. Nedelja, 9. Fra Diavolo, Izven. Ponedeljek, 10. zaprto. Torek, 11. Tosca, B. Sreda, 12. Fra Diavolo, E.
Ljubomir Mlclč: Istočnl greli. To delo znanega jugoslovanskega pesnika - ekspresionista Je izšlo v drugi izdaji in se dobiva pri M. Brejeru »Jugoslovanska znanstvena knjigarna«, Iliča, Zagreb. Cena posameznemu izvodu 12 K. Podrobnejšo poročilo si pridržujemo, za danes prav toplo priporočamol
dendo. — Tako delajo navadno ameriški milijarderji. Pa kdo ve, če jim ne bo de* lavstvo vsega tega še desetkrat morda celo stokrat poplačalo? Kdo ve?!
— V Ameriki umre vsled jetike vsako leto 150.000 ljudi in statistike dokazujejo, da umre od te bolezni vsak osmi, ki se je je nalezel. In največ se pojavlja rav-no v najbednejših rodbinah, tako da je tu jetika res proletarska bolezen.
—■ Strašna lakota v Kini traja še vedno in obsega tri province v severni Kini (Mo-nan, Šantung in Chili). Površina teh provinc znaša nad 150.000 kms in prebivalstva imajo okrog 35 milijonov. V provincah že ni celo leto deževalo In ljudje se hranijo s travo in koreninami. Prebivalstvo prodaja otroke, da jih ne bo treba preživljati. Po najskromnejših računih je treba 180 milijonov dolarjev za vpostavitev javnega dela in za prehrano starcev in otrok. In teh 180 milijonov bo zadostovalo le, ako bo prihodnje leto izvanredno dobra letina, na kar pa po prorokovanju mnogih ni veliko upati. Kitajska vlada sama pa nima denar-a in išče ga na vseh koncih in krajih. V Mandžuriji je letina izborna, enako tudi na ugu Kino. Ali mandžurskih zalog ni mogoče prepeljati v gladujoče kraje deloma ker je del zalog že sedaj prodan japonskim špekulantom deloma pa, ker prevažajo po Železnicah neprestano le vojake za mfind-Žurskega diktatorja generala Ca n Si Lina. Na pomoč bednim je priskočila v prvi vrsti ameriška vlada. Velik vzrok lakoto zlasti v provinci Chili je ta, da so posejali prevelik del province z makom, ne pa z žitom. Dasi določa poseben zakon maksimum makove setve pod velikimi kaznimi, se zato gubernator provincije (tkzv. due-jem) ne briga. Velika makova žetev mu prinaša namreč neizmerno dobička in zato nasilno priganja k setvi maka. Blaginja ljudstva je takim ljudem navadno deseta briga.
Dnevna kronika.
Včeraj so biii v Ljubljani nalepljeni plakati, katerih vsebina ie znani vladni razgla kati, Katerih -vsebina je znani vladni razglas proti komunistom. Ljudje so postajali mestoma v gručah pred plakati in debatirali o njih. Kako, tega pa ne moremo zapisati.
Novo stanovanjsko oaredbo izda naša deželna vlada na inicijativo poverjeništva za 'socijalno skrbstvo. Zdi se, da se s to naredbo ne namerava zadovoljili drugega kot hišne ^ftsestnike. Zoper eventuelno poljubno odpovedovanje stanovanj in zviševanje stanarin mJ že vnaprej najodločneje protestiramo! In Se celo v teh kritičnih gospodarskih časih, ki se obetajo!
Iz nradnlh listov. »Uradni list« št. 150 z dne 31. dec. 1920 objavlja začasni poslovnik za ustavotvorno skupščino, naredbo o izpremembah v ureditvi delegacij ministrstva za finance, naredbo o ustanovitvi notarskih mest v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, o ustanovitvi okrajnega sodišča In notarskega mesta v Prevaljah, dodelitvi občine Jezersko k sodnemu okraju Kranj, odločbo o sprejemanju geometrov, inžeiierjev In geodetov v državno službo, o izpremem-bi predpisov o šolanju dijakov v inozemstvu, razpis glavne tobačne zaloge v Laškem’ do 25. jan. 1921. in razpis nekaterih učiteljskih služb.
