61_2 KRONIKA
2013
1.02 Pregledni znanstveni članek	UDK 694(497.4)"1809/1813"
656.125(44)"1809/1813"
Prejeto: 20. 5. 2013
Irena Žmuc
magistrica zgodovinskih znanosti, muzejska svetnica, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Gosposka 15, SI-1000 Ljubljana
E-pošta: Irena.Zmuc@mgml.si
Popotovanje od Pariza do Ljubljane v obdobju Ilirskih provinc
IZVLEČEK
Potovanje Pariz-Ljubljana je v začetku 19. stoletja sestavljalo pet glavnih cestnih odsekov v Francoskem cesarstvu: odsek št. 8 Pariz-Dijon, odsek št. 44 Dijon-Dole, odsek št. 70 Dole-Ženeva in odsek št. 137 Ženeva-Milano. Zadnji odsek št. 107 je bila relacija Milano-Videm-Gorica-Postojna s ciljem v Ljubljani. Potnik se je iz glavnega mesta francoskega cesarstva Pariza do prestolnice Ilirskih provinc Ljubljane ustavil na 151 % poštnih postajah, prevozil je 302 % lig (francoskih milj). Pot je opisana v Itineraire complet de I'empire frangais. Second edition, considerablement augmentee, comprenant la HoUande, une partie de I'Allemagne, I'ltalie, et les Provinces IHyriennes. Itineraire je ponujal poleg transportnih informacij tudi gospodarske in kulturnozgodovinske orise krajev, skozi katere je vodila pot. Gospodarski interes je Francoze vodil na vzhod, zato so vzdrževali in popravljali ceste ter vodne poti.
KLJUČNE BESEDE Potopis Pariz-Ljubljana, 1811, Ilirske province (1809-1813), ceste, poštne postaje
ABST^RACT
TRAVELLING FR^OM PARIS TO LJUBLJANA AT THE TIME OF THE ILLYRIAN PROVINCES
The route from Paris to Ljubljana in the early 19th century consisted offive main road sections in the French Empire: section no. 8 Paris-Dijon, section no. 44 Dijon-Dole, section no. 70 Dole-Geneva and section no. 137 Geneva-Milan. The fifth section, section no. 107, covered the route Milan-Udine-Gorizia-Postojna with the final destination in Ljubljana. A person travelling from Paris, the capital of the French Empire, to Ljubljana, the capital of the Illyrian Provinces, stopped at 151 % coc^ching inns, covering up to 302 % leagues (French miles). The route is described in Itineraire complet de l'empire frangais. Second edition, considerablement augmentee, comprenant la Hollande, une partie de l'Allemagne, l'Italie, et les Provinces Illyriennes. Along with transport information, the Itineraire also contained economic and cultural-historical descriptions of the places along the route. Pursuing economic interests in the east, the French maintained and repaired both roads and waterways.
KEYWORDS
Paris-Ljubljana itinerary, 1811, Illyrian Provinces (1809-1813), roads, coaching inns
2013
Za kratek čas slovenske dežele niso bile del Habsburške monarhije, ki so ji pripadale od konca 13. stoletja: v letih 1809 do 1813 je nastala »samostojna« državna tvorba Ilirske province, ki je bila neuradno del francoskega cesarstva. Jeseni 2013 bo minilo 200 let, odkar je francoska armada zapustila slovenske dežele.
Francosko obdobje, četudi kratko, še bolj pa figura cesarja Napoleona, sta še stoletje pozneje burili duhove Slovencev v avstroogrski »ječi narodov«. Romantično so se spominjali »dobre« francoske nadvlade, saj naj bi bili Francozi prinašalci svobode. Sklicevali so se predvsem na jezikovne pravice, ki jih je delno dopustila francoska uprava, pozabili pa so, med drugim, na visoke davke, ki so jih uvedli Francozi, na izkoriščanje rudnika živega srebra v Idriji, na novačenje slovenskih fantov v Ilirski polk, ki je izginil v ruskih stepah leta 1812 itn. Več kot sto let po zaključku francoske dobe so Slovenci še pisali žalo-stinke: »Napoleon! Boginje stražijo,/ zaman Ilirijo tolažijo:/ nevesta, v rani čas ovdovela,/ brez upa pla-ka tu na pragu./ Ah, poleg tvojega pepela/ leži svoboda v sarkofagu!«1 Francozi še danes živijo »med Slovenci« v ustnem izročilu, v slovstveni folklori in v ljudski umetnosti.2 Razprodani katalog ob razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana leta 2009 Napoleon rezhe Iliria vstan že mesec dni pred zaključkom razstave govori o velikem zanimanju obiskovalcev za temo, ki je bila v Ljubljani predstavljena prvič po letu 1964.3
Leta 1797 je v naše kraje prvič prodirala Grande Armee po poti, po kateri je popotnike vodil tudi Iti-neraire complet de l'empire frangais. Second edition, con-siderablement augmentee, comprenant la Hollande, une partie de l'Allemagne, l'ltalie, et les Provinces Illyrien-nes; par l'auteur de l'Abrege de la geographie de Guthrie: Le tout dresse et dessine sur les lieux par plusieurs Ingenieurs-Geographes; Orne d'une grande carte routi-ere. Guide indispensable aux voyageurs, etrangers, curi-eux et negocians. Tome second. A Paris (M.DCCCXI).4 Gre za razširjen potopis v drugi izdaji, ki so mu dodane Nizozemska, del Nemčije, Italija in Ilirske province. Pričujoči potopis je bil vpisan v cesarski knjižnici, Bibliotheque Imperiale, na notranji strani naslovnice je žigosan z Napoleonovim cesarskim žigom. Potopisu je bil priložen zemljevid. Celoten oris poti je slonel na delu škotskega kartografa Williama Guthrieja (1708-1770), dopolnili in obogatili so ga francoski kartografi in državljani, citoyens, Edme Mentelle in Lalande, člana L'Institut
1	Polajnar, Ilirske province, str. 39.
2	Ferle, Še sedaj vedo ljudje o Francozih, str. 63.
3	Narodni muzej, Ljubljana, 1964.
4	Na potopis me je ob pripravi razstave Napoleon rezhe Iliria
vstan: ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc, Mestni
muzej Ljubljana, 2009, ljubeznivo opozoril dr. Peter Vodo-pivec. Gospod Jean-Dominique Mellot, conservateur en chef v Bibliotheque nationale de France, je publikacijo kljub pomanjkljivemu naslovu našel in mi poslal fotokopije. Obema se lepo zahvaljujem.
