ŠJ "1 .*• 1 jvb 190hr LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST Leto 1934. Ljubljana, 10. septembra 1934. Štev. 6 45. Misijonski praznik. Okrožnica jugoslovanskih škofov o misijonih (glej Ljublj. škof. list 15. decembra 1932) določa, da naj se misijonski dan v vseh škofijah Jugoslavije obhaja na isti dan, na predzadnjo nedeljo meseca oktobra. Letos bo ta nedelja 21. o k t o b r a. S tem je jugoslovanski episkopat ustregel želji sv. stolice, ki je odredila, da se ta nedelja po vsem katoliškem svetu praznuje kot misijonska nedelja. Misijonska nedelja naj bi se skrbno pripravila. Prejšnjo nedeljo, 14. oktobra, naj dušni pastirji po vseh cerkvah oznanijo slovesno praznovanje misijonske nedelje. Verniki naj sprejmejo na misijonsko nedeljo skupno sv. zakramente za misijone in naj molijo za spreobrnjenje nevernikov; s tem dobijo popolni odpustek. Na predvečer misijonskega praznika naj se slovesno zvoni, cerkev naj se okrasi in vernikom naj se nudi prilika za spoved. Na misijonski praznik naj bo od prve božje službe javno češčenje sv. Rešnjega Telesa ves dan do večernic. Popoldne ali proti večeru naj bo molitvena ura za misijone. Pridige naj bodo posvečene misijonski ideji in pri vseh božjih službah naj se zbira za Družbo za širjenje vere (DŠV). Verniki naj se izrečno vabijo, da se vpišejo v DŠV, ki naj obstoja v vsaki župniji kot cerkvena bratovščina in župnijska celica za misijonsko delo. Misijonski praznik naj služi po želji svete stolice predvsem širjenju bratovščine DŠV. Čeprav je delo za druge misijonske zadeve, n. pr. za Klaverjevo družbo, ali neposredno podpiranje naših misijonarjev itd. vse hvale vredno, imejmo pred očmi, da mora naše misijonsko delo biti urejeno po želji svete stolice. Splošna vesoljna misijonska organizacija, ki naj bi zbrala pod svojim okriljem vse katolike sveta in ki naj se ustanovi v vsaki župniji, je Družba za širjenje vere. To je izrečna želja papeža Pija XI. To bratovščino vodijo župniki na ta način, da organizirajo po svojih gorečih sotrudnikih in sotrudnicah desetnije v svoji župniji. Voditelji desetnij naj bi pobirali tekom leta od članov svoje desetnije mesečno članarino po 1 Din ali vsaj pol dinarja. Tudi darovi misijonske nedelje lahko veljajo kot članarina za DŠV. Gg. duhovniki naj opozore vernike na velike duhovne dobrote, ki jih uživajo člani, ki so vpisani v DŠV; dobijo namreč lahko pod navadnimi pogoji 75 krat v letu popolni odpustek. Dnevi so označeni na članovnicah in tudi v knjižici: Družba za širjenje vere, navodilo za voditelje. Člani Družbe molijo vsak dan za misijone en očenaš in eno zdravo-marijo z vzklikom: Sv. Frančišek Ksaverij, prosi za nas! Če boste, gg. duhovniki, DŠV v svojih župnijah tako organizirali, potem tudi druge misijonske organizacije ne bodo trpele nikake škode. Tudi misijonski redovi naj, kjerkoli v dušnem pastirstvu delujejo, pospešujejo najprej DŠV in naj skrbijo, da so verniki včlanjeni v to družbo. Ko enkrat plačajo svojo članarino, 'bodo lahko za druge misijonske organizacije darovali, kolikor bodo pač mogli. (Cii. Škof. list 1933, str. 68.) Gg. duhovniki! Z delom za misijone pomagamo širiti kraljestvo Kristusa Kralja, ki je obenem tudi kraljestvo kulture in civilizacije. S tem pa tudi Boga nekako obvežemo, da da milost in odrešenje nam in svoj blagoslov naši domovini. Ne pozabite nadalje, vzgajati misijonske poklice! Danes deluje nad 40 Slovencev in Slovenk med neverniki v misijonskem poklicu in njihove žrtve bodo priklicale božjo milost, božji blagoslov tudi na nas. Z velikim veseljem smemo ugotoviti, da je ljubljanska škofija zbrala v letu 1933 166.380 Din za DŠV, tako da pride povprečno na vernika 32 par. Naša škofija daje v tem oziru lep zgled vsem drugim škofijam Jugoslavije. Izmed 280 župnij je 240 župnij že organiziralo delo za DŠV (okrog 85%) in upati je, da bodo sledile