Mtnistrstvo za narodno zdravle Je zahtevalo od ministrskega sveta ponovni kredit poldrugega milijona dinarjev po naknadnem kreditu 100 milijonov dinarjev za popravo in dovršitev vseli področnih zgradb v Belgradu in notranjosti Srbije.
Todor Štelanovič Mllovskl, novinar In književnik, bivši šef presbiroja, je umrl v Zopolju, kjer je opravljal službo tolmača na nekem veleposestvu. Pokopali so ga v so-bou ob 15. v Zemunu.
TrafcUia delavskega življenja ... Po mestu že vavivi razpoloženje silvestrske noči. V mizarskv delavnici neke večje tvrdke marljivo In vzthkjno vodi oblič po trdem In grčavem lesu bwamec - mizar Mihael Kogoj, nad 501etni mož oče družine. Opoldne mu prinese žena pripTosto delavsko kosilo. Tiho, molče povžije kosilce. Zena mu predloži z okorno roko pisano pismo lz onih solnčnlh goriških krajev... Dvigne se v njem hrepenenje po domači veseli, dehteči zemlji... Zena odide s kratkim pozdravom. V delavnico prihajajo njegovi tovariši - prijatelji. NičfSsar ne opazijo na njem. Mali deček, njegov vsakdanji veseli spremlevalec dela, kateremu Je ne-števflnokrat že pripovedoval povest o lepi solnčnl zemlji, ga zopet obišče . . .^Vell mn, naj prinese vrv . . . Deček Izgine ter prinese vrv. Nato odide. Ko Jc delavnica prazna, stopi Mihael za zaboje in priveže vrv . . . Konec je. Kmalu zapazijo njegovo dejanje, toda prepozno Je, niti zdravnikova umetnost mu ne more več priklicati živllenja. Pridejo policijski organi in začno temeljito In resnih ohrazov preiskovati drugače vsakdanji slučaj. Povprašujejo po vzrokih samoodločilnega koraka v smrt. Pregledujejo njegove stvari in med njimi naldeio plačilni listek prejšnjega tedua, na katerem ie bila zaznamovana tedenska plača v znesku 60 K.
Koze so se pojavile v Košnlci v celjski okolici. Bila sta že dva smrtna slučaja
Svojo mater Je umoril. Dne 30. pr. m. je v St. Vidu nad Ljubljano mater vdovo Franjo Cirman umoril njen najmlajši sin baje vsled tega, ker se je hotela zopet poro čiti.
Pozabljena denarnica. Dobro nagrado dam onemu, kateri mi vrne mojo dne a0. XII. popoldne pozabljeno črno usnjato listnico z vsebino več važnih dokumentov, kateri so označeni z mojim polnim naslovom In nekaj tisočakov. Anton Klun, Ljubljana, Dalmatinova ulica 7. H. —k.
Najdeni so bili v petek 31. decembra m l. pred vhodom glavne pošte na cesti trije majhni klluči zvezani z vrvico. — Lastnik jih dobi v upravi ,.Napreja“.
Izseljeniški škandal. Z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« od 30. t. m pod naslovom »Izseljeniški škandal« se uradno ugotavlja, da v tej zadevi niso, kakor stoji v notici, zapleteni uradniki okrajnega glavarstva v Čmomlju, nego samo okrajni tajnik Zega, ki je bil dodeljen temu glavarstvu in proti kateremu je radi te zadeve odredilo sodišče zavarovalni zapor in uvedlo preiskavo.
Lovce opozarjamo, da dobe državno lovske karte, veljavne za vso kraljevino, le one osebe, ki se zglasijo z dokazili,, da so lastniki zakupniki, podzakupniki lova ail pa gost;e to je taki, katerim je lovski las:-nik ali zakupnik dovolil iti v njegovo lov-Sče na lov. Poleg teh dokazil naj prinese vsak s seboj še *kolck (v Ljubljani za i dinarja). Taksa znaša 60 K. — Po znižam ceni dobi lovske karte ono zapriseženo osobje, ki Je za nadzor lovišča potrebno. Znižane lovske karte veljajo le za dotična lovišče, za katero so izdane. Ako jc posamezni lovski varstveni organ na pr. vabljen kot lovski gost v drugo lovišče, at mora kupiti državno lovsko karto (taksa 60 K). V slučajih, ako bi bil lastnik, zakupnik, podzakupnik ali sozakupnik lova obenem zapriseženi lovski varstveni organ, mu ne pristoja znižana lovska karta. Taksa za znižano lovsko karto znaša 30 k, kolek pa 50 par.
