Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 14. januarja 1936
Štev. tO. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Qm
TA a ’*
i "b o
VECERNIK
Uradništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / leiaion nrnrinHtii« TtifT.npiaua 340', fzhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja mmčno prejemati v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / OgM po ceniku / *~>otaar sprejema tudi oglasni oddelek „J«rtra“ v Ljubljani , Poštni čekovni račun *t 11.406
JUTRA
99
Ustvarjanje atmosfere za tporazum
Nova zakulisna akcija diplomacije - Tudi Italija ne bi nasprotovala novi iniciativi - Vprašanje mandata v italijanskem smislu ne-rešlfivo - Društvo narodov pred težko odločitvijo
LONDON, 14. januarja. Diplomatska delavnost, ki se je pričela na iniciativo Vatikana in belgijskega kralja Leopolda III. in katere namen je, pripraviti teren za sporazumno likvidacijo vojne v vzhod ni Afriki, se za kulisami nadaljuje z vso vztrajnostjo. Ali so bili v tem oziru izdelani žc kakšni konkretni predlogi ali ne, javnost še ni poučena. Zdi se, da se oblike akcije šele iščejo. V zadnjih dneh se opaža zlasti velika delavnost velepo- , slanikov v Rimu, Parizu in Londonu. ! Po mnogih znakih sodeč izgleda, da prihaja čas, ko si zaradi splošnega med- j narodnega položaja žele povsod likvida-1 cijo vojne in postaja pripravljenost za to, kljub navideznemu zunanjemu kriča-
gleški vladi še ni zadevne odločitve. Vse kaže, da se v Londonu polagoma opušča misel na poostritev sankcij in je tudi zunanji minister lord Eden postal popustljivejši. Anglija nikakor ne mara, da bi se razvoj dogodkov gnal na konico noža, ker nihče ne ve, kakšne bi bile posledice, ki bi se iz tega mogle rodili.
Iz vsega tega sledi, da vprašanje rešitve vzhodnoafriškega konflikta vsak dan
bolj dozoreva in se bliža neki važni in odločilni točki. V tem oziru bo zlasti važen prihodnji teden, ko bo morala Ženeva končno spregovoriti jasno besedo.
LONDON, 14. januarja. Londonski tisk sprejema novo posredovanje z nezadovoljstvom in pravi, da se tudi novi akciji ne bo posrečilo to, kar je pri La-valu in Hoareju propadlo.
Medmurja, katerih je bilo skupno 24. Iz tega sledi torej, da je bila konferenca namenjena prav za prav le Slovencem, dasi so ti organizirani, kolikor vemo, v organizaciji združene opozicije, ali tako-zvaqe »slovenske fronte« za dravsko banovino in bi torej pričakovali, da jim bodo »poročali o položaju« domači voditelji in jim ne bi bilo treba hoditi na konference na Hrvaško. Tako sedaj res ne vemo, ali so slovenski mačkovci v »hrvaški« ali »slovenski« fronti?
iiakala odrezana od zaSedia
Deževje je pokvarilo edino cestno xvezo preidejo v protiofenzivo?
Italijani
ADIS ABEBA, 14. januarja. Dež in vi-nju, tudi v Italiji vedno večja. Italijanski harji so na severnem abesinskem bojišču listi sicer ne pišejo konkretno o kaki ita-! porušili in poplavili znaten del cest, ki lijanski pripravljenosti za sporazum, mož se jih poslužujejo Italijani za zvezo med nosti sporazuma pa vendarle ne izkliu- fronto in zaledjem. Posebno hudo je po-čujejo. Tako naglašajo, da bi spomenica škodovana edina cesta, ki vodi iz Adi-abesinskega cesarja, poslana Društvu na- grata v Makalo. Zaradi tega je na tej ee-rodov z zahtevo po izvedbi ankete o na- sti zastal ves promet in morajo Italijani činu vojskovanja, mogla služiti za podla- sedaj preskrbovati svoje čete v Makali go za novo akcijo, ki naj bi jo uvedlo s hrano in muuicijo samo še po zraku. Društvo narodov in ustvarilo bazo, na : pa tudi letalska zveza je zaradi dežja in kateri bi se mogle zadovoljiti upraviče- megle težavna. Zaradi tega se misli, da De italijanske zahteve. Italijanski listi so bodo Italijani končno le prostovoljno iz-prepričani, da rezultat objektivne pre- praznili Makalo in se umaknili na se-iskave ne bi mogel biti drugačen, kakor ver_
tak, da bi se Italiji priznale pravice, ki Abesinci nadaljujejo svoje napade na
postojanke v okolici mesta, ki pa so jih Italijani zelo močno utrdili. Predvsem se
11 v vzhodni Afriki pripadajo.
V Ženevi so pa nasprotno prepričani, j da so zahteve Italije docela neizvedljive, zlasti v obliki, kakor si jih v Rimu zamišljajo. Društvo narodov mora slej ko prej stati na stališču zaščite integritete in suverenosti vsake svoje članice, torej tudi Abesinije. V Ženevi še niso bili stav Ijeni nobeni predlogi o kaki anketni komisiji, katere glavni namen naj bi bil pripraviti material za proglasitev mandata nad Abesinijo. Vprašanje mandata nad Abesinijo bi se v danem primeru še moglo spraviti v sklad z določili pakta Društva narodov, toda tega mandata v nobenem primeru ne bi mogla dobiti Italija, ali vsaj Italija sama. Takega predloga tudi abesinski cesar nikoli ne bi sprejel, a Društvo narodov nima sredstev in ne vzrokov, da bi ga k temu prisililo. Ako bi se Abesinija res spravila pod mandat Društva narodov, bi morala obstojati popolna enakopravnost vseh mandatarskih držav ob izključitvi vseh posebnih koristi za katerokoli državo, uštevši torej tudi Italijo, italijanske čete pa bi se morale prej popolnoma umakniti
z abesinskega ozemlja.
V takib okolnostih se bliža 20. januar, ko se v Ženevi sestane svet Društva narodov. Skoraj čisto gotovo je, da se bosta ob tej priliki sestala tudi odbor za sankcije in odbor za proučavanje predlogov za likvidacijo vzhodnoafriške vojne. Spričo splošnega položaja v svetu ge zdi, da bo Društvo narodov ob tej priliki napelo vse sile, da se izsili likvidacija. Ni pa še znano, kakšnih sredstev se
bo
Društvo narodov poslužilo. Nekateri predlagajo, naj se naglo in brezpogojno poostre sankcije proti Italiji, naglasujoč. da bi samo to moglo pripraviti razpolo ženje za sporazum, drugi so J>a mnenja
pa Italijani poslužujejo pri obrambi pred abesinskimi napadi težkih letal, s katerimi obmetavajo abesinske čete z bombami in jih obstreljujejo s strojnicami. Neko postojanko Abesincev na jugu od Ma-kale so Italijanska letala te dni bombardirala več ur zaporedoma in vse razdejala. Abesinci so bili prisiljeni umakniti se, tekom noči se jim je na posrečilo zopet zasesti staro linijo. Vendar se zdi, da so Abesinci sami uvideli da z direkt-
nimi napadi na Makalo ne bodo ničesar opravili in posvečajo zaradi tega večjo pažnjo nadaljevanju obkoljenja.
Sicer se pa zdi, da se pripravlja maršal Badoglio na severu na protiofenzivo, katere namen bi bil v prvi vrsti preprečiti potrebo izpraznitve Makale. Italijanske čete bodo skušale znova vdreti v
Pobijanje komunizma. V nedeljo je bil v Beogradu ustanovljen Jugoslovanski protikomunistični odbor, ki bo deloval v istem smislu, kakor delujejo podobni odbori v drugih državah. Naloga nove organizacije bo v prvi vrsti braniti proti boljševizmu duhovne vrednote civilizacije, pobijati komunistično nevarnost v Jugoslaviji, boriti se protj komunističnim, materialističnim in protir.arodnim naukom, ščititi sedanji družbeni obstoj in varovati načelo zasebne lastnine, reda ter javne morale. Nova organizacija bo razširila svoje delovanje na vso državo potom krajevnih in banovinskih podružnic.