National de France, Jacques-Henri Tardieu, Fran-fois de Pages in Claude Perroud.5
Fotokopija, ki sem jo prejela iz Nacionalne knjižnice Francije, ni celoten opis poti št. 107, manjka že topografski izvleček poti, kot so ga navadno zapisali po uvodnih popisih poštnih postaj in številu lig (in ga poznamo po opisu poti št. 109 pod naslovom Topographie detaille de la route).6 Sledimo lahko zaključnemu delu poti od opisa Trevisa dalje.
ITINERMRE
COMPLET
DE L'EMPIRE TRAN^AIS,
SECOPfDt KDJTION,
v C T:^ E.
Cütu^rcniat La. Hollahuic, unv pirLic de l'jx^iriF., et lea i'n>Tiiicv»
' JU^rknitcs \
fAB I-AUTEl-a DE L'AflKlil^jS HE G^OGTUPHIH OF-ttiTlLUE I
LiCläiiL diW^ et ilcsiia^
Jngilli^ura-Gn^rapIl/ti ^
CUAJiUl IT ^tKVCCiSl.
TOME SECON

^XIU.	ti^n^iiiE, KVI Cl^M^^if. f
■ Ao-EL B.E koche rairc.iv LT, I?.. 31. UtCC^J.
Itineraire complet de l'empire fran^ais, naslovnica (MGML).
5	Itineraire, naslovnica; http://www.worldcat.org/title/abrege-de-la-geographie-universelle-de-william-guthrie-la-seule-complete-qui-existe-corrigee-augmentee-par-le-traducteur-et-enrichie-dadditions-par-les-citoyens-lalande-et-mentelle-membres-de-linstitut-national-de-france-traduction-nouvelle-sur-la-dix-hiutieme-edition-anglaise-de-1799-par-francois-pages/oclc/492644491.
6	Itineraire, str. 357.
2013
V Itinerariju Pariz—Ljubljana so uvodoma opisane glavne poštne postaje, navedena je dolžina poti med začetno in končno destinacijo ter razdalje med posameznimi postajami. V besedilnem delu so opisani najpomembnejši kraji ob poti, informacijo dopolnjujejo pomembnejši transportni napotki, gospodarski orisi ter kulturno zgodovinske opazke. Ključna orientacijska križišča Route de Paris a Ljubljana so bila Dijon, Dole, Geneve, le Simplon, Milan, Venise et Udine.7
Razdalje so merjene v ligah, francoskih miljah,8 za katero imamo tri pretvornike z manjšimi razlikami: 1 liga je približno 4,444 kilometra, 4,288 kilometra, po zadnji literaturi pa je pretvornik za lieu commune 4,452 km.9 Tako je dolžina celotne poti 302 Va lige od približno 1296 in največ do 1345,6 kilometra (razlika približno 49 km).10 Vseh poštnih postaj na poti je bilo 151 in četrtina. Ključna križišča za dosego cilja v Ljubljani od Trevisa naprej so si sledila na dve do štiri lige, to je na približno 9 do 18 kilometrov.
Pot je vodila iz Pariza, prestolnice Francoskega cesarstva, v Ljubljano, prestolnico Ilirskih provinc, državno tvorbo, ki je imela status med samostojno državno enoto, pridruženo francoskemu cesarstvu, in med zasedenim »privatnim« ozemljem cesarja Napoleona, ki je bil tedaj na vrhuncu svoje moči. Politični status provinc je z duhovito besedno igro ocenil Jernej Kopitar v pismu Žigi Zoisu, da so bile Ilirske province »na poli(on)«11 država: priključene so bile francoskemu cesarstvu, niso pa bile njegov konstitutivni del. Uporabljali so Napoleonov cesarski grb in zastavo, hkrati pa izdajali ilirske potne liste. Eden od osrednjih časopisov francoskega cesarstva Gazette national ali Le moniteur universel je poročila o dogajanjih v Ilirskih provincah dosledno uvrščal med zunanjepolitične novice.12
Zanimanje Francozov za trgovino z Levantom se je izrazilo v njihovih naporih za urejanje cestnega omrežja na Balkanu in za vzpostavitev poštnih postaj, še posebej, ker je bila Ljubljana geografsko središče in križišče poti proti vzhodu, proti Dubrovniku in na sever proti Dunaju. »Ceste in plovnost rek v deželi so bile podrejene glavni ideji povezovanja z
7
9
Vzhodom, prav tako poštne postaje in brodovi. Tudi Francozi so vzdrževali vlečno plovno pot po Savi«,13 ki pa je že bila v veljavi kot pomembna prometna pot proti vzhodu: plovno pot je za trgovanje uporabljal častnik, podjetnik in jakobinec Janez Siegfried Heribert baron Taufferer, ki je imel široko humanistično in matematično-tehnično znanje. Snoval je različne tehnične in gospodarske načrte v okviru avstrijske orientalske politike. V devetdesetih letih 18. stoletja je v gozdovih okoli Jasenovca sekal les za gradnjo ladij in pridobivanje pepelike. V letu 1782 je začel za Francoze izvažati les z lastno rečno ladjo. Tovoril je po Kolpi, Savi in Donavi ter po Črnem morju v Carigrad!14 Ljubljanica je bila plovna, na Kranjskem pa Sava od Zaloga proti vzhodu. Nadležno je bilo, da so morali po obrežni cesti ljudje s konji večkrat ladje vleči po reki. Ker je bila plovna pot zanimiva za trgovanje z Levantom, so se Francozi zelo trudili za ureditev plovne poti, samo leta 1811 so za ureditev notranje plovbe namenili 77.200 frankov. Blanchard je poročal o floti petdesetih ladij, ki so redno plule na relaciji Zalog-Sisak, vsaka pet-do šestkrat na leto, v času premirja pa tudi večkrat. Generalni guverner Bertrand je v Ljubljani julija 1811 ustanovil Zavarovalno družbo za plovbo od Siska do Zaloga, Compagnie d'assurances pour la navigation depuis Sisakjusqu'a Zalog.1"5