Gospodarstvo.
— Nov izvoz žita! Iz Belggrada poročajo, da je vlada v Belgradu dovolila, da se izvozi v inozemstvo že 15.000 vagonov krušnega žita. — »Beogradska porodica« b° imela spet zlate čase, delavsko ljudstvo pa bo zastonj čakalo znižanja krušnih cen v Jugoslaviji. Edina smernica, po kateri se ravnajo v narodnem gospodarstvu gospodje od vlade, je stremljenje za profiti, za olajšanje bede lačnega delovnega ljudstva se
ne brigajo I
— Avstrijski uvoz in Izvoz. Prihodnje dni se objavi z odobritvijo glavnega odseka mednarodnega sveta izdana nova odredba o uvozu, izvozu in prevozu blaga preko avstrijskih meja, ki vsebuje važne Izpremembe. Zlasti se bo odslej splošna prepoved uvoza omejila na gotove vrste blaga. Na drugi strani se bo doslej dovo lieni uvoz iz Češkoslovaške, Poljske In Madžarske prepovedal. Prepoved za izvoz sc bo kolikor mogoče omejila. Prevoz je prost. Ta nova odrOTba stopi v veljavo 15. januarja' 1921. Za prehodno dobo bo promet s strankami v finančnem ministrstvu glede uvoza, izvoza in prevoza prekinjen.
— Povečanje produkcije premoga na Angleškem. Sodelovanje lastnikov premogovnikov in rudarjev za povečano pridobivanje premoga je imelo presenetljiv uspeh. rPo izkazu zadnjega tedna se je nakopalo za 100.000 ton več premoga, kakor prejšnji teden. Povprečno se je pridobilo, odkar se Je zopet začelo delo, na teden 5,200.000 ton, kar bi znašalo na leto 260 milijonov ton. Razen že dovoljenih dveh Šilingov bodo delavci vsled tega uspeha dobivali še 18 pencev dnevno.
— Metrični sistem v sovjetski RhsH*. Dekret sovjetske vlade določa, da se s^ 1. Januarjem 1924 uvede v Rusiji metrični sistem. V državnih obratih pa se bo metrični sistem uporabljal že od leta 1922 dalje.
Dopisi.
Celje. Tukajšnemu verižniškemu uradil se časih pripeti velika sreča na lovu po verižnikih, zaradi tega so nekoncesijomiranl verižnikl že skoro vsi izginili, ker se jim »kšeft« več ne izplača. Ostali so le še kon-cesljonirani. Zaradi tega je poskusil aktivni nadporočnik. Brišček, in sicer bolj velcpo-tezno, ker se v malem n? Upjača. Kakor pravijo, je bil od tukajšnje vojaške ujwave pooblaščen, da nakupi v Banatu več svinj, najbrže za božične praznike. Ob tej priložnosti je nakupil tudi 26 mastnih svinj* katere je potem pri tukajšnjih mesarflh ponuial za 250.000 kron. Verižniški urad je svinje zaplenil in sedij se sklicujejo tukajšnji častniki, da prevzame vsak eno svinjo. Na ta način hočejo svojemu tovarišu pomagati iz zagate. Mi celo zadevo dobro zasledujemo in smo radovedni, Kako se bo razvila. Najbrže bo celjski častniški zbor hvaležen svojemu tovarišu za preskrbljeno mast.
Šport.
Po svet&a.
Amerika za jug. deco.