Upori južnih Tiroicev
LONDON, 14. januarja. Voditelj južno-pokrajino Šire in v Tembjen ter preložiti j tirolskih Nemcev prof. Fiirst, ki je pri-sedanjo bojno črto na stare pozicije, ki j bežal v Inomost je izjavil, da ie doslej so jih zavzeli ob reki Takazi pred pri-1 dezertiralo z južne Tirolske 10.000 fan-četkom abesinskih napadov in uspehov, tov in mož. Med njimi so tudi mnogi Ita-lt,:!]Jan; so pričeli novo zelo živahno le- lljjaiii. Poda! pa je tudi poročilo o uporu talsko akcijo in napadajo neprestano abe . vojakov pred odhodom v Afriko. Upor-sinske oddelke za fronto ter skušajo ta-! niki so razbili vojašnice, poteptali Mus-ko razrahljati abesinsko varnost in zve- solinijeve slike in vzklikali proti vojni.
Tudi pri vkrcavanju v Neaplju so se spo padli s fašisti? Bilo je pri tem 50 mrtvi’' in 100 ranjenih.
zo v zaledju. Italijanska letala so bombardirala tudi neutrjeno mesto Dabat in j: bilo pri tem precej žrtev.
Na južnem bojišču vrši general Gra-ziani pregrupacijo svojih čet in zbira glavne sile v odseku Lug Ferandi v Somaliji ter na sever do fronte pri Dolu, kar dokazuje, da se pripravlja na tem sektorju na ofenzivo. Na zračni napad se pa pripravljajo tudi v Adls Abebi, ker
Vojna je izgubljena
LONDON, 14. januarja. »News Chro-uicle« poroča iz Berlina, da je nemški generalni štab na podlagi poročil nemških vojaških opazovalcev v Abesiniji izdelal raport Hitlerju, da	Italija voj-
pričakujejo, da bodo Italijani mesto že te n0 v vzhodni Afriki dejansko že izgubila
dni bombard ir aK.
■rjgam
miUike
Zadnli polif&m shodi
V Srbiji shodi JRZ, v prečanskih krajih pa zborovanja in konference opozicije
Preteklo nedeljo je bilo po državi, zla-lba izjaviti o vprašanju notranje ureditve
sti v Srbiji. Slavoniji in Vojvodini več shodov in zborovanj vladne JRZ in tako-zvane združene opozicije. JRZ je imei& politične shode v Negotiru, Tetovu. Go-stivaru, Čačku in Valjevu. Na nekaterih teh shodov sta govorila tudi aktivna ministra Gjura Jankovič in Cvetkovič. Združena opozicija je pa imela shode v Ku-pinovu, Obrežu, Zadjeni in Beodri (Slavonija in Vojvodina).
Na shodu združene opozicije v Zadjeni je mačkovski poslanec dr. Boškovič naglašal zlasti tradicionalno sodelovanje med Hrvati jn tamkajšnjimi Slovaki, ki je omogočilo, da je bil pred vojno izvoljen za skupnega poslanca v budimpeštanski parlament Slovak dr. Hodža, sedanji ministrski predsednik Češkoslovaške. Nadalje je pa dejal, da se je pri lanskih
naj bi se akcija omejila na diplomatska j petomajskih volitvah izjavila ogromna posredovanja, ki naj bi se izvedla na večina jugoslovanskih volilcev z glaso-novih podlagah. Kakšna bo odločitev, se vanjem ali pa z abstinenco za demokra-«e ne more prerokovati, saj niti v an- cijo, na prihodnjih volitvah se bo pa tre-
države. Recepti, ki se z raznih strani po nujajo v tem oziru, ne prinašajo nič novega, ampak predlagajo le neznatne korekture sedanjega, zato niso sprejemljivi. Govornik pa vendarle ni povedal, kakšen recept je sestavil on, odnosno so ga sestavili gg, v »združeni opoziciji«. Zanimiva pa je bila na tem shodu tudi trditev poslanca dr. Jurkoviča iz Pančeva, ki je dejal, da v Jugoslaviji nikoli nismo imeli parlamenta po zahodnoevropskem vzorcu.
V sosednem Čakovcu se je pa vršila v nedeljo zaupna konferenca mačkovcev. ki jo je sklical in vodil tamkajšnji odvetnik dr. Ante Odič. Te konference se je po poročilih zagrebških listov udeležilo 15 delegatov mačkovskega gibanja iz ljutomerskega. 8 iz ptujskega, 6 iz dolnje-lendavskega in 10 iz murskosoboškega okraja, skupno torej 39 »slovenskih se-Ijačkih delegata«. Kot gosti so pa prisostvovali konferenci tudi zaupniki iz
Zaradi tega niso v Berlinu naklonjeni nobeni politiki kakršnega koli sodelovp-nja z Italijo.
OBOROŽEVANJE ANGLIJE.
LONDON, 14. januarja. Zatrjuje se, ua bo vlada zahtevala od parlamenta naknadni kredit za povečanje oborožitve, predvsem za gradnjo dveh linijskih ladi.i. Obe ladji bosta oboroženi z najmodernejšimi protilestalskimi topovi. Nekateri listi pa pišejo, da bo v novem proraču-’ nu za mornarico tudi kredit za gradnjo dveh novih dreadnoughtov. od katerih bo stal vsak 90 milijonov šilingov.
MUSSOLINI — BOG.
RIM. 14. januarja. >Volonta dTtalia objavlja j>isma, ki so ji jih poslali v Afriko odhajajoči vojaki alpinske divizije »Pnsteria« in fašistične divizije Teve-re«. Med temi dopisi objavlja tudi pismo narednika Pietra Galeota. ki pravi med drugim: »Moja želja je, da postane moj kralj svetnik moje domovine in da bo naš duce priznan za boga vsega sveta'-.
RAZPUSTI V FRANCIJI.
PARIZ, 14. januarja. Uradni list republike je objavil zakone o razpustu strankarskih lig, nošenju orožja in svobodi tiska. Društvo francistov (fašistov) je sklenilo zaradi tega izvesti reorganizacijo, da se izogne razpustu. Francisti so sami razpustili svoje oborožene organizacije.
Kriva
obsoiena
Sodba v aferi KEZ — Prvi »navihan", drugi »fenomenalen človek", tretji »tepček" - Zagovor Krištofiča in Kende — »Deio nam Je zraslo preko glave" — Sedela bosta skupno Se osem let
Državni tožilec: Volfond, vi ste velik, sek 100.000 Din sem vrnil pozneje Za-navihanec in skušate danes prevaliti vso A—x~- U1—-
Zanimanje za včerajšnjo razpravo pred
...alim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti glavnima akterjema Kendi in Krištofiču je bilo veliko zanimanja, čeprav je že afera Kmetijske eksportne zadruge, ki je dvignila toliko prahu, precej pozabljena. Obtoženca Ken da in Krištofič sta stopila pred sodnike duševno močno potrta in obema se je poznalo, da sta preživela nekaj hudih let. Pri včerajšnji razpravi sta se Konda in Krištofič vdala v svojo težko usodo in je zlasti Kenda zelo skesano in odkrito odgovarjal na vsa vprašanja. Številna publika je z zanimanjem sledila dopoldanskemu in popoldanskemu poteku razprave, ni pa prišla na svoj račun, kakor «e je pred razpravo govorilo, da bo Krištofič vse izdal in da bodo prišle na dan prav »čedne« stvari. Kakor Kenda se je tudi Krištofič mirno in ravnodušno zagovarjal in je bolj kakor Kenda valil precejšnji del krivde na Žunkoviča, ki bi se bil tudi moral včeraj zagovarjati in sicer kot glavni- krivec, a je v Zagrebu v preiskovalnem zaporu umrl.
Zaslišanje obtožencev.
Po kratkih ugotovitvah o generalijah je bil prvi zaslišan Krištofič.
