DOLGA POT EUHODIJE
V. K O L ŠE K 
Mestni muzej, Celje
Med preteklo svetovno vojno je prišla v celjski lapidarij zgornja polo­
vica nagrobnika (a) s portretom, za katerega se je dalo sedaj — na osnovi 
stilnih elementov in frakture — ugotoviti, da sestavlja enoto s spodnjim 
delom (b), poznanim že iz pričetkov minulega stoletja. Tako ima Celeia nov, 
cel in zanimiv dokument.
Nagrobnik je iz pohorskega marmorja, v = 167, š = 62, db = 12, 
v. č. = 5 cm. Napisno polje obrobljata tordirana stebra s korintskim kapi­
telom, ki rasteta iz ornamenta suličastih listov in nosita z bršljanovo vitico 
okrašeno preklado. Y polkrožni niši je ženski portret z jagodno ogrlico. 
Lasje so po sredi razdeljeni, nazaj počesani in na temenu speti v svitek. 
Levo in desno od niše je palmovo drevo, v zaklinkih sta navzdol plavajoča 
delfina. Pod napisnim poljem je hipokamp. Ohranjen je tudi zatič nagrob­
nika — zgornja polovica (a), najdena leta 1942 ob kanalizacijskih delih na 
Mariborski cesti pred vojašnico, nedvomno in situ, nekako sredi severne 
celejanske nekropole, nato prepeljana v lapidarij; spodnja polovica (b), za­
beležena leta 1831, vzidana v cerkvi sv. Duha, kamor naj bi bila prišla od 
hiše št. 2 na današnjem Trgu V. kongresa; po prvi svetovni vojni prepeljana 
v lapidarij, kjer sta kosa sedaj sestavljena.
D(is) m(anibus) | Euhodiae \ Fructi j uxor(i) an(norum) xl | 5 dom{o) 
Epheso I Insequens j ser(mis) fec{it).
(a) B. Saria, JOeAl 35, 1946 Bbl. 49. B. Perc, AV 2, 1951, 2 s fot. (b) Dorf- 
mann, Wiener Jahrbücher der Literatur, Anzeigeblatt 55, 1831, 24. A. Mu- 
char, Geschichte des Herzogthums Steyerinark 1, 1844, 367. J. Seidl, Wiener 
Jahrbücher der Literatur. Anzeigeblatt 108, 1844, 73. I. Orožen, Celjska 
kronika, 1854 n. 42. J. Knabl, Codex ducatus Styriae epigraphicus Romanae 
vetustatis (rk. v Gradcu) 1862 n. 254. G. Schön, Die römischen Inschriften 
in Cilli, Programm des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli 1894. A. Gubo, 
Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, 16. J. Orožen, Zgodovina Celja I 1927, 
94 št. 64. V. Hoffiller, B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 
1938. 60. CIL III 5231.
Po 4. v rstici po tek a fra k tu ra , ki je na ločenih fragm en tih onem ogo­
ča la točno čita n je , zato c an xl Sch ön , O rožen, io an xl H o ffille r-S aria.

Napis spada v sredino 2. stoletja,1 bolj verjetno pred vojne z Germani 
kot za nje. bo izpričuje predvsem pričeska, oblikovana po vzoru Faustine 
Starejše, kakršno sočasno nosi v bližnjem Šempetru tudi Kalendina iz rod­
bine Ennijev.2
Euhodia je bila rojena torej v začetku Hadrijanove vlade v slovitem 
maloazijskem mestu Efezu.