tudi še ostale župnije. Škofijsko vodstvo DŠV bo razposlalo pravočasno okrožnico, osnutek za misijonsko pridigo, plakate in nekaj misijonskih knjižic za misijonsko nedeljo. Vsem gg. duhovnikom, ki delajo za misijone, bo vodstvo podarilo en izvod nove misijonske knjižice, ki opisuje življenje treh naših misijonarjev v 17. stoletju (Mesar, Kapus, Ratkaj) in ki bo izšla za misijonsko nedeljo. Priložena bo pošiljki tudi statistika misijonskih zbirk škofije. Škofijsko vodstvo DŠV. 46. Raba prevodov sv. pisma v cerkvah. COMMISSIO PONTIFICIA DE RE BIBLICA Decretum de usu versionum Sacrae Scripturae in ecclesiis.1 Proposito ab Excmo Episcopo Buscoducensi, nomine etiam ceterorum Excmorum Episcoporum provinciae ecclesiasticae neerlandicae, sequenti dubio: Utrum permitti possit in ecclesiis populo praelegi pericopasi liturgicas Epistolarum et evangeliorum secundum versionem non ex »veteri vulgata latina editione , sed ex textibus primigeniis sive graecis sive hebraicis? Pontificia Commisio de Re Biblica ita respondendum decrevit: Negative; sed versio Sacrae Scripturae christifidelibus publice praelegatur quae sit confecta ex textu ab Ecclesia pro sacra liturgia approbato. Die autem 30 Aprilis 1934, in audientia infrascripto Consultori ab Actis benigne concessa, Ssmus Dominus Noster Pius Pp. XI praedictum responsum ratum habuit et publici iuris fieri mandavit. Ioannes Baptista Frey, C. S. Sp. Consultor ab Actis. 1 A AS, 1934, št. 8, str. 315. Odloki o odpustkih. Za molitve po sv. maši. Za molitve, ki jih po ukazu Leona XIII. duhovnik z verniki moli po> privatni sv. maši, je dovolil sv. oče Pij XI. odpustek desetih let. Za vernike naj bi to bil tudi opomin, naj ne hodijo iz cerkve, dokler mašnik ne konča vseh molitev, ki jih liturgija ukazuje. Poleg tega ostane v moči odpustek sedmih let, ki ga je dovolil Pij X. mašnikom in vernikom za trikratni pobožni vzdihljaj po sv. maši: »Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!« (S. Poenit., decr. 30. maii 1934: AAS 1934, 312.) Za molitve v čast najsvetejšemu zakramentu. Da bi verniki, kolikor dopušča človeška slabost, vedno bili v pobožnih mislih in željah pri najsvetejšem zakramentu, je sv. oče obdaril z odpustki kratke molitve, ki jih tudi sredi vsakdanjih opravkov lahko ponavljamo. a) Dobiti more odpustek sedmih let, kdor kadarkoli in kjerkoli moli: Antifono 0 sveta večerja itd., Kruh iz nebes itd., 0. Ki ima vso sladkost v sebi. Molimo. 0 Bog, ki si nam v čudežnem Zakramentu itd. Kdor opravlja to pobožno vajo vsak dan ves mesec, more dobiti enkrat popolni odpustek proti navadnim pogojem. b) Odpustek petih let more dobiti, kdor moli: 0 zveličavna hostija, Bog troedini, vekomaj ki nam odpiraš sveti raj, naj tebi slava se glasi, težak za dušo je naš boj, in ti nas sprejmi v sveti raj, utrdi nas, pomoč nam daj. kjer nam življenje večno daj. Amen. Popolni odpustek dobi, kdor opravlja to pobožnost vsak dan ves mesec. c) Odpustek tri sto dni za pobožni vzdihljaj: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo. Kdor to pobožno vajo ponavlja vsak dan ves mesec, more dobiti popolni odpustek proti navadnim pogojem. (S. Poenit., decr. 4. jun. 1934: AAS 1934, 313 s.) 48. Kanonična vizitacija in birmovanje. V zvezi z objavo v Škof. listu 1934, str. 19—21 se objavlja, da se bo vršila kanonična vizitacija z birmovanjem v zaostalih župnijah oziroma duhovnijah kranjske dekanije v naslednjem redu: 1. Kranj v nedeljo, dne 16. septembra; 2. Sv. Jošt nad Kranjem v torek, dne 18. septembra; 3. Kovor pri Tržiču v nedeljo, dne 23. septembra; 4. Besnica v nedeljo, dne 21. oktobra 1934. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1934. f Gregorij, škof. Spiski oseb, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje. Zakon o obvezni telesni vzgoji z dne 17. januarja 1934 določa v § 20. točka 1. sledeče: »Zaradi ustroja in poslovanja obveznega pouka telesne vzgoje je dolžnost občinske uprave: 1. izdelati vsako leto do dne 1. junija s pomočjo voditeljev matičnih knjig po rojstnih letih spiske vse mladine zunaj šol, ki je zavezana obveznemu pouku telesne vzgoje po tem zakonu in jili izročiti pristojnemu upravnemu oblastvu. § 24. pa določa: »Vsaka občina mora v treh mesecih po razglasitvi tega zakona izdelati s pomočjo voditeljev matičnih knjig po rojstnih letih spiske tistih oseb zunaj šol, ki so v dotični občini zavezane pouku telesne vzgoje.« V zvezi s tem je poslalo predsedništvo škofovskih konferenc v Zagrebu dne 25. marca 1934, št. 4fi/pr. ministrstvu za telesno vzgojo naroda sledeč dopis: »V zvezi s § 24. zakona o obvezni telesni vzgoji z dne 17. januarja 1934 so nekatere občine zahtevale od župnijskih uradov, da se jim dostavijo spiski po letih rojstva vseh oseb zunaj šole, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje. Vsled tega ima predsedstvo škofovskih konferenc čast obvestiti visoko ministrstvo, da se tej zahtevi ne bo ugodilo, ker za to ni zakonite podlage. Pri občinskih oblasteh se nahajajo spiski šoloobveznih otrok, ki jih voditelji matičnih knjig vsako leto dostavljajo tem oblastem in iz katerih je razvidno, katere osebe so že dovršile 20. leto* življenja. Poleg podatkov, ki se nahajajo v omenjenih spiskih, so občinskim oblastem pri sestavljanju spiskov oseb zunaj šole, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje, potrebni samo še podatki o dovršenem osnovnem šolanju. Teh podatkov pa voditelji matičnih knjig občinskim oblastem ne morejo nuditi, ker se ti podatki ne vpisujejo v matične knjige; izdajati jih morejo samo šolske ohlasti, ki vodijo o tem evidenco. Z ozirom na to občinskim oblastem za sestavljanje spiskov oseb zunaj šole, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje, niso potrebni nadaljnji podatki, ker, kakor povedano, ni mogoče misliti, da je hotel zakonodajalec s § 24. zakona o obvezni telesni vzgoji naložiti voditeljem matičnih knjig novo težko povsem neprimerno dolžnost, katere, kakor je razvidno iz zgoraj povedanega, dušni pastirji ne morejo izpolniti.« Na to vlogo predsedstva škofovskih konferenc je ministrstvo za telesno vzgojo naroda dne 28. aprila 1934, 0. Br. 1614 sledeče odgovorilo: »Na Vašo vlogo z dne 25. marca 1934, št. 46 mi je čast sledeče odgovoriti: V § 24. zakona o obvezni telesni vzgoji naroda se nalaga vsaki občini, da s pomočjo voditeljev matičnih knjig izdela spiske po letih rojstva vseh oseb zunaj šole, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje v dotični občini. Iz jasnega besedila zakona se vidi, da je zakonodajalec dolžnost izdelovanja spiskov naložil občinam. Ker pa je zakonodajalec znal, da bo v nekaterih izrednih slučajih potrebna pomoč voditelja matičnih knjig, je tudi temu naložil dolžnost, seveda izredno in brez dvoma manjšo, da pri tem poslu z občino sodeluje. Zaradi tega je neumestna zahteva nekaterih občin, da se jim do» stavijo spiski po letih rojstva vseh oseb zunaj šole, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje, ako dotična občina že ima spiske, katere so ji dostavili voditelji matičnih knjig v smislu prejšnjega zakonskega člena XXIII. 1827, kakor tudi v smislu člena 30. zakona o osebnih imenih iz leta 1929. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda v polni meri deli mnenje predsedstva škofovskih konferenc, da voditelji matičnih knjig ne morejo dostavljati občinam spiskov onih oseb, ki so zunaj šole, ker morejo podatke o dovršenem osnovnem šolanju izdajati le šolske oblasti. Zakonodajalec je v §§ 20. in 24. zakona o obvezni telesni vzgoji stavil v pomoč voditelje matičnih knjig zato, da bi bili vsi spiski sestavljeni na podlagi matičnih knjig, pa tudi zato, da bi v slučaju, ako so se ti spiski na občini izgubili, vendar bilo to delo izvršeno v zakonitem roku. Ako tedaj nastopi v občinah zgoraj navedeni slučaj, da so se spiski izgubili, potem bi v tem slučaju po zamisli zakonodajalčevi morali voditelji matičnih knjig dostaviti tem občinam ponovno duplikate vseh onih let, ki se zahtevajo po zakonu o obvezni telesni vzgoji. Zakonodajalec je bil v teh izrednih slučajih vsekakor prisiljen, da dušnim pastirjem poleg ostalih dolžnosti naloži še to dolžnost v želji, da osnuje sestavljanje spiskov mladine zunaj šole na izvirniku matičnih podatkov. Ministrstvo upa, da teh izrednih slučajev ne bo mnogo in da dušni pastirji ne bodo s tem prevzeli na splošno nove obveznosti; kadar pa ti slučaji nastopijo, mora zakonodajna oblast zahtevati dokumente od onih, katerim je izročila važno skrb, da vodijo matične knjige.« To se voditeljem matičnih knjig sporoča v vednost in ravnanje. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1934. + Gregorij, škof. Št. 3710. 50. Zdravniška spričevala za poroko. Zakon o zatiranju spolnih bolezni z dne 28. marca 1934 (glej Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 387/49 iz leta 1934) določa med drugim: § 9- Moški, ki stopa v zakon, mora izročiti za poroko pristojnemu obla-stvu zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da ne boluje za nobeno izmed bolezni, navedenih v § 1. tega zakona. Državni in samoupravni zdravniki izdajajo ta potrdila siromašnim osebam brezplačno. Ženska, ki ve, da je okužena, ali pa more po okolnosti to domnevati, pa vendar sklene zakon, se kaznuje po § 256. kazenskega zakonika. Izdaja lažnega potrdila se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih. Če verski predstavnik ali predstavnik pristojnega civilnega oblastva ne dobi takega potrdila od moškega, ki hoče stopiti v zakon, pa ga vendar poroči, se kaznuje po določbi prvega odstavka § 399. kazenskega zakonika. Izvzet je primer poroke na smrtni postelji. Če takšen moški ozdravi, se mora dati v mesecu dni pregledati. Kdor se pregreši zoper predpise tega zakona, se kaznuje, če ni dejanje kaznivo po predpisih kazenskega zakonika, z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5000 dinarjev. Pravilnik za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni z dne 15. junija 1934 (glej Službeni list št. 436/54) pa določa glede zdravniških potrdil: Člen 14. Zdravniška potrdila za sklenitev zakona izdajajo sanitetne ustanove in zdravniki... Potrdilo ne sme biti starejše od 10 dni pred sklenitvijo zakona. Pripominja se, da hranijo zdravniška potrdila, dokler se drugače ne ukrene, župni uradi. Št. 2998. 51. Pobiranje cerkveno-konkurenčnih doklad k direktnim davkom. Dravska finančna direkcija v Ljubljani, odsek za neposredne davke, je na prošnjo škof. ordinariata izdala v gornji zadevi z dne 9. julija 1934 št. 54/27 II. ex 1984 odlok, ki se glasi: »Vsem davčnim upravam dravske finančne direkcije. Ker imajo cerkveno-konkurenčne doklade povsem značaj občinskih doklad, postopajte s pobiranjem istih kakor s pobiranjem občinskih in dingih doklad. Naroča se, da se točno ravnate v smislu prednjega odloka. Vse v tem pogledu izišle naredbe so s tem odlokom razveljavljenem Na ta odlok se opozarjajo župni uradi. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1934. + (iregorij, škof. Št. 2779. 52. Prekoračenje državne meje na nedopustnih mestih. Dodatno k opozorilu, objavljenem v Škof. listu 1934, str. 54 pod gornjim naslovom, je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z dopisom z dne 27. junija 1934, II/2. No. 2233/2, semkaj sporočila še to-le: »Kljub temu, da je banska uprava že v začetku meseca maja letošnjega leta z vso resnobo svarila obmejno prebivalstvo, naj ne skuša na tajen in nedopusten način hoditi čez državno mejo, se vendar še vedno ponavljajo vsega obžalovanja vredni primeri, da je ob nameravanem prekoračenju državne granice po necarinskih potih in na nedopustnih mestih kdo ustreljen od straž pogranične trupe, ker se ni pokoraval glasnemu pozivu straže. Obmejno prebivalstvo mora samo izprevideti, da je strogo zastraženje državne meje v interesu vseh državljanov, zlasti pa še njih samih kot neposredno izpostavljenih raznim sumljivim elementom, ki skušajo tajno prekoračiti državno mejo s škodljivimi namerami. Zato država ne sme in ne more odstopiti od svoje pravice in dolžnosti, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi varuje državno mejo.« 0 tem se vsi župni uradi in dušni pastirji, zlasti še onih v obmejnih krajih škofije, obveščajo’ z naročilom, da o tem primerno poučijo ljudstvo. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1934. f Gregorij, škof. Št. 2709. 53. Pobijanje tihotapstva monopolskih predmetov. Ministrstvo pravde, verski oddelek XIII, je z dopisom z dne 23. junija t. 1., št. 52.109 semkaj dostavilo vlogo ministra za finance istemu ministrstvu z dne 25. maja t. L, št. 21.053/1, v zadevi tihotapstva monopolskih predmetov. V tej vlogi minister financ najprej ugotavlja, da se je v zadnjem času zelo razpaslo tihotapstvo monopolskih predmetov, posebno tobaka, kar zelo škoduje državnim dohodkom, in da se tihotapstvo vrši večkrat pred očmi državnih uslužbencev, oziroma da ti aktivno sodelujejo, ker kupujejo in pušijo tihotapski tobak. Nato minister financ poudarja, da morajo’ ravno državni in samoupravni uslužbenci v prvi vrsti pomagati državi pri pobijanju tihotapstva in vsak slučaj takoj naznaniti svojim nadrejenim starešinam. Ako bi kak državni ali samoupravni uslužbenec ravnal drugače, se bo to smatralo za najtežje zanemarjanje službene dolžnosti, ki bo imelo za posledico odstranitev iz državne, oziroma samoupravne službe. Št. 2600. 54. Sečnja v cerkvenih in nadarbinskih gozdovih. Ker morajo biti programi za sečnjo v cerkvenih in nadarbinskih gozdovih do 1. julija 1935 po okrajnih načelstvih predloženi kr. banski upravi in ker se potrebuje za napravo teh programov precej časa, se naroča župnim uradom, naj takoj poskrbe za izdelavo teh programov. Zamuda je združena z občutno kaznijo 1000 do 10.000 Din. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1934. f Gregorij, škof. 55. Razne objave. Konvikt za akademičarke. Z začetkom akademskega leta 1934/35 bo v uršulinskem samostanu v Ljubljani otvorjen konvikt za akademičarke. Imele bodo na razpolago velike, svetle sobe, posebno študijsko sobo, klavir, kopalnico, telovadnico, bogato knjižnico in velik vrt. Po dogovoru bo dovoljen tudi obisk gledaliških predstav. Mesečna oskrbnina 500 Din. Revnim dijakinjam se bo na priporočilo gg. župnikov po možnosti dovolilo znižanje oskrbnine ali se jim bo eventuelno na drug način olajšalo plačevanje (instrukcije). Vprašanja, prijave in prošnje je nasloviti na: Vodstvo >Konvikta sv. Angele« pri uršulinkah v Ljubljani. Lepak založbe »Ljudskih iger«. Škof. ordinariat v Ljubljani je z dopisom z dne 17. avgusta 1934, št. 3433 dovolil založbi »Ljudskih iger« v Kranju, da razpošlje vsem župnim uradom lepak, ki naj ga za propagando dobrih ljudskih iger nabijejo na vrata župnih cerkva. Župni uradi se s tem o tem obveščajo. Veroučno knjige. Gg. veroučiteljem se toplo priporočajo sledeče knjige: Podrobni učni in vzgojni načrt, za osnovne, višje narodne in meščanske šole. Drugi spopolnjeni natis, 1932. Cena 20 Din. — Kateheze za prvence. Priprava za prvo spoved, za prvo sveto obhajilo in za birmo, II. izdaja, 1934. Cena 10 Din. — Zgodbe svetega pisma (dr. Alfonz Levičnik), starega in novega zakona, za srednje šole. Oba dela skupaj vezana z dodatkom »Črtice iz zgodovine svete Cerkve«. Cena 38 Din. — Vse tri knjige je izdalo katehetsko društvo in so v zalogi škofijskega ordinariata v Ljubljani. 56. Slovstvo. »Vrtec«. Pred nami leži 64. letnik »Vrtca«, ki je pri nas najstarejši katoliški literarni mladinski list. V