Predsednik: »Krištofič, obtožbo ste razumeli, ali se čutite krivega.«
Krištofič: Nisem kriv vsega v takšni meri, kakor mi očita gospod državni tožilec. 2e pred ustanovitvijo raznih zadrug sem bil organizator bivših agrarnih' zajednic. Z Žunkovičem sva bila znanca že iz otroških let. Leta 1927 sva v Račah ustanovila najprej Ekonomsko društvo, ki je kmalu doživelo polom. Pokojni Žunkovič je bil strokovnjak in mu žilca ni dala miru. Ustanovila sva nato Kmetijsko ekonomsko družbo, ki je prav tako nisva mogla spraviti na noge. Žun-kovič sam je tudi ustanovil zadrugo in jo krstil z imenom »Amintrade«, ki pa je bilo mrtvorojeno dete. Pri svojem za družnem delovanju sva se zadolžila. Izhod sva iskala v ustanovitvi Kmetijske eksportne zadruge, katere prvenstveni namen je bila trgovina s sadjem. Toda bili so slabi časi. Denarja nisva imela in sva se takrat prav zaradi tega hudo sprla s pokojnim Žunkovičem. Zaradi upnikov, ki so neprestano trkali na vrata zadruge, sem za nekaj dni pobegnil iz Maribora. Žunkovič si je vedel pomagati. Izdelal je pravilnik o zavarovanju posmrtnin in o zavarovanju proti požaru. Pri zadrugi se ie osnovala posebna podporna sekcija, kateri me je Žunkovič postavil za predsednika, organizacijo in akvizicijo je poveril Kendi.«
Predsednik: »Kako je bilo mogoče, da ste naravnost na ainerikansko izvabili ,z ljudi težke milijone?«
Krištofič: »Pravilnik je bil tak. Ljudje so hiteli zavarovat svojce in znance. Nekateri so jih zavarovali kar po deset in še več v vseh razredih. Z vsakim dnem je deževalo na stotine novih prijav. S prijavami pa se je stekal tudi denar v blagajno.«
Predsednik: »Krištofič, koliko ste zatulili na mesec?«
Krištofič: »Izpočstka 2000 dinarjev. Žunkovič je bil fak Človek, ki ni nikomur preveč zaupal, ko pa se je delo nagro-madilo, smo izgubili vsi glave.«
Predsednik: »Državni tožilec vam oči la, da ste manipulriali tudi z menicami in ponarejali na njih podpise.«
Krištofič: »Kar se mene tiče, sem nedolžen. Menice so bile izključno Žunko-vičeva zadeva. Eno menico je plačal tudi Volfond.«
Na predsednikovo opazko, da je Volfond tudi tak specialist, se je soobtoženi Volfond naglo dvignil na zatožni klopi in liitel zatrjevati, da je pri vsej zadevi samo žrtev. Da so bili podpisi na menicah ponarejeni, tega ni baje niti slutil. Trdil je nadalje, da je s podedovanim denarjem plačal menico in tako izgubil okrog Din
15.000.	Sedaj je ushtžben v Celju in seje pričel razburjati, ker ga stalno nadleguje policija in ker o njem pišejo listi.
krivdo na pokojnega Žunkoviča. Eno je notorično znano, da niste nikdar radi plačali svojih obveznosti in hrani naše državno tožilstvo o vaših manipulacijah kup aktov. Za zadevo z menicami je moralo prav gotovo tičati nekaj drugega.
Predsednik je pričel nato nadalje zasliševati Krištofiča, ki se je skušal razbremeniti krivde. Na vprašanje, zakaj so se po polomu v Mariboru preselili v Zagreb, pa Krištofič ni vedel odgovora.
Kaj pravi Kenda.
Kenda se je leta 1921 preselil v Maribor. Je oče dveh odraslih otrok. Kaznovan še ni bil. Trgovsko šolo je študiral na Dunaju. V življenju pa ni imel sreče. Med funkcionarji KEZ je bil najinteliger.t nejši. Ječa ga je popolnoma strla. Dve leti skoro je presedel v Lepoglavi in bo moral po zagrebški obsodbi sedeti še 22 mesecev. Predsednik: »Kje ste se seznanili z Žunkovičem in pod kakšnimi pogoji ste sprejeli službo pri KEZ.«
Kenda: »Z Žunkovičem sva se seznanila v Mariboru. Čeprav je imel Žunkovič samo ljudsko šolo, toda imel je dober koncept. Pri zadrugi mi je poveril organizacijo zavarovalnih poslov. Ko sem mu svetoval zaradi navala prijav uvedbo 6 tedenske karenčne dobe, me je ubogal. Po pogodbi, ki sem jo sklenil z njim, sem prejemal za svoje delo 2500 Din mesečne plače in 50% provizije čistega dobička. Nikdo izmed nas ni niti slutil, da bodo iz tega nastali milijoni. Pričeli smo sredi novembra in v januarju smo kasirali že po 200.000 dinarjev na dan. Delo nam je zraslo preko glave. Na moj nasvet smo poklicali strokovnjaka, da bi nam uredil posle, toda med tem nam je upravna o-bla‘st prepovedala poslovanje.«
Predsednik: »Kenda, povejte nam odkrito: koliko denarja ste odnesli?«
Kenda; »Če bi bil pobral to, kar mi je po pogodbi pripadalo, bi moral odnesti najmanj 2 milijona.«
Predsednik: Obtožba vam očita, da ste na lastno pest dvignili vsi trije vsak po 100.000 Din iz zadružne blagajne.
Kenda: »Res je. Denar smo potrebovali za nakup Šerečeve hiše.«
Predsednik: »Zakaj pa ste Ažbetovo tiskarno kupili vsi trije na svoje ime?«
Kenda: »Tako nam je svetoval notar.
V	tiskarni smo nameravali'tiskati pravilnike in ostali propagandni materijah Zne
Mirnu .mmUiii
■s®v"-~ v rrs.ggmaU' m-msuse
družni blagajni.«
Zaslišani Kenda je nato opisal poslovanje zadruge in zatrjeval, da ni imel, vsaj on ne, namena prevare, ki mu jo očita obtožba. Akviziterji so pridno nabirali zavarovance, ljudje so se vse križem zavarovali. Prav tako zanimive so bile nadalje izjave izvedenca in upravitelja konkurzne mase g. dr. Šnuderla, ki je orisal poslovanje zadruge in manipulacije glavnih akterjev. V kratki dobi nekaj mesecev je zadruga kasirala nad 4 in pol milijona dinarjev, izplačala pa je jedva osmino vplačanih premij za posmrtnine. O Kendi je dejal, da je »navihan«, o pokojnem Žunkoviču, da je bil »fenomenalen človek«, o Krištofiču pa, da je »tepček«.
Popoldanska razprava.
Pri popoldanski razpravi je državni tožilec v obtožnem govoru prikazal krivdo. da so obtoženci namenoma organizirali zadrugo in da so še iz vsega počet-ka vedeli, da bo šla zadeva do gotove točke, potem pa se bo porušila. V blagajni je bil ugotovljen primanjkljaj okrog 300.000 Din, ni pa ugotovljeno, koliko so si posamezno prisvojili tujega . denarja. Vztrajal je v celoti pri svoji obtožbi. V nad enournem obrambnem govoru pa je pobijal zagovornik g. dr. Rapotec obtožbo od točke do *očke in prosil visoki senat, naj ne oprosti samo njegovega kli-jenta Kende, marveč tudi Krištofiča obtožbe.
Sodba.
Po daljšem posvetovanju je predsednik g. dr. Tombak razglasil naslednjo sodbo: Krištofič in Kenda sta kriva v srni slu obtožbe. Upoštevaje zagrebško obsodbo se obsoja Krištofič na 7 tet, Kenda pa na 9 let težke ječe; oba na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V Izrečeni kazni ni upoštevana že prestana kazen in pomilostitev, tako da bo Krištofič sedel še 3 leta, Kenda pa pet let. Glede krivde pri manipulaciji z menicami sta bila Volfond in Krištofič oproščena. Krištofič je kazen sprejel, Kenda si bo še premislil. Proti oprostilni razsodbi je državni tožilec vložil priziv.
Huda sodba je r,a Kendo in Krištofiča močno vplivala. Brez besed in vidno potrta sta zapustila razpravno dvorano. — Navzoča publika pa je obsodbo sprejela z zadoščenjem.
oras
r.5EK9Š7' TI S!
Ob koncertu dr. Romana
Klasinca
Pri nas imamo že lepo število mladih ustvarjajočih umetnikov, med katerimi je nekaj takih, ki se po svojih izrazitih sposobnostih vidno izdvajajo. To dokazuje, da se naša glasbena kultura razvija, poživlja in napreduje. Po umetniški generaciji, ki še vedno častno vrši svoje kul-turno-umetniško poslanstvo, prihaja sedaj še druga, mlajša generacija. Zavladala je tako razveseljiva razgibanost, ki r.as navdaja z najlepšimi nadaini za bodočnost.