Kranjska je bila s cestami dobro prepredeno območje, a je bilo to ob nastanku Ilirskih provinc uničeno zaradi vojnih spopadov. Od aprila 1810 je inženir Jean Louis Blanchard, ki ga je oktobra istega leta maršal Auguste Marmont, prvi generalni guverner Ilirskih provinc, imenoval za glavnega inženirja, nadzoroval urejanje mostov in tlakovanih cest. Teh so na Kranjskem vzdrževali 140 lig (od približno 600 km 320 m do največ 623 km in 280 metrov), 23 velikih lesenih mostov in 70 manjših. Tedaj so obnovili cestne povezave v deželi, uredili pristanišča in začeli čistiti kanale.16
Cesta, ki se je v Gorici odcepila na Postojno— Vrhniko-Ljubljano, je bila cesta II. razreda, kar jo je uvrščalo med ceste nacionalnega pomena, ki so povezovale glavna mesta poddelegacij. V prvi razred je spadala cesta, ki je bila posebej pomembna za
Prav tam, str. 337.
Thibaut, Dictionaire, str. 417: lieue, f. (französische) Meile (= 4 km).
Nouveaupetit Larousse illustre, str. 581: lieue de terre je 4,444 km; po Pivec Stele, La vie economique, str. 101 meri liga 4,288 km; Gašperič, Orožen Adamič, Šumrada, Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812, str. 54 pa 4,452 km pri merilu 1: 647.122. Zahvaljujem se dr. Evi Holz za razgovor in komentar ob zemljevidih, ki sva jih pregledali.
10	Danes je izmerjena razdalja Ljubljana—Pariz 1255 kilometrov.
11	NUK, MS 1448: Jernej Kopitar je v cenzuriranem pismu 18. septembra 1809 z Dunaja Žigi Zoisu v Ljubljano imenitno skril ime Napoleon »Tistimo, ki je na poli on neki Slovenci po glavi rojijo.«
12	Žmuc, Napoleon rezhe Iliria vstan, str. 14.
13	Holz, Razvoj cestnega omrežja, str. 17—20, 79.
14	Janez Siegfried Heribert Taufferer ^ (1750—1796); SBL, 1980, str. 21—22; Vodopivec, Liberte Egalite - Prostost Enakost: odsevi francoske revolucije. Mestni muzej Ljubljana, zloženka, 1989: baron Taufferer se je že kot častnik v Vojni krajini pridružil prostozidarjem ter se povezal z avstrijskimi in madžarskimi jakobinci. Leta 1794 je pobegnil v Italijo, navezal stike s francoskimi diplomati in stopil v francosko službo. Med drugim je pripravil načrt za revolucijo v habsburških deželah. Avstrijci so ga leta 1795 ujeli in ga na Dunaju leto kasneje usmrtili.
15	Pivec Stele, La vie economique, str. 92ss.
16	Holz, Razvoj cestnega omrežja, str. 17.
2013
Itineraire complet de
francosko trgovino.17 Tudi zato so v Parizu izdali ta nepogrešljiv vodič, guide indispensable, za popotnike, tujce, radovedneže in trgovce, verjetno pa tudi za vojake in pustolovce, ki so iskali različnih priložnosti na jugovzhodnem delu cesarstva. Hitro so se odzvali z izdajo vodnika do naših dežel, saj so po eni strani prikazali razsežnost Napoleonovih osvajanj, po drugi strani pa so jih vodili gospodarski interesi in povezovanje z Levantom.
Preko Conegliana v Ljubljano
»Naša prva« stran se začne z zaključkom popisa mesta Trevisa. Imena krajev in oseb so pisana delno po francosko, delno italijansko, naši kraji so dosledno pisani po nemško.
■an^^ais, str. 336, 337 (MGML).
V mestu je stalo trdno in lepo gledališče, prebivalci so se ukvarjali z omembo vredno, considerable, trgovino z volno, svilo in suknom; na bližnjem podeželju so pridelali v izobilju žita in sadja. Mesto je imelo gostilno s prenočišči in hrano a la Poste in je štelo 18 tisoč prebivalcev.
»Zapuščajoč Treviso nas pot pelje na desno v Lanzago, na levo v ViHa-Orba, nato se na križišču v kraju Faltore pot razcepi na desno v Saint-Andrea in na levo v Hospedaletto, kjer je potrebno prečiti Piavo s čolnom do Saletuola. Od tu se na levo pride do Saint-Michel, nekoliko naprej pa do Il Tempie in Foletta. Naslednje križišče je Conegliano,18 Ko-neljan, majhna vas, ki je zrasla na robu Montegana, med rekama Livenzo in Piavo. Pokrajina okoli Conegliana je tres-fertiles, s trdnjave, s katere se vidi
17 Prav tam, str. 17-20, 79.
18 Križišče, oddaljeno nekaj kilometrov od Vittoria Veneta.
2013
daleč naokoli, je Jean-Baptiste Cima,'1'9 imenovan Conegliano, slikal svoje charmans pejsaže. V mestecu velja omeniti tudi cerkev sv. Leonarda.«
Križišče Conegliano je vodilo v mnoge kraje in vasi (Godega, Sacile, Pordenone, Cusano, Saint Vido itn.), v kraju Valvasone je bilo potrebno zaviti na desno po poti, ki je vodila do Vidma in do Gorice.