Ephesos, grško-orientalska pristaniška postojanka na zahodnem vznožju 
pogorja Messogis ob globokem zalivu Ikarskega morja, kamor se stekajo 
orientalske in maloazijske ceste — po njih bogastva — je bil v stiku z vsem 
tedanjim svetom.3 Drugo stoletje je doba njegovega razcveta, % n çw zrj /.ai 
peyloir) fiiizijtm o/ug rijç ’A o C aç postaja vodilna univerza druge sofistike, čedalje 
močnejša starokrščanska postojanka, ki jo je imel že apostol Pavel za bazo. 
ki ji je Ignatius pisal za Trajana, omenjajo jo Polikarpovo pismo Filip- 
Ijanom, martiriji Karpa in Papyla za Marka Avrelija.4 Mesto je sedež 
cesarskega namestnika in večno slovito zaradi številnih arhitektonskih moj­
strovin.
To je svet, v katerem je bila suženjski družini rojena Euhodia; suženjski 
družini, katere gospodarji so bili prejkone trgovci. Njen nagrobnik sam in 
dejstvo, da ji ga je postavil mož-suženj, kaže na humano vzdušje, ki je 
v njem prejkone rasla — bolj humano, kot ga izžarevajo sočasni analogni 
spomeniki, oblikovani pod močnejšim vplivom Rima in rimskega prava, ki 
zakonitosti zveze med sužnjema ne priznava. Ta humani odnos med ljudmi 
nižjega socialnega porekla je močan v grških sferah imperija, posebej 
umljiv prav v Efezu.
Kako je dekle prišlo v Cele jo? Kot sužnja v trgovski hiši lahko da v 
neki zvezi s posli. Močna imigracija orientalcev, posebej Sircev in tudi 
Maloazijcev je v 2. in 3. stoletju opazna ne le v Celeji,5 ampak po vseh 
zahodnih provincah. Povečini je povezana s trgovino ali z religioznimi 
strujami in s propagiranjem orientalskih kultov. Tako je več kot verjetno, 
da so se orientalske trgovske kolonije, trgovske ekspoziture velikih obrtnih 
hiš in krošnjarjev, pod vplivom ugodnih faktorjev — kot so premiki vojnih 
edinic in pronicanje kultov — že v teku 1 . stoletja močno zasidrali posebno 
v Celeji, večji municipialni postojanki ob važni cesti v južnem Noriku, 
kar je bilo ugodneje za priseljence kot kolonije ali vojaške točke. Y tem 
ambienti! — torej v manjši orientalski koloniji v municipialno urejeni 
keltski Celeji — je po preselitvi živela Euhodia.
Njeno ime — v moški ali ženski obliki — je na Balkanu dokaj razšir­
jeno, pretežno v Salonah,6 nekaj v Daciji,7 znano tudi v Reti ji,8 Yirunu0 in 
v moški obliki verjetno tudi v Celeji.1 0
1 Cf. tudi B. Saria, o. c.
2 J. Klemenc, Portreti treh članov iz rodbine Ennijev v Šempetru v Savinjski 
dolini, ZUZ, NV 5— 6, 1959. 69 ss.
3 Cf. Forschungen in Ephesos, Wien. P. Romanelli, Diz. ep., s. v. ter Ene. Ital., 
s. v. Biirchner, RE V, 2773 ss.
4 Eus. h. e. 4, 15, 46/8.
5 Npr. A lj 54. 57.
« CIL III, 2514 . 2550. 2415. 2455, 2620. 9256. 9584.
7 CIL III. 1588, 7862.
8 CIL III. 11901.
9 CIT III, 11580.
1 9 CIL IIT. 15524.

Sl. i. Sestavljeni nagrobnik Euhodie 
Abb. 1 . Zusammengesetzter Grabstein Euhoclias

M oževo im e je dokum entiran o v V irunu,1 1 Solvi in obm očju,1 2 p a tudi 
v C e le ji.1 3 M ogoče gre za im e, p rilju b ljen o in razširjen o posebej m ed do­
m ačini K elti.