Potrebno pa je, da naša javnost posveti vso svojo pozornost in ljubezen tudi takim mladim talentom, ki še niso v svojem razvoju dosegli vrhunec umetnosti in jim je treba na tej poti k cilju pomagati. Kajti jasno je, da se mora zahvaliti umetnik za svoj napredek in vzpon v prvi vrsti svojemu talentu, nič manj pa tudi svoji okolici, ki kaže zanj svoje trajno zanimanje in mu s tem pomaga naprej.
Med mladimi umetniki, ki so se kljub vsej malodušnosti okolice pogumno in polni idealizma z uspehom oprijeli dela na glasbenem področju, zasluži našo pozornost pianist dr. Roman Klasinc. Kot sin zdravnika dr. Antona Klasinca s Pragerskega, je obiskoval srednjo šolo v Mariboru. S svojimi klavirskimi nastopi na dijaških akademijah v gledališču in na produkcijah Glasbene Matice, je žel prva
priznanja. Takrat sta mu bila učitelja klavirja ga. prof. Deylova in g. prof. Frisch. Po maturi 1. 1925 je nadaljeval študij na dunajski glasbeni akademiji, Ki io je dokončal 1. 1929. Pouk v klavirju so mu dajali profesorji Hofmann, Sophier in Schiffmann. Vpisal se je za tem še na dunajsko univerzo, kjer je 1. 1934. promoviral za doktorja filozofije.
Sedaj deluje kot profesor na glasbeni šoli Glasbene Matice v Mariboru. Kot pianist je sodeloval pri različnih koncertih na Dunaju in nastopal v zagrebškem radiu. Vse dosedanje sodbe kritikov so si ed ne v tem, da smemo v dr. Klasincu pričakovati pianista, ki bo izpolnil vse nade in želje našega mesta.
®ti*$ske Movue
Ptujske komunalne zadeve
V	četrtek 9. t. m. se je vršila prva redna seja mestnega sveta pod predsedstvom župana Dr. Remca. Kot zastopnik vlade je bil navzoč okrajni glavar g. Dr. Vidic. Pri poročilih mestnega predsednika je g. župan uvodoma omenil rojstni dan Nj. Vel. kraljice matere Marije in je pri tej priliki izrazil ljubezen jn spoštovanje junaški družici velikega pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja, ter prosil člane mestnega sveta, da se v počastitev dvignejo s sedežev. — Nadalje prečita zahvalo ministrstva za notranje zadeve za izraze udanosti in vernosti Nj. Vel. kralju in kraljevskemu
| uumu, ai so se oupusian po ssiepu nje 6eje. — Enako prečita zahvalo za pozdravni brzojav, ki je dospela iz kabineta predsedništva ministrskega sveta, — Z ozirom na izpremtmbo v vodstvu bratske Češkoslovaške države poudarja velike zasluge, ki jih ima tudi za osvoboditev našega naroda odstopiv-ši predsednik čehoslovaške države dr. iMt#|?y^.ter pozdravlja obenem novega predsednika dr: Beneša, ki je velik prijatelj rihše države. — Spomin dolgoletnega in požrtvovalnega borca za pravice našega naroda Franca Grafenauverja, počasti občinski svet s trikratnim slava klicem. — Konečno je izrekel g. župan vsem darovalcem za božično obdarovanje revežev in brezposelnih, prav toplo zahvalo.
Poročila upravnega odseka: Soglasno se prizna krajevna potreba za podelitev gostilniškega dovolila Ljudevitu Kropiu v Ptuju. —- V upravr.i-gospodarski odbor meščanske šole se kot zastopnik določi Franc Alič. Nadalje se sprejme predlog, da^ se najemnikom, ki stanujejo v mestnih hišah, zniža najemnina. Obenem se odobri sklep odseka, da se izvrši popis stanovanj in pregled istih po članih upravnega odseka, da se ugotovi primernost najemnin. — V kritje primanjkljaja za prireditev kmetijsko-obrtne razstave v oreteklem letu, se soglasno odobri podpora v znesku 2000 Din. — Za predsednika odbora obrtnonadaljevalne šole se soglasno določi mestni župan dr. Remec, v odbor pa se določi kot zastopnik občine tudi Franc Širec. — Mestn; svet soglasno sklene prepustiti tvrdki Pihler II. nadst. cerkve Dominikanskega samostana za dobo 5 let brezplačno na razpolago v svrho ustanovitve obrata tkalnice. Tudi je občina pripravljena dati omenjeni tvrdki v dominikanskem samostanu v najen?„?rimerne prostore za pisarno in skladišče. — Predstojništvu cerkve Sv. Jurja v Ptuju se za honoriranje cerkvene glasbe ob priliki državnih in narodJii svečanosti, dovoli znesek 1800 Din. — V domovinsko zvezo se sprejme mestni župan dr. Alojz Remec z družino, in Josip Kajzersperger, krojaški mojster v Ptuju z družino vred. — Odobrijo se sklepi mestnega ubožnega sveta, glasom katerih se zviša nekaterim ubožcem podpora ter se tudi ubožni svet prav toplo zahvaljuje za darila ob priliki obdaritve ubožcev za božičnico. — Občinski svetnik profesor Alič prečita obširno in stvarno utemeljeno spomenico proti monopolizaciji učnih knjig, ter po podrobni utemeljitvi stavi predlog, zaprositi nadrejeno oblast 1. da se na tečaj o izdelavi šolskih knjig \z na-cijonalne skupine za narodne, srednje, in strokovne šole razveljavi: 2. da se kr. vlada radi škodljivosti in neumestnosti monopolizacije šolskih knjig jn učil, takoj loti spremembe zakona o učbenikih za arodne, meščanske, učiteljske in srednje šole z dne 27. IX. 1929 in 3. da se do izdaje novega zakona z dodatkom v finančnem zakonu za leto 1936-37 prepreči
izvedba monopolizacije šolskih knjig. ______
Predlog se je soglasno sprejel.   Po
javni seji se je vršila dolgo trajajoča tajna seja, na kateri so razpravljali o stanju mestne hranilnice, o raznih personalnih zadevah, ter o zaposlitvi policije pri jav-n ih prireditvah.
Velik požar na dravskem polju. Pretekli petek okrog polnoči se je zasvitalo nebo nad vasjo Sp. Jablane pri Cirkovcah. Pri posestniku Vincencu Potočniku je izbruhnil požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje in se je razširil ogenj na domačije posestnikov Antona Peršuha in Elizabete Ekart, ki so jim zgorela gospodarska poslopja z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Gasilci iz Cirkovcev, Dragonje vasi-Mihovcev in Šikol so prihiteli na kraj požara in se jim je posrečilo požar omejiti ir. ogenj pogasiti. Škoda je precejšnja in je precenjena pri Potočniku na Din
30.000,	pri Peršuhu na Dir. 25.000 in pri Ekartovi na 20.000 Din, skupaj 75.000 Din Kino. V sredo 15. in v četrtek 16. t. m. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Smejali se boste«. V soboto 18. tm. ob 20. uri in v nedeljo 19. t. m. ob 18.30 in 20.30 na je na vrsti »Cigan baron«.
fl
li
'trati £
MBBBHMHMMKgfifi
MmUrnke mr§hMške jmice
Šenfpeterčanf odklanjajo odcepitev od
Košakov
Plenarna seja občinskega odbora v Košakih - Z ve. liko večino sprejet predlog proti odcepitvi — Demagogija nekaterih občinskih odbornikov
Včeraj popoldne je imel občinski odbor v Košakih svojo sejo, za katero je bilo med občani v Košakih in pri Sv. Petru veliko zanimanje. Glavna točka dnevne-
nato prečital predlog Šentpeterčanov, v katerem z dokazi pobijajo zahteve manjšine po odcepitvi Sv. Petra od Košakov s povdarkom, da je bila sedanja košaška
ga reda je bila namreč zadeva odcepitve občina komasirana vsestransko dobro Sv. Petra od Košakov in ustanovitev premišljeno in da predstavlja danes go-samostojne šentpeterske občine. Sejo, ki spodarsko močno, administrativno dela so se je polnoštevilno udeležili občinski zmožno in teritorialno smiselno zaokro-odborniki, je vodil župan g. Cerinšek. ' ženo upravno edinico. Ko je dal župan g.