»Videm je staro mesto, ki leži na sredini prostrane ravnice med rekama Tagliamento in Sočo. To je razsežna ravnina, kjer vlada milo podnebje, tako da lahko pridelajo vina, sadja in žit v obilju, kar ljudem zagotavlja prijazno življenje. V bližnjih gorah so rudniki in kamnolomi marmorja. Cerkve, nekatere palače in izvrstne slike si zaslužijo pozornost ljubiteljev lepih umetnosti. Stolnica in dominikanska cerkev sv. Petra Mučenika sta precej stari. Videm je dobro poseljeno mesto in je pomembno središče trgovine s svilo. Tu sta se rodila slikarja Leonard Mattei in Jean d' Udine.20 Leta 1751, po ukinitvi oglejskega patriarhata, je mesto postalo sedež nad-škofije.
Iz Vidma se po prečkanju reke na levo lahko odpravimo v Čedad, na desno vodi pot čez most proti Palmanovi do Gorice, Göritz, ki je pomembno mesto, saj v njem živi veliko število starih plemiških družin. Po ukinitvi oglejskega patriarhata je mesto postalo sedež škofije. V katedrali hranijo več dragocenih relikvij, tu stoji jezuitska cerkev in razsežen jezuitski kolegij zgrajen v lepi arhitekturi. V središču mesta je zelo obiskana cerkev Camaldules,21 kjer hranijo znamenito podobo Device. V mestu živi 11 tisoč prebivalcev.
Ko zapustimo Gorico, nas pot vodi ob reki Vipavi, nato prispemo do vasi Črniče, Czernizza, in še nekaterih manjših vasi. Iz Vipave vodi pot do Razdrtega, Praewald, od tu gremo lahko na desno v Trst, če prekoračimo gore, pa pridemo v Postojno, Adelsberg, kjer je dobro gostišče z imenom Osteria grande. V mestu izdelujejo kordovansko usnje in kuhinjsko posodje, batterie de cuisine. Tu je tudi žrebčarna, un haras,22 kjer vzgajajo žrebce in kobile. Znamenita pokrajina Kras ni nič manj slavna kot Postojnska jama. V jami sv. Magdalene, Ste. Ma-delaine, ki je oddaljena četrt lige od trga, so stalaktiti
19	Giovanni Battista Cima, Cima da Conegliano (1459-1517), slikar beneške šole.
20	Leonardo Mattei, dominikanski teolog; Giovanni Nanni, bolj poznan kot Giovanni da Udine (1487-1564), slikar in arhitekt.
21	http://www.google.si/#hl=sl&q=kamaldolci&spell=1&sa=
X&ei=zK9iUez2I4uSswaXhoHABA&ved=0CCUQywUo
AA&bav=on.2,or.r_q£&fp=3ad01595a0c2a4be&biw=1680
&bih=932: kamaldolci, menihi puščavniki, so bili veja bene-
diktinskega reda; ustanovil jih je sv. Romuald iz Ravenne v
zgornji doline reke Arno v Toskani v kraju Camaldoli.
Najverjetneje kobilarna Lipica, čeprav je omemba nejasna,
saj opisuje širši Kras; lahko bi bil mišljen Prestranek, po Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, III, str. 118: Pre-
stranek je bil del kobilarne Lipice.
izjemne lepote. Grad Predjama, Lueg, je druga znamenitost: zgrajen je v veliki jami ali v kaverni (gl. natisnjen 3. zvezek Voyages de M. Küttner). Cerkniško jezero, Le lac de Cirknitz, ni oddaljeno več kot 4 milje od Postojne.
Približno ligo od Postojne, ob vznožju gore,23 je most čez reko. Iz vasi Laze, Lasse, vodi pot na desno v Bistro, Freudenthal, če zavijemo na levo po zelo strmi poti,24 pa pridemo na Vrhniko, Oberlaybach. Pred mestom izpod razpoke v skali izvira reka Ljubljanice. Z Vrhnike lahko naredimo izlet v 5 lig oddaljeno Idrijo, kjer je slavni rudnik živega srebra: tu nakopljejo več kot 16 tisoč kvintalov25 rude. Nihče od popotnikov ne bi smel zamuditi tega potovanja, ki je vreden vse pozornosti. Tudi cesta, ki pelje do Idrije, je nadvse romantična, ni težko prehodna ali nevarna, le ob vstopu v dolino26 boste morali pokazati potni list. Po udobni kamniti poti se je mogoče spustiti v Antonijev rov. Po rudarski šegi se je potrebno zakrinkati, za kar je potrebno plačati manjši znesek. V Idriji si morate nujno ogledati zbirko mineralov M. de Humbert.27 V mestu je veliko in zelo dobro gostišče.
Ko zapustite Vrhniko, se znajdete med reko in gorami, na desno sta Ebenpforten, Podpeč,28 ter Mostall, graščina Zablate ali Kušlanov grad v Pod-plešivici, kjer je most čez reko; po dveh ligah pridete na cilj poti št. 107, v Ljubljano, prestolnico celotnih Ilirskih provinc, ki leži ob reki z istim imenom in se izliva v Savo. Opazite lepo katedralo sv. Nikolaja, katere notranjost nekoliko spominja na cerkev sv. Petra v Rimu: povsem je okrašena s freskami; v preteklosti je v mestu stal jezuitski kolegij, na katerega spominja le še kip Device Marije. Mestna hiša je lepo poslopje, tu je še orožarna, dvorec kneza Auer-sperga, v kateri sta knjižnica in kabinet čudes; v predmestju je cerkev sv. Petra, vojaška bolnišnica, normalka ter šola za kirurge in kemike. V mestu je kanal, ki ga je gradil Joseph,29 da bi izsušil močvirje. V mestu je živahno, tu se dogajajo predstave, ma-škarade itn. Sprehodi v vrtovih Auerspergov in Eg-genbergov so zelo prijetni, z vrha gradu na griču pa
23
24
25
26
27
28
29
22
Nanos. Čez Planino.
Pretnar, Kotnik, Francosko slovenski slovar, str. 645: quintal stot, cent, pred metričnim sistemom pomeni 100 funtov oziroma 56 kg. Dolina reke Zale.
Ni znano, na koga se avtor potopisa sklicuje. http://exonyme.bplaced.net/Board/Thread-Deutsche-Ortsnamen-in-Krain, Ljubljansko okrožje: Ebenpforten prevede kot Podpeč (tudi ime za graščino Brest pri Igu, a bi bila predaleč od poti); Mostall/ Moosthal prevede kot Blatna Brezovica.
Gruberjev prekop, ki je bil končan v letih 1780-1782 v času Josepha, cesarja Jožefa II. Habsburško Lotarinškega. Opazna je nevljudna omemba avstrijskega cesarja. Prekop, tudi kanal, je pomenil veliko tehnično in urbano pridobitev Ljubljane, saj je ublažil poplavljanje Ljubljanskega barja in je bil vreden omembe tudi v tem potopisu.
2013
je lep pogled na okolico. Au Sauveur330 je dobro gostišče. V mestu živi 20 tisoč ljudi.«
O potopisu
»Ko imam te dežele, sem z eno nogo v Rimu in z drugo v Carigradu«,31 je strateški položaj zasedenih slovenskih dežel opisal cesar Napoleon. Obvladal je celinsko pot z zahoda na vzhod, obvladoval je Jadransko morje, ko je s t. i. kontinentalno zaporo prekinil povezavo Habsburške monarhije z Anglijo. Odprta mu je bila pot na vzhod.
Itinerar prinaša različne opise in podrobnosti krajev na poti. Usmerjanje je enostavno. Kraji na
poti so različno predstavljeni: za nekatere kraje je opisano gospodarsko zaledje, pomen kraja kot prometnega križišča, omenja kulturno zgodovinske znamenitosti, lepo katedralo, rojstni kraj znamenitega slikarja, jezuitski kolegij itn.
Ljubljana, prestolnica celotnih Ilirskih provinc, je omenjena predvsem kot prestolnica. Poudarjene so njene mestne funkcije, brez omembe gospodarskega zaledja in brez klišejskega opisa, da je mesto pomembnejše prometno križišče, čeprav je bila Ljubljana pod Francozi izhodišče Napoleonove ceste, t. j. ceste 1. razreda št. 5 Route de Ljubljana en Albanie par Rijeka, Dubrovnik et Kotor, ou route Napoleon, ki je potekala iz Kranjske, preko civilne Hrvaške, Vo-
J. Fischba^ch, Pogled na vzhodni del Ljubljane, okoli 1821 (MGML, foto Matevž Paternoster).
30 Kljub vloženemu trudu nisem našla gostišča ali poštne postaje s tem imenom. Se je pa število gostišč (in vinotočev) v času Ilirskih provinc v Ljubljani precej povečalo. To sodim po vloženih dokumentih za obrtna dovoljenja, ZAL LJU 489, REG. I, f. 131-136. Morda je obstajalo gostišče le kratek čas oziroma se vodi pod drugim imenom. Fabjančič v daljšem besedilu Procvit pivovarništva v Ljubljani - 18. in
19. stoletje, edini podrobneje omenja gostilne v obdobju
1797 do 1813, a pod tem imenom gostišča ne omenja; Vr-
hovnik, Gostilne v stari Ljubljani, omenja le nekaj gostišč iz
francoskega obdobja Ljubljane: na str. 11 omeni gostilno Pri
hajduku, na str. 28 »na meji Zgornjih in Spodnjih Poljan je
31
bila neimenovana gostilna, kjer je birtna Neža plesala s francoskimi častniki«; na str. 29 omenja gostilno Pri Svetku, »kjer bog roko ven moli«, kar bi morda lahko povezali z rešiteljem; na str. 45 omeni gostilno na Tržaški cesti, kjer je bila včasih mitnica, nato pošta, Pri postiljonu. Au Sauveur pomeni rešitelj, lahko bi bil celo Napoleon; morda gre tudi za tiskovno napako, saveur, slast, toda tudi pod tem imenom ne najdemo gostišča. Potopis v vsakem kraju omenja le eno gostišče, najverjetneje uradno poštno postajo. Zmuc, Napoleon rezhe Iliria vstan, str. 13.
2013
H. Maina, Napoleonov rodovnik z zmagami, 1812 (MGML, foto Damjana Šalehar).
jaške Hrvaške, Dalmacije in do Dubrovnika. Tudi cesta št. 4, ki je povezovala Kranjsko z Istro, je bila ena pomembnejših povezav, ki je iz Ljubljane vodila preko Pule do Trsta, po odsekih Ljubljana-Postoj-na-Razdrto-Trst-Sv. Anton ali Buzet-Pazin-Zminj-Sv. Vinčenat—Vodnjan—Galinjan—Pula.32
Ljubljana je opisana kot precej radoživo in za popotnika vabljivo središče. Avtorju se je zdelo pomembno omeniti vznemirljivi mestni vsakdanjik in poudariti mestne značilnosti: reko, stolnico in še cerkev sv. Petra, mestno hišo, parka, grad na griču, Auerspergovo palačo z znamenito knjižnico in s kabinetom čudes ter tudi nekaj šol. Prav francoski vpliv naj bi Ljubljano prelevil v »svetovljansko« središče. V Corriere Illyrico33 so leta 1810 zapisali, da »kdor je videl to mesto pred dvema letoma, ga bo težko prepoznal. Ko vidi človek toliko ljudi v mestu, toliko kočij, toliko zvenečega denarja, misli skoraj, da je v Milanu ali na Dunaju...«
Francozi so smelo načrtovali preureditev mesta. Po ukazu župana Codellija moremo sklepati, da je bil pripravljen načrt urejanja, saj hišni lastniki niso smeli prenavljati, ne da bi pridobili dovoljenja od
Pivec Stele, La vie economique, str. 86.
Zmuc, Napoleon rezhe Iliria vstan, str. 15: časnik Corriere Illyrico je dvakrat tedensko izhajal v Trstu v italijanskem in nemškem jeziku.
mestnih oblasti. Za prenovo je skrbel arhitekt Fa-bulet, ki je avgusta 1812 najel maitre-ma^on, stavbenika Lovrenca Pragerja. Ta je skrbel za prenovo v času njegove odsotnosti, njegovo delo je vodil glavni inženir Blanchard. Februarja 1813 je Fabulet poslal Codelliju približen predračun, les devis approxi-matifs, komunalne prenove v višini 17.000 frankov. Načrt je zajemal ureditev pločnikov, cestne razsvetljave, gasilnih brizgaln, bolnišnic, mostov, vodovoda in vodnjakov ter obnovo cerkva.34 Slednje preseneti glede na to, da je francoska uprava zaostrila odnos do katoliške cerkve. Blanchard je imel še več idej, z županom Codellijem sta načrtovala gradnjo sejmišča in sprehajališča,35 ki so ga pozneje pod avstrijsko nadvlado zgradili v času civilnega in vojaškega guvernerja Krištofa Lattermanna, zato tudi Laterma-nov drevored.
Največ navdušenja je avtor potopisa pokazal za živosrebrni rudnik v Idriji: avtor nameni opisu Ljubljane 17,5 vrstice, Idriji pa 14 vrstic. Cesto Vrhnika-Idrija je opisal kot prelepo panoramsko pot vzdolž doline reke Zale. Omeni poseben status Idrije, saj je bil zaradi gospodarskega pomena živo-srebrnega rudnika dostop posebej nadzorovan in je moral potnik pokazati potni list. Zanimivo je, da
34	Pivec Stele, La vie economique, str. 104.
35	Prav tam, str. 104.
2013
avtor ne nameni pozornosti slovitemu presihajo-čemu Cerkniškemu jezeru ali Postojnski jami. V potopisu niso omenjene nikakršne nevarnosti na poti, v opisu poti Vrhnika—Idrija je izrecno zapisano, da potovanje ni ne težko in ne nevarno, nul-lement difficile ouperilleux.
Pot od Pariza do Ljubljane, dolga skoraj 1300 kilometrov, je bila dobro oskrbovana, Francozi so hitro vzpostavili poštno povezavo. Ce je Žiga Zois 3. julija 1809 v svoj dnevnik zapisal, da »die Posten sind gesperrt«, je moral že konec istega meseca omeniti, da je poštna povezava s Trstom in z Milanom ponovno stekla.36 Že novembra 1809 je generalni guverner Marmont ukazal, da so pismonoše in po-stiljoni nosili našitke v francoskih barvah, na rokavih pa našite bakrene ploščice s slovenskim napisom »Pisemska pošta Ilirskih dežel«, pri postiljonih pa »Vozna pošta Ilirskih dežel«.37 Nato so generalni guvernerji izdali več odredb, ki so se nanašale na organizacijo poštnih povezav. Poštne zveze so bile tako dobro postavljene, da so jih avstrijske oblasti pozneje obdržale.38
V Ljubljano je prihajala pošta iz Francije, Italije in Gorice ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah med 8. in 9. uro dopoldne, v isto smer je odhajala iz Ljubljane ob sredah, petkih in nedeljah.39 V itine-rarju ni omenjena časovna dolžina potovanja, ne med začetno in končno postajo, niti ne med posameznimi poštnimi postajami. Ce so bili predpisi podobni kot v monarhiji, da je poštna kočija vozila s hitrostjo 10 kilometrov na uro, lahko približno izračunamo dolžino potovanja: če je dnevno vozila 10 ur (del časa so uporabili za postanke in menjavanje vprege), je relacijo Pariz-Ljubljana prevozila v približno 13 dneh.40 Kar je primerljivo z navedkom, da je poštna povezava Pariz—Dubrovnik v letnem obdobju trajala okoli 20 dni, pozimi pa se je čas za isto razdaljo podvojil.41 Hitra pošta je za isto razdaljo potrebovala osem dni, saj je generalni guverner »svojo« dnevno pošto iz Pariza dobival po štafeti, a so bile novice stare že osem dni! Celo novica o smrti Napoleona na sv. Heleni je šele po dveh polnih mesecih »dosegla« Trst.42 Skoraj tri tedne je trajala »hitra« povezava Ljubljane s Carigradom. Da bi olajšal trgovinski promet skozi Ilirske province, je Napoleon ukazal s poštnimi zvezami povezati Ljubljano preko Kostajnice s Carigradom. Prvi hitri sel je šel iz Carigrada na pot 4. maja 1812 in preko Kostajnice prispel v Ljubljano 24. maja.43
36
37
Radics, Die k.k. Post in Krain, str. 61, 62. Radics, Die k.k. Post in Krain, str. 63; tudi Mal, Zgodovin slovenskega naroda, str. 128. Radics, Die k.k. Post in Krain, str.77.
39	Prav tam, str. 72.
40	Holz, Peklar, S kočijo od Alp do morja, str. 30.
41	Pivec Stele, La vie economique, str. 113.
42	Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 128.
38
Strelska tarča, Odhod Francozov 5. oktober 1813, 1814 (MGML, fbto Marko T^apla^til).
Poštna povezava znotraj Ilirskih provinc je bila hitrejša. Generalni guverner je dvakrat na teden dobival novice iz »države«, tudi iz najbolj oddaljenih krajev, iz Dubrovnika. Iz Dalmacije, Dubrovnika in Albanije je pošta prihajala v mesto ob sredah in nedeljah med 10. in 12. uro, v isto smer je odhajala ob četrtkih in nedeljah. Dnevno je tekla poštna zveza s Trstom, v Ljubljano je pošta prihajala med 8. in 10. uro zvečer, iz Ljubljane se je zbrana pošta takoj vračala v Trst ob 10. uri zvečer.44
Poštne pristojbine so računali na dolžino poti: za pismo do 6 gramov je znašala tarifa 0,20 franka do 100 kilometrov, med 1200 in 1300 kilometri, t.j. tudi iz Pariza v Ljubljano, je bila pristojbina 1,4 franka na 100 kilometrov, tako da lahko ocenimo poštnino Pariz—Ljubljana na okoli 17,8 frankov ali 3,3 goldinarje.45 Težje pošiljke so bile še dražje.
Zgolj ocenimo lahko potne stroške potnika v poštnem vozu na naši relaciji: 1,50 franka je bila pristojbina za konja na poštno postajo (vpreženih je bilo toliko konj, kot je bilo potnikov v vozu) in za poštno postajo; 0,75 franka je bilo potrebno dodati za postiljona na poštno postajo; cena sedeža na odprtem vozu je bila 0,75 franka na poštno postajo, v zaprtem vozu pa 1,50 franka; prtljago so plačevali posebej, dodatno je moral potnik plačati vprego volov, če so morali pomagati konjski vpregi na strmih delih poti. K stroškom je potrebno prišteti še pristojbine za carino, cestnino, mostnino in zapornice. Tudi netočnost je potnika lahko drago stala —
43
Radics, Die k.k. Post in Krain, str. 75.
44	Prav tam, str. 64, 72s.
45	Prav tam, str. 70.
2013
za vsako uro zamude so prišteli polovico cene vozovnice za eno poštno postajo.46 Tako je bila osnovna cena potovanja potnika v odprtem vozu Pariz—Ljubljana po 151 in 1/4 poštne postaje okoli 354 frankov (v pokritem okoli 467,7 franka). Ce preračunamo v goldinarje, so bili goli potni stroški okoli 137 goldinarjev v odprtem vozu, v zaprtem pa okoli 181 goldinarjev.47 Pot iz Trsta v Ljubljano je stala 8 goldinarjev oziroma 20 frankov in 68 cen-timov ter še dodatnih za postiljona za vsako postajo 6 krajcarjev ali 26 centimov. Od Ljubljane do Ko-stajnice je pot stala 14 goldinarjev 8 krajcarjev ali 36 frankov 55 centimov ter še dodatnih 26 centimov za postiljona na postajo.48
Avtor potopisa je precej natančno popisal kraje. Potopisu smo lahko natančno sledili po vojaški specialki iz začetka 20. stoletja.49 Opazimo, da so razdalje med mesti nekoliko netočne,50 najbolj odstopa zapisana razdalja 5 lig med Vrhniko in Idrijo, kar je pomenilo le nekaj več kot 22 kilometrov. Primerljiva trasa preko križišča Kalce in skozi dolino Zale je danes 57,7 kilometrov.
Posebna družba je skrbela za gradnjo gostišč ob glavnih cestah, les zanje so sekali tudi v forets imperiales.^1 V Itinererju avtor omenja gostišča v Tre-visu, Postojni, Idriji in Ljubljani, ne pa tudi v Vidmu in Gorici. Morda zato, ker je relacija Treviso-Postojna dolga 29 lig ali okoli 129 kilometrov in bi jo poštna kočija lahko, zaradi ugodnega terena, prevozila v enem dnevu; Postojna-Laze-Vrhnika-Ljubljana je 8 lig oziroma dobrih 35 kilometrov, vendar so opisane gore in strmine, ki so nekoliko podaljšale potovanje. Opisana gostišča so bila na podobni kakovostni ravni, v Trevisu je bilo prenočišče a la Poste brez posebne ocene, v Postojni je bila Osteria grande bonne auberge, v Idriji je bilo gostišče celo grande auberge tres-bonne, gostišče au Sauveur v Ljubljani je omenjeno kot dobro, bonne
Nato so Francozi konec leta 1813 morali zapustiti zasedena avstrijska ozemlja. V muzeju hranimo topovsko kroglo iz bitke za Ljubljano, na kateri je vrezan datum boja 29. 8. 1813. Valentin Vodnik je lahko zapisal: »Odrešen je svet železnih nadlog, smo Francovi spet, zahvalen si bog!«
46
47
48
49
50
51
Prav tam, str. 67.
NŠAL, Podatki iz francoske okupacije 1812-1814, IV, fasc.
179, Tableau de conversion.
Radics, Die k.k. Post in Krain, str. 74.
Ravensteins Kriegskarte Nr. 17.
Današnje trase cest niso enake tedanjim.
Pivec Stele, La vie economique, str. 90.
VIRI IN LITERATURA
NEOBJAVLJENI VIRI
Bibliotheque nationale de la France
Itineraire complet de l'empire jran^ais. Second edition, considerablement augmentee, comprenant la Hollande, une partie de l'Allemagne, lItalie, et les Provinces Illyriennes: par l'auteur de l'Abrege de la geographie de Guthrie: Le tout dresse et dessine sur les lieux parplusieurs Ingenieurs-Geographes; Orne d'une grande carte routiere. Guide indispensable aux voyageurs, etrangers, curieux et negocians. Tome jecond. A Paris 1811 (M.DCCCX^).
NSAL - Nadškofijski arhiv Ljubljana
Podatki iz francoske okupacije 1812-1814, IV, fasc. 179, Tableau de conversion des Florins d'Autriche en Francs sur la proposition de 99 florins pour 256 francs.
NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica
Rokopisni oddelek, MS 1448, pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu v Ljubljano (Dunaj 18. 9. 1809).
CASOPISI
Gazette nationale ali Le moniteur universel, 18101813, več številk.
LITERATURA
Fabjančič, Vladislav: Procvit pivovarništva v Ljubljani - 18. in 19. stoletje. Kronika slovenskih mest, V, št. 1 (37-42), št. 2 (95-98) , št. 3 (133-139), št. 4 (209-221), 1938.
Ferle, Mojca: Se sedaj vedo ljudje o Francozih. Napoleon rezhe Iliria vstan. Katalog, Mestni muzej Ljubljana, 2009, str. 63-85.
Gspan, Alfonz: Taufferer Janez Heribert. Slovenski biografski leksikon, 12, (ur. A. Gspan, F. Petre), Ljubljana, 1980.
Holz, Eva, Peklar, Andreja: S kočijo od Alp do morja. Ljubljana: Založba Mladika, 1997.
Holz, Eva: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju: predelana doktorsk^a disertacija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1994.
Mal, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba. Celje Družba sv. Mohorja, 1928, str. 124-129.
Nouveau petit Larousse illustre: dictionaire encyclopedi-que (C. Auge et P. Auge), Paris: Larousse, 1949.
Pivec Stele, Melita: La vie economique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivie d'une bibliographie critique. Paris, 1930.
2013
Polajnar, Janez: Ilirske province, Francozi in mit narodne osvoboditve. Napoleon rezhe Iliria vstan. Katalog, Mestni muzej Ljubljana, 2009, str. 2762.
Pretnar, Janko, in Janko Kotnik: Francosko slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1969.
Radics, Peter von: Die k. k. Post in Krain und ihre geschitliche Entwickelung. Laibach: Kleinmayr,
1896.
Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji : III, Notranjska : Med Planino, Postojno in Senožečami (1). Viharnik : Ljubljana, 2005.
Staroslav (Vrhovnik, Ivan): Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana: Jutro, 1926.
Thibaut, W. A.: Dictionaire fran^ois-allemand et al-lemand-frangais: Wörterbuch der französichen und deutschen Sprc^chen. Braunschweig: G. Wester-man, 1901.
Vodopivec, Peter: Liberte Egalite — Prostost Enakost: odsevi francoske revoucije. Mestni muzej Ljubljana, zloženka, 1989.
Zmuc, Irena: »Napoleon rezhe Iliria vstan«. Napoleon rezhe Iliria vstan. Katalog, Mestni muzej Ljubljana, 2009, str. 11-26.
SPLETNA LITERATURA
http://www.google.si/#hl=sl&q=kamaldolci& spell=1&sa=X&ei=zK9iUez2I4uSswaXhoHAB A&ved=0CCUQvwUoAA&bav=on.2,or.r_qf.& fp=3ad01595a0c2a4be&biw=1680&bih=932.
http://exonyme.bplaced.net/Board/Thread-Deutsche-Ortsnamen-in-Krain. (Laibacher Kreis)
ZEMLJEVIDI
Gašperič, Primož, Orožen Adamič, Milan, Sum-rada, Janez: Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012.
Ravensteins Kriegskarte Nr. 17. Westl. Dolomiten, Karnischen- undJulische Alpen, Görz, Küstenland, Friaul und oberitalienische Venezianische Ebene. Verlag der geographischen Anstatt von L. Ravenstein im Frankfurt a. Main.
SUMMARY
Travelling from Paris to Ljubljana at the time of the Illyrian provinces
Apart from controlling both land routes and,
after introducing the Continental Blockade, the Adriatic Sea, the French considered the Illyrian Provinces (1809-1813) as a springboard for their trading with the Levant. Mainly so as to secure their economic interests, they promptly established a postal service connecting Paris with Ljubljana, the capital town of the »napoli on«* state.
A description of the Paris-Ljubljana route features in the Itineraire complet de l'empire jran^ais. Second edition, considerablement augmentee, compren-ant la Hollande, une partie de l'Allemagne, l'Italie, et les Provinces Illyriennes (Paris, M.DCCCXI), route N. 107, pp. 337-357. The Bibliotheque nationale de France provided photocopies of the Itinerary relating to the last section of the route from Treviso to Ljubljana, pp. 337, 354-357 and the cover page.
The distance from Paris, the capital of the French Empire, to Ljubljana comprised 302 % leagues or something between 1,296 and 1,345.6 kilometres. To promote trade, the French maintained the road network in the Balkans and established a postal service, with Ljubljana being a crossing of 1st class significant routes leading to the east, i.e. to Dubrovnik, and to the north, i.e. to Vienna.
The said towns and crossings were easy to follow on an Austrian military special map from the early 20th century. It was noticed, however, that the distances between towns were somewhat imprecise (although the former route alignments do not correspond to the present ones). The most deviating was the distance of 5 leagues between Vrhnika and Idrija, which would mean only slightly more than 22 kilometres. Ljubljana is described as a hustling centre of interest to a traveller: of significance was the town's exciting everyday life, including the sights such as the river, the cathedral, the church of St. Peter, the town hall, two parks, a canal, the castle on the hill, the Auersperg Palace together with a renowned library and the cabinet of curiosities as well as a couple of schools. Given the strong economic interests, most of the attention, and enthusiasm, is paid to the mercury mine in Idrija.
The length of the journey can be assessed: if a mail coach drove at a speed of 10 kilometres per hour (as regulated in the Habsburg Monarchy) and was on its way for 10 hours per day (some of this time was used for stops and rehitching horses), the Paris-Ljubljana distance was covered in approximately 13 days. The express postal service took eight days for the same distance. The Governor-General thus received 'his' daily post from Paris by relay, with the 'news' being already eight days old!
The letter this term is taken from was censored. Therefore, while denoting a state with an unclear status (»napoli« meaning »half«), the term also wittingly refers to Napoleon.