Robert Lane. uoraviteli ameriškega Rdečeča križa za Evrooo. ie vred svcVm povratkom v Ameriko iziavil da sc ie odločilo, darovati 200.000 frankov za zgradbo nove srcdnJe šole v Poderorici v Crnisrori. S tem darom se bo mo^lo nadalie-vati delo ztrradbe. ki ie zastalo zaradi oomanikania sredstev. Ta denar nri sne va ameriška -šolska mladina. V novi šoli se bo vzidala soo* minska nlošča v snomin na darež-liivost ameriške dece.
V Črnitrori se kuba vsak dan v 24 kuhiniah za Dribližtio 9000 otrok. Število kuhini se bo oovečalo. tako da se bo kuhalo za 15.000 otrok no zi>ni kakor nornča edavni urad nme* r:šket?a Rdečesra križa v V/ashlngto-nu. Kuhinte «e nahaiaio v raznih kratili črnepore Pov&rlenik za nrehta-
Tlsk »Učiteljske tiskarne« v LlublianL
— Umrl je voditelj tržaških socijali-stov Giovani Oliva, bivši državni poslanec v dunajskem državnem zboru in ustanovitelj socialističnega glasila „Lavoratore“.
— Koliko Je stalo odstranjenje snega na Dunaju? Dunajska mestna občina je imela po novejših poročilih pri odstranjevanju snega v dobi od 9. do 17. t. m. 8,936 000 K stro&kov. Pri odstranjevanju snega je bilo zaposlenih skupno 38.827 delavcev in delavk, 518 snežnih plugov in 304 vozovi za odstranjenje snega.
— Anglija in Francija sta podpisali dogovor glede razdelitve Sirije in Palestine
med sebo).
  Izložba v Mtinchenu. Letošnja velika izložba v Miinchenu je bila otvorjena 21. t. m.
— 7 milijonov dolarjev novoletnega darila delavstvu. Znana ameriška tvrdka Ford Motor Co. je naznanila, da bo 1. Januarja 1921 razdelila svojemu delavstvu za več nego 7 milijard daril. Obenem bo izplačana na Investične certifikate, k so lastnina delavcev, 31. decembra poleg običajnih 6 proc. še 3 procentna dividenda.
Za f*vo Polletje t. i. (31. l»l«a> so jim na te certifikate že Izplavali 8 odstotno d.Vi-
Smučarske in sankaške tekme v Bo* hlnju, — Zimskošportno življenje in vrvo-nje obeta letos povsod številno udeležbo* Tudi Bohinj, kjer se bodo izvojevalc najrazličnejše zimskošportne interne in prvenstvene tekme se pripravlja s polno paro, da se dokaže ne samo Slovencctu, nego celi Jugoslaviji, da se ga upravičenj nazivlje »Jugoslovenski Davos«. — Program zimskošportnih tekem ni še fiksen, gotovo le samo to, da se bodo vršile letošnjo sezono v Bohinju sankaško in smučarske tekme na skakalnici in na turah. — Favoritom, ki reflektirajo na ugodna pla-ciranja v posameznih panogah priporočamo že danes, da se pravočasno seznanijo s tehničnimi skrivnostmi bohinjskega sankališča, bohinjske smuške skakalnice in z navidezno nedolžnim terenom bohinjska smuških tur. Komur je ležeče na tem, se placira pri teh tekmah kolikor mogoče ugodno, za tega ne zadošča, da pride samo na dan tekme v Bohinj temveč priporočamo, da sc tekom vsaj entedenskeg« bivanja seznani s posebnostmi Bolihuskes-*
Železniške zveze. Ko se bodo vsled rudarskega štraika nastale težkoče odstranile, se bodo tudi železniške zveze zboljšale 'v prid športnikom, tako da bo z Gorenjskega nazaj odhajal ob nedeljah vlak tako pozno, da se bo lahko izrabil cel dan. Južna železnica pa je pripravljena uvesti poseben vlak iz Zagreba ob 1. uri, ki oo imel zvezo na Gorenjsko. Vlak bo vozil vsak dan, ako se zanj prijavi vsakokrat 200 oseb.	_______
Izdalatell: Ivan Mlinar
Odeovorni urednik: lak Vehovec.
Srečno novo leto
svojim gostom in prijateljem!
Fran Krapež,
Narodna kavarna, Ljubljana.