Uvodoma je župan poročal, da se je ; Cerinšek' zadevni predlog na glasovanje, zadeva odcepitve St. Petra od zadnje ' je glasovalo proti samo pet odbornikov, seje občinskega odbora precej spremeni- J med njimi v prvi vrsti bivši minister g. la. Naglasil je, da je bilo uradno ugo- j Vesenjak. Predlog Šentpeterčanov proti tovljeno, da je bil plebiscit pri Sv. Petru odcepitvi bivše nekomasirane občine Št. vsiljen in da so vsi Šenipeterčani, ki jim i Peter in ustanovitvi samostojne šentpe-je pri srcu gospodarski napredek njiho- j terske občine je bil sprejet na seji z ve-vega kraja, proti odcepitvi. Županovo j liko večino glasov in z vsesplošnim odo-poročilo je povzročilo med nekaterimi od bravanjem. Občinski odbor je prepričan, borniki presenečenje in več komentarjev, | da bo tudi merodajna oblast upoštevala ki pa jih je župan s stvarnimi argumenti' želje večine in da bo zadeva o odcepitvi v celoti zavrnil,	i Št. Petra od Košakov stavljena z dnev-
Občinski delovodja g. Janko Peče je nega reda.
S ivestrovanie naših pravoslavcev
Tudi letos so verniki pravoslavne oer-kve praznovali Silvestrovo v kavarni Jadran. Ob zatonu pravoslavnega leta, ki jim je prineslo mnogo lepih uspehov, so se zbrali letos v podvojenem navdušenju in njim se je pridružilo tudi veliko število prijateljev, tako da je bila okusno deko-rirana in prostorna kavarna nabito polna. Požrtvovalni predsednik bratstva pravo slavnih Slovencev v Mariboru g. Aleksander Pfeifer ni štedil s trudom in je v resnici pripravil dragim gostom izbran in pester večer, ki je potekal v veselem pozabljenju na staro, in v prisrčnem pričakovanju Novega leta. Kavarniški orkester je neumorno igral ves večer. Spored je bil zelo zabaven in bogat. Krona sporeda pa je bila vesela opereta »Dijaška rubežen« v režiji g. Cirila Preglja. S toplimi simpatijami je družba sprejela tudi nastop tenorista g. Lukmana, ki
je lepo zapel več pesmi. Ko pa sta se oba kazalca srečala na dvanajsti številki, je veselo razpoloženje prikipelo do vrhunca. Ob nastopu novega leta je spregovoril prota g. Trbojevič. V svojih besedah se je spominjal našega blagopokoj-nega kralja, njegovega naslednika kralja Petra 11. in vseh, ki so darovali svoje življenje na oltar svobodne Jugoslavije. Posebej toplo pa je sporočil svojim vernikom veselo vest, da bo že letos izročen božji pravoslavni hram v Mariboru svojemu namenu. S hvaležnostjo se je spom nil vseh, ki so pripomogli do uresničitve tega velikega načrta. Ob zaključku svojih izvajanj je želel prota g. Trbojevič vsem prav srečno Novo leto. Novo srečo v novem letu jel želel v imenu Bratstva nato vsem navzočim predsednik gosp. Pfeifer. Njenim željam in voščilom se pridružujemo tudi mi.
V želodcu zaloga žebljev
Snoči je prišla v mariborsko bolnišnico 34-letna zasebnica Marija Doboč-nikova in tožila o hudih bolečinah v želodcu, češ, da je pojedla v samomorilnem namenu 8 centimerterskih že zarjavelih žebljev. Ko so jo vprašali po vzroku tega dejanja, je Dobočnikova dejala, da se ji je čisto zmedlo. Pred meseci jo je v Rušah napadel neki tamkajšnji moški ter ji storil silo. Od takrat ni več mirna. Hotela je pohotneža tožiti, toda njene tožbe niso nikjer sprejeli. Zato se je odločila za prostovoljno smrt, vendar pa ji namera ni uspela, kajti zdravniki ji bodo z operacijo rešili življenje.
Dr. Anton Hrovat 50-letnik. V nedeljo se je srečal z Abrahamom vodja ormoške bolnišnice, g. dr. Anton Hrovat. Dr. Hrovat, znan nacionalist lin naprednih, deluje v Ormožu kot zdravnik že 22 let in je daleč naokoli znan. cenjen in priljubljen. K lepemu življenjskemu jubileju tudi naše iskrene čestitke. Še na mnoga!
Iz policijske službe. Policijski uslužbenec g. Josip Napast od tukajšnje mestne policije je premeščen k upravi policije v Ljubljani.
Iz kaznilniške službe. Za honorarnega zdravnika v tukajšnji moški kaznilnici ie postavljen sreski sanitetni referent dr. Ivan Jurečko.
Bog daj srečo! Poročili so se te dni v Mariboru: Franc Kerle, kurjač državnih železnic, in Terezija Gril, tovarniška delavka oba iz Studencev. — Franc Emeršič, DajnkOva 8, in M. Sever, postrež-nica. —■ Franc Zmagaj, rudar, in Marija Tomič, zasebnica iz Slovenjgradca. — Jakob Rojko, posestnik iz Jareninskega dola. jn Frančiška Ur.ger, kuharica. Aleksandrova cesta 33. — Pavel Čibej. Čevljar, in Ivana Hribernik, posestniška hči. — Anton Cimperman, davčni priprav-
NAMEŠČENCI, POZOR!
V četrtek, 16. t. ui. ob 8. uri zvečer bo v dvorani pri »Novem svetu« (Povod-nik), Jurčičeva ul., javno zborovanje privatnih nameščencev. Dolžnost vsakega nameščenca je, da se tega zborovanja udeleži. Na tem zborovanju bodo poročali delegati Pokojninskega zavoda iz Ljubljane. Nameščenci, za naše pravice gre!
nik, in Frida Fink, strokovna učiteljica. — Valentin Vračko, mizar, in Katarina Lizi, tovarniška delavka. — Jože Skuhe-lec, zasebnik, in Alojzija Filipič, zasebnica.
Posestna sprememba. Kakor je že poročalo nedeljsko »Jutro« se bo Scher-baumov mlin v Kopališki ulici preuredil v tiskarsko poslopje. Omenjeni mlin je v to svrho kupila za svoj obrat tukajšnja Mariborska tiskarna, ki bo takoj pričela z adaptacijo poslopja, za katero je dala 600.000 dinarjev.
Proračunska seja tukajšnjega okrajnega cestnega odbora je bila včeraj dopoldne. Izdatki novega proračuna znašajo 5,479.318 Din. Primankljaj izkazuje Din 2,048.834. ki se bo kril s 15% doklado na neposredne davke.
Problemi hišice št. 3. Mestna občina je kupila od tvrdke Pinte r in Lenart hišico v Cvetlični ulici št. 3 za 19.500 Din. — Omenjena hišica, ki stoji zraven Pirčevega brivskega paviljona, se bo namreč v bližnjem času podrla in porušila. To je v zvezi z regulacijskim načrtom ob voglu Aleksandrove ceste in Cvetlične ulice.
Avtobusna proga Maribor-Ptuj se v
smislu sklepa finančnega ministra progla ša za delno konkurentkinjo državne železnice. proga Maribor - Slatina Radenci pa za nekonkurentkinjo državne železnice.
Dehteče vijolice je našel sedaj sredi januarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih
goricah pismonoša g. Alojz Pavlovič. Pomlad, ko bi morala biti najstrožja zima!
9689 rubežni in izvršb je bilo v preteklem letu pri tukajšnjem sreskem sodišču.
Izleti v Bolgarijo in Jugoslavijo. Da
se preprečijo zlorabe in prepogoste prireditve v neprimernem času, je sklenila mariborska Jugoslovansko-bolgarska liga s centralo Bolg.-jugoslovanskih lig v Sofiji dogovor, da bodo odslej lige moralno in gmotno podpirale in priporočale drž. in samoupravnim oblastvom radi raznih ugodnosti samo tiste skupine in društva, ki bodo imela priproročilo pristojne bolgarske lige.
Razstava bolgarske grafike v veliki kazinski dvorani je vzbudila v Mariboru veliko zanimanje, kar v polni meri tudi zasluži. Obisk je bil doslej precej dober. Razstava, ki jo je v okviru Bolgarskega tedna priredila Jugoslovansko-bolgarska liga v Mariboru, bo odprta še do vključno nedeljo 19. t. m.
O najnovejši bolgarski književnosti predava s skioptičnimi slikami v okviru mariborskega bolgarskega tedna prof. J. Šedivy v Ljudski univerzi v sredo, 15. t. m. Vsi prijatelji bolgarskega naroda iskreno vabljeni!
Za koncert našega rojaka D. Romana Klasinca vlada v mestu in okolici veliko zanimanje. Sloves, ki si ga je kot izredno nadarjeni glasbeni talent priboril v težki konkurenci na klasičnih tleh dunajske glasbene akademije, opravičuje interes našega občinstva. Pričakujemo, da se bodo pri njegovem koncertu zbrali vsi, ki ga poznajo že od njegovih nastopov na dijaških akademijah v gledališču jn vsi rojaki, ki se veselijo, da si je za svoj prvi nastop v domovini izbral baš Maribor. Koncert se prične v četrtek 16. trn. točno ob pol devetih v Grajskem kinu.
Klub kolesarjev in motociklistov »Pe-run« Tezno bo imel redni občni zbor v soboto, dne 25. t. m. ob pol 20. uri v gostilni Barič na Teznu.
Seja Jugoslovensko češkoslovaške lige. Odbor J. Č. Lige ima sejo v sredo, dne 15. t. m. ob 18. uri v Grajski kleti. Dnevni red: 1. Predavanje A. C. Nora iz Prage, dne 21. t. m. o češki literaturi. 2. Prireditev koncerta čelista Fr. Berke, dne 25. t. m.
I. vožnja s Hapagora na Kanarske otoke, v Maroko, Španijo, Palma de Mallor-ca in na rivijero. Medtem ko vlada pri nas hladna ir. neprijazna zima, cveti na otokih in obalah v 'severni Afriki, Španiji in na rivijeri pomlad, preje in lepše kakor drugod. Zato se vrši I. vožnja v letu 1936 v te kraje in ne nudi samo kli-matičnih ugodnosti, ampak tudi izredno zanimiv spored: Izlet skozi Maroko od Casablance preko Rabata, Meknesa in Feza v Tanger. Potovanje prične 20. febr. v Hamburgu in konča 9. marca v Ville-franche ali v Genovi. Vozna cena od RM 340 dalje. Vse informacije, rezervacija kabin, nabava registermark in vseh drugih valut najceneje pri oficijelnem potovalnem biroju Putnik v Mariboru, tel. int. 21-22, in v Celju, tel. št. 119.
Samo še dva dni Silvestrov spored v Veliki kavarni.
Dve mladi ponesrečenki. Te dni ie med igro pred hišo v Rajčevi ulici 6 osemletna Zdenka Galunova tako nesreč no padla, da si je hudo poškodovala desno ročico. V bolnišnici so deklici desnico morali operirati. Včeraj je pri telovadbi v Studencih padla 7-letna Kristina Kranjčeva in si zlomila desno roko v podlahti. Mlada poškodovanka se zdravi v bolnišnici.
Usodni padec. Včeraj popoldne je 47-letna posestnica Marija Tomažičeva pri Sv. Jakobu v Slov. goricah tako nesrečno padla po podstrešnih stopnicah, da je obležala z nevarno poškodovano hrbtenico. Ponesrečenka se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
Vse šipe so razbili na hiši posestnika Friderika Gumzerja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Očividno gre za maščevanje. Orožniki marljivo poizvedujejo za krivci.
14.500 dinarjev škode trpi trgovec Avguštin Stefan v Rogatcu, v čigar trgovino so vdrli še neugotovljeni nepridipravi ter mu odnesli razne predmete v ome-, njeni vrednosti.
' Proti Abesincetn! Tako ie dejal 18-let-
GHAJSKI KINO Telefon 22-19
Samo še nekaj dni se predvaja velefihtt, ki zadovolji vsakega kittoobiskovalca
„$equ@i a"
To je mojstrsko delo, ki ga občuduje celi svet. Pride izborna veseloigra »Katja«. Sanke Szakall.
Kino Union. Do vključno četrtka »Pri belem konjičku«. Herman Thimig, Christl Mardayn, Theo Lingen.
REPERTOAR.
Torek, 14. januarja ob 20. uri: »Bajadera«, Red A.
Sreda, 15. januarja ob 20. uri: »Plesni večer Katje Delakove. Izven.
Četrtek, 16. januarja: Zaprto.
Petek, 17. januarja: Zaprto.
V četrtek je gledališče radi koncerta dr. R. Klasinca zaprto.
Fritz Berger Spored plesnega večera Katje Delakove, na katerem sodelujejo tudi njena plesna skupina, ugledna švicarska plesalka S. Weberjeva in znameniti dunajski plesalec Fritz Berger, je izredno zanimiv in pester. Na sporedu so solistični plesi, plesi v dveh ter skupinski nastopi F; Berger nastopi s plesom »Tiran«, s katerim je na dunajskem plesnem kongresu 1. 1934. dosegel zlato kolajno. V osredju večera pa bo vsekakor duhovito zamišljena plesna groteska »Ko so Butalci razvili zastavo«. .Vsega skupaj nastopi osem sodelujočih. Pri klavirju Mirko Trost. Bloki ne veljajo.
ni mizarski pomočnik Bogomir Lang s Frankopanske ulice in odšel z doma. Pravil je, da se gre borit proti Abesin-cem. Doslej za fantom še nimajo nika-kega sledu.
Kako je na planinah. »Putnikova« poročila pravijo: Pesek: 4 pod ničlo, oblačno, 45 cm snega, smuka izborna. — S,-njorjev dom: 5 pod ničlo, mirno, megla. 25 cm novega pršiča na podlagi 30 cm. Smuka idealna. - Smrekovec: 3 pod ničlo mirno, jasno, 25 cm novega snega na podlagi 30 cm, smuka izborna. — Peca; 1 pod ničlo, zelo oblačno, mirno, 60 cm južnega snega, smuka za silo.
Vremenske zadeve. Vreme se bo zopet poslabšalo in bodo nastopili severno zapadni vetrovi. V jasnih krajih bo ponoči mraz, v nižjih legah podnevi južno. V dv»eh, treh dneh morda sneg. Tako zatrjuje dunajska vremenska napoved.
Za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so do sedaj darovali: Mestna hranilnica Din 5000, Elektrarna »Fala« 3000, Bratje Biidefeld 3000, Na-bavljalna zadruga drž. uslužbencev 3000. .Tugosl. Beiersdorf P. & Co. 3000, Kif-fmann Rudolf 2000, Tscheligi Josip 1500, Dr. Lipold Fran in Ivanka 1000, Suppanz Thea 1000, Dr. Pohl Mario 1000, Kogej Jakob 1000, Mastek Franjo 1000, Tavčar Anton 1000, Posojilnica Narodni dom 1000, Benko Josip 1000, Autoklub — Maribor 1000, Badl Katarina - Schaller Ade-la yx>0, Dr. Tomažič Ivan, knezoškof 800, Jadranska zav. družba 600, »Ur.io« družba 500, Dr. Stamol Fran 500, Vošinek Vaclav 500, Plemelj Josip 500, Trpin Iv. 500, Zavarovalna družba »Feniks« 500. Friedl Josipina 500, Ing. Pengg Ivan 500, Paltauf Marija 500, Sprager Alojz 500. Nassimbenni Matija, Beljak 500, Spodnje štajerska ljudska posojilnica 500, Dr. Ploj Miroslav 500, »Putnik« — tujsko prometna zveza 500. dr. Rapotec Vinko (iz kazenske zadeve) 500 Din.
h jZjutju$ia iu sveto
Duševna slika zločincev in anonimnih piscev
Grafologija me zelo zanima in sem pred kratkim obiskal našega slovenskega grafologa Karmaha. V današnjem članku I imam namen ob razložiti njego-| vo delo. Ker me je zanimala najbolj duševna sli I ka anonimnih piscev, zlasti še zločinskih, sem ga prosil, naj mi obrazloži svojo metodo. Pripomniti moram, daje naloga grafološke znanosti proučavati predvsem duševno dispozicijo pisca, ali glavno je, da se grafolog po svoji individualnosti poglobi v individualnost pisca, ter da po tistih skritih odtenkih duševne analize prouči smernice, po katerih naj bi pisec upravljal svoje bodoče življenje. V Karmahovo dobro moram pripomniti, da je on prvak med našimi jugoslovanskimi grafologi ter da do sedaj še noben jugoslovenski grafolog ni dosegel takih uspehov. Nekoč mi je 'neki prijateljj, tudi grafolog, rekel: »Kjer se nehajo naše analize rokopisa, začenjajo šele Karmahove.« Prepričal sem s>3, da on res prav malo upošteva splošna pravila grafologije in stavil si je temeljem svojih sposobnosti, izrednega talenta, s pomočjo izredne prirodne inteligence, izvrstnega spoznavanja človeka in izredno sposobnostjo koncentriranja, cvoja pravila, ki ga nikdar ne razočarajo. Naj preidem na vsebino najinega res zanimivega pogovora:
KARMAH RAZLAGA.
cev in ljudi, katerim nobeno dejanje ni I niso omahujoče, vendar delajo vtis. ka-
1 L -   1   ?fr
Anonimni pisec: Vzroki, ki potisnejo uekomu pero v roko z namenom, da ponaredi rokopis druge osebe, ali da se posluži svojega rokopisa, svoje ime pa zamolči, so kaj različni: osebno maščevanje, osebna korist, škodoželjnost. Vzrok je lahko tudi resnicoljubnost, toda ta kaže sliko boječnosti, mehkega značaja, na katerega se ne more oslanjati, če se dejanje razkrinka.
Navadno so anonimna pisma piscev, ki se poslužujejo tujega rokopisa, kratka in jedrnata. Pisec se boji, da ne pokaže v predolgi izpovedi, kake poteze preveč, ki bi ga utegnila izdati. Obratno pa so anonimni dopisi piscev, ki se poslužujejo lastnega rokopisa in zamolče le svoje ime, dolgi in raztegnjeni. Anonimni pisec popiše vse potankosti samo da temeljito očrni napadeno osebo in zanesljiveje doseže svoj namen. Vsekakor pa sta sliki obeh vrst anonimnih piscev po rokopisih precej enaki. Povsod je podčrtana neka neprevdarnost, hitra odločitev, nepremišljenost, razburjenje, kar se mora predvsem upoštevati, če se anonimni pisec odkrije. Anonimni dopisi pa, na katerih je pisec tehtno in prevdarno delal, so tako zamotani, da moramo najprej poiskati vzrok, ki je napotil pisca r.a tako pot. Vzrok tiči običajno v vsebini dopisa samega; zato zadostuje psihološka analiza anonimnega dopisa, da najdemo točko vzroka, na kateri sloni to nečastno delo. Ako smo torej našli vzrok, recimo maščevalnost, in da je rokopis tako natančno ponarejen, da bi lahko z gotovostjo prvega vtisa, sklepali na neko določeno osebo, ki je morda igrala nekoč v našem življenju kakršnokoli vlogo, ne sumničimo prerano. Naleteli smo mogoče kriv; rokopis osumljene osebe se v površini ujema s posameznimi potezami rokopisa. Vprašanje je, ali je osumljena oseba imela interes na tem anonimnem pisanju, ali je vzrok dopisa v zvezi s to osebo. Ne kaže nam drugega, kakor potezo za potezo kopirati, po potrebi povečavati ali zmanjševati, napraviti fo tografski posnetek in nadaljevati raz-členjenje. Zapomnimo si: noben rokopis ni tako ponarejen, da bi ga vsaj v eni točki ne bilo mogoče razpoznati. Samo če je anonimni dopis kopiran po rokopisu osebe, katero hoče pisec osumiti dejanja in, ki je spravila morda tudi nas v nepravo smer iskanja, je delno pravilen
Toda tudi v tem primer« bo fotografska plošča oddala spodnje poteze, poteze kopiranja, medtem ko oddajajo poteze, ki so bile prostoročno potegnjene po površini kopiranih potez, na plošči videz pri-lepljenosti.
V svoji praksi sem imel primer, ko je anonimni pisec z vso rafinirar.ostjo ponaredil rokopis neke tretje osebe. S tem dopisom je potegnil v afero popolnoma nedolžno osebo, sam pa je vlekel koristi, zaradi katerih se je bil lotil dela. A prišlo je drugače! Anonimni dopis smo fotografirali in plošča je res oddala negativ dvojne pisave: prvotne poteze kopiranja in naknadne poteze prostoročnega po-tegnjenja po površini kopiranih potez. Ko se je tako izpričala nedolžnost osumljene osebe, se je tudi našel vzrok, ki je neposredno kazal na pravo osebo tega dejanja.
Duševnost anonimnih piscev je običajno zelo nizka. Dekle se je poslužilo anonimnega dopisa iz ljubosumnosti. Ljubosumnost je že del živčne manjvrednosti in neodpornosti. V dekletovi duši se je porajalo nezaupanje, lastno nezaupanje proti ljubeči osebi, pa je izrabila v ar.o-nimnem dopisu. Dejanje se je razkrilo. Nje same niso mogli klicati na odgovornost s polno obsodbo in obsojanjem, ker v trenotkm, ko je pisala usodno anonimno oismo, ni imela sebe, še manj svojih čustev v polni oblasti.
Častihlepje se je poslužilo anonimnega dopisovanja, da doseže svoj namen in se dvigne v karijeri. V najboljšem primeru je osebi sreča naklonjena, anonimni pisec ostane nerazkrit. Nova naloga pa zahteva tudi faktičnih zmožnosti, častihlepje samo pa zahteva vedno višji vrhunec. Kaj kmalu se pokažejo vrzeli v znanju človeka, ki sili v ospredje, mo-mentano sledi padec z vrhunca slave in karijere in tak lom ga navadno duševno uniči. Tudi struna slavohlepja poči v njegovi notranjosti, mesto nje nastopi bojazen in strah.
Maščevanje je vodilo osebo do anonimnega pisanja. Kako težke posledice ie lahko imelo anonimno pismo proti nedolžni osebi! Recimo, da je anonimni pisec dosegel svoj namen, ostal nerazkrin-kan po zaslugi in dobroti osumljenca. Če ima anonimni pisec Ie trohico časti, bo skušal popraviti to napako. Če pa gleda vse težke posledice svoje maščevalnosti in se morda celo raduje svojega podlega dejanja, pohablja, da si autosugestivno iz dneva v dan vceplja v svojo notra^
pregmusno, katerim nobeno dejanje ne seže v notranjost ir. jim je duševnost zakrknjena od zgodnje mladosti, so običajno leseni, sekani; inteligentnejši pa se najrajši poslužujejo tipografije. Manj inteligentni izbirajo svojevrstne rokopise in menjajo pravilnost črk, vendar brez vsakega razburjenja in oklevanja, s pravim optimizmom in hladnokrvnostjo.
Kakšna je duševnost teh tipov? Nekateri so se že rodili s temi nagnjenji. Že pri otroku, ko niti še ne razlikuje dobrega od zla, se porajajo ta nagnjsnja. Vzgoja ima tu svojo nalogo, da ščiti, varuje in jim kaže pravo pot. Okolščine in ljudi, ki jih srečuje, sprejema otrok v sebe z neverjetno prirodno inteligenco.
Poznal sem dečka dobrih staršev, še izza šolskih klopi. Začel si je izposoje-vati radirke in svinčnike, a jih ni bilo več na izpregled. Polagoma si ni več iz-posojeval, začel je krasti. Starši so ga svarili in res se je fant izpametoval in bil kasneje vzor učenca. Dovršil je šole, dobil zaupno mesto tajnika, a čudno: v najboljših življenjskih okolščinaii je zapadel svojemu tatinskemu nagnjenju. Njemu kaj takega ni bilo potrebno; imel je lepo plačo, podedoval je veliko posestvo in vendar! Tožil in priznal mi je vse sam. Nastalo škodo je povrnil, opustil odgovorno in zapeljivo mesto, se osamosvojil ter se posvetil popolnoma kmetijstvu. Sedaj ni imel več prilike, da bi moglo njegovo prirojeno nagnjenje pognati opasne korenine. Danes je mož poštenjak, živi mirno in pravi, da mu je največja sreča, ker je pravočasno iz-pregledal, se ognil svojevoljno vseli iz-kušnjav in priložnosti ter z delom in odpornostjo svojih duševnih sil premagal prirojeno tatinsko nagnjenje.
Rokopisi takih tipov so omahujoči, brez sile in volje.
Drugi so vzgojeni v taki okolici. Še mladim se vsadi delamržnost, ki pa je podlaga za druga nagnjenja:	tatinstvo,
goljufijo, in postopoma do dna. Tudi privzgojenost takih tipov se da dobro razločevati v rokopisih. Taki rokopisi so nesamostojni, tudi vsebinsko kopirani, brez vsake odpornosti. Poteze rokopisa
kor da iščejo posamezne poteze in črke opore. Kakor neprivezana trta slone črke na papirju. In ta, takorekoč privzgojena nagnjenja, je najlažje popraviti. Ne morda s kaznijo ali grajanjem, marveč z lepo besedo in polnim županjem, krenejo taki ljudje najprej na pravo pot. Zaposliti ga, dati mu dela in tako zaposlenega potegniti v življenjski tok. Tako bo najprej in najtemeljiteje izpregledal opolzko pot preteklosti ter vztrajal z voljo in veseljem na poti čiste vesti in poštenega dela.
Tretji najtežji tipi so prirojeno vzgoji zločinski tipi. Ti so se takorekoč že rodili kot tatovi, vzgoja in življenjske okolščine so še podpirale to nagnjenje. Taki tipi so nepopravljivi. Morda se spravijo za nekaj časa iz stran poti. toda nepoboljšljivi se vračajo na policijo, s policije na sodnijo, spet v prostost, od tam zopet za zamrežena okna. I ake ljudi bi bilo najbolje obdržati vse življenje pod nadzorstvom. S trdim delom in strogim nadzorstvom bi jih bilo treba prisiliti na stalnost. Kako potuhnjeno se pokore včasih. tako, da dobi,človek vtis najglobjega kesanja fii trdne volje, da se poboljšajo. Ko pa začutijo spet prostost, se z nekim maščevanjem in odporom vržejo nazaj propadu naproti. Sedaj jim nobeno dejanje ni več grešno. Z bolnim fanatiz-^ mom, z domišljijo, da se jim je vse življenje godila samo krivica in da se morajo zato maščevati, drevijo vedno globje in globje.
Rokopisi takih tipov so rezki, brez vsebine in toplote. Psiliološko-vsebinsko so navadno kratki, oni ne pišejo radi, raje govorijo o svojih načrtih in kujejo nove s svojimi enako vrednimi prijatelji.
Še zadnji tipi so, ki pa deloma niso odgovorni za svoja zločinska dejanja. Recimo, ta krade, ker je lačen in mu nobeden ne pomaga. Drugače miren človek mori, ker mu maščevanje pripelje na pot človeka, ki je morda v davni preteklosti zgrešil v njegovem življenju usoden preokret. Rokopisi takih tipov so bolestno govoreči, vsebinsko zelo dolgi, sami sebe obsojajoči in braneči hkrati.
Taka bi bila glavna analiza duševne slike zločinskih in anonimnih piscev.
$ostu>d(itska eMjetoje
Akcija dolžnikov
V nedeljo 12. t. m. je bil v tukajšnji kolodvorski restavraciji sestanek kmetijskih referentov. Sestanek je sklical predsednik tukajšnje podružnice Kmetijske družbe dr. Stanko Kovačič. V okviru ob-i a v ivuju	ravnav	se je sprožilo tudi vprašanje gle-
njost radost nad tem maščevanjem, s tem I akcije dolžnikov in se je v zvezi s tem pa kliče maščevanje prirode na sebe sa- razvila živahna ter korista debata. Posamezni komentarji so bili dokaj zanimivi in poučni. Kot konkretni rezultat debate se je izluščil sklep, da je edina rešitev vprašanja dolžnikov v močni, čvrsto povezani organizaciji vseh prizadetih, ki združuje pripadnike vseh stanov, položajev in poklicev. Le na ta način bo mogoče doseči zaželjene uspehe, kakor sojih na pr. dosegli vlagatelji s svojo organizacijo. Tudi se je v zvezi s tem napravil sklep, da se v Mariboru osnuje takšna organizacija dolžnikov ter se je v ta
mega. Dokazano je, da si človek sam. svojevoljno, to je autosugestivno. ali zida srečo, ali koplje grob.
Hvala znanosti in uvidevnosti vseh in-teligentov je, da se danes poslužujejo vseh mogočih poti, da razkrinkajo predčasno, preden rode zle posledice gnusn3 in podla dejanja anonimnega dopisovanja.
ZLOČINSKA NAGNJENJA IN ROKOPISI ZLOČINCEV?
Tudi ti se ostro razlikujejo med seboj! Poglejmo rokopis mesnosti m pohotp Vlečejo se kot testo, poteze so brez gor-kote in veličine. V duši ni prostora za premislek, zato so taki rokopisi brez vsake duševne lepote. Poteze rokopisa takih oseb ne žive, temveč medseboi potuhnjeno govore, is-kaje že na samem papirju novih žrtev.
Poglejmo tatove, goljufe. Največkrat so taki rokopisi majhni, ker so tudi pisci duševno majhni. Njih duše se plazijo po temi in iščejo stranpotov. Značilnost v rokopisih svedrovcev hi vlomilcev je. kako skušajo z neko predrznostjo izvesti svoj načrt, rinejo z neverjetno naglico že na papirju h koncu. Poteza potiska potezo, rokopisi vlomilcev in svedrovcev specialistov, pa so navadno predrzni h: veliki, samo žeparji in lovci imajo manjše rokopise.
Rokopisi prevdarnih špekulantov in izkoriščevalcev so zaviti. Hotenje priti z zvijačo in z besedami do svojega namena, se zrcali v rokopisu v čestih vijugah in neokusnih ovijalkah. Rokopisi moril-1
namen izvolil po ljubljnaskem zgledu poseben pripravljalni odbor društva dolžnikov. Interesentje v tem vprašanju se lahko obračajo na g. dr. Kovačiča v Počehovi, pripravljalni odbor Društva dolžnikov v Ljubljani, Škrabčeva ulica 9, ali pa g. F. Kranjca, Maribor, Koroščeva 7 II. Čim bodo zadevna pravila oblastveno potrjena, se bo vršil ustanovni občni zbor, o čemer bodo svoječasno interesentje pravočasno obveščeni.
Težka odločitev.
Kandidat (za zakon pri posredovalcu): Zopet prihajam k vam.
Posredovalec: Ste se torej odločili za nevesto s 100.000 Din? Kandidat: Samo napol. Posredovalec: Kako napol? Kandidat: Za 100.000 Din že, za dekle pa še ne.
IpomintaiSe se CMD
Mali oglasi
Stanovanle
Razno
SPALNICE. JEDILNICE, kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7 Koroška * 4285
IŠČE SE KAPITAL
okoli Din 100/X)0 radi povečanja podjetja, dam event. tudi službo. Ponudbe pod »Prvovrstno jamstvo« na upravo »Večernika«. 199
Službo dobi
TEKAČICA
za trgovino se sprejme. Naslov v upravi »Večernika«. 198
Posest
POZOR!
Na prodaj nova, zidana hiša v KralJ-Matjaževi ulici. — Vpraša se v mizarstvu Horvat, Studenci.	197
Sobo odda
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova cesta f>4 pr! Lešniku.	206
ODDAM SOBO.
veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9.	4
OPREMLJENO SOBO
oddam. Barvarska 3. vprašati pri Hrastu.	205
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Vrbanova 28, pritllčie, desno.	202
Teletina
se bo prodajala v sredo 15. januarja kilogram a Din 4*— do 5"— na zadni stojnici nasproti Tscheligi pri mesarju
Karl Weitz!u
Izdaia konzorcij »Jota* v L*tMjani; predstavnik izdajatelja ln urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tteka Mariborska tiskarna d. d.. nrrfstavnik
STANKO DETELA v Maribor«*