T u d i m ož je bil suženj. P rav n o njun zakon ni b il p rizn an , m oralno je 
o b stajal, docela odvisen od v o lje g o sp o d arja ozirom a obeh go sp o d arjev .1 4 
K er sta p a rtn e rja živ ela v h išah gršk o-o rien talsk ega ž iv lja , je verjetno, da 
sta b ila d eležn a več svobode, ko t jo d o p u šča rim sko p rav o . T u di m unici- 
pialn o u rejen o m esto p o d p ira to m isel. Municipium, je b il sestavljen v ve­
likem , če ne pretežnem delu, iz p eregrin ega slo ja pro v in cialn ih p reb ivalcev, 
ki d e jan sk o niso b ili od su ž en jsk eg a dosti različn i. K o m u n aln i čut je bil 
p ri n jih v e čji kot p ri m eščan ih v kolon ijah , socialne ra zlik e niso bile tako 
zaostrene, zakon ske zveze n a dnevnem redu, tretiran e m orda po lokalno 
obstoječem p rav u .
Č e p ra v so v C eleji živele tu d i plem iške rodbine, kot je b ila v tistem 
ob dob ju fa m ilija V arijev ,1 5 so te b ile tako redke in je v n jih — po sili 
razm er — k eltsk i duh n ižjih slo je v tako p rev lad o v al, d a so odnosi nujno 
bili fa m ilia rn i, tem b o lj sk u p n i, čim bo lj sta jih ista sk rb in nevarnost 
družili. T a k a nevarnost so za A n ton in a P ija p o sta ja la m rzlično p r ip r a v lja ­
jo č a se g erm an sk a plem ena, k a te rih k rv av prodor od D o n av e do Verone 
Euhodia ni več doživela. V etrovi so te d aj že n ap eli ja d r a njen e črne lad je 
in jo g n ali čez m orja v večn ost, k je r so ji b ili sp re m ljev alci v eonih le 
delfin i in otožnost preživelih.
ZUSAMMENFASSUNG 
Der lange Weg Euhodias
Im Jahre 1942 ist dem Lapidarium in Celje der obere Teil eines Grabsteines (a) 
zugesandt worden, der bei Kanalisationsarbeiten in der Mariborska cesta ausgegra­
ben worden war. Er lag in situ, inmitten der nördlichen Nekropolis von Celeia. 
Der untere Teil des Grabsteines (b) ist schon seit dem Jahre 183t bekannt und 
aufgezeichnet, als er in die Ostseite der Kirchhofmauer der Heiligengeistkirche 
in Celje eingemauert wurde. Ins Lapidarium wurde er nach dem Ersten Weltkrieg 
überführt. Beide Teile bilden ein Ganzes, was man jetzt auf Grund von Stilele- 
nienten und der Fraktur feststellen konnte. In der halbkreisförmigen Nische ist 
das Porträt der Verstorbenen. Interessant ist die Haartracht: das Haar ist in der 
Mitte gescheitelt, zurückgekämmt und im Scheitel zu einer Krone zusammengefasst. 
Die Inschrift ist von zwei tordierten Säulen umgeben. Der Bruch verläuft durch 
die vierte Zeile, deshalb die falsche entzifferung der Zeile bei Schön. Orožen c an xl 
und Hoffiller-Saria io an xl. Das Grabmal gehört in die Mitte des 2. Jahrhunderts. 
Zugunsten dieser Datierung spricht die Haartracht nach dem Vorbild der Faustina 
d. A. Im Laufe des 2. und 3. Jahrhunderts ist in allen westlichen Provinzen und so 
auch in Celeia eine starke Immigration von Orientalen bemerkbar. Euhodia kam 
als Sklavin einer der zugesiedelten Familien nach Celeia. wo ihr nach ihrem Tode 
von ihrem Mann — auch einem Sklaven — dieses Grabdenkmal errichtet worden ist.
1 1 CIL T T T . 4784. 4848. 4860.
1 2 CTL HT. 5388. 5427.
1 3 CTL IIT. 5235 Insequens Celeian(orum).
1 4 M . Kaser. Das römische Privatrecht I, 1955. 245 s.
1 5 CIL IT T . 5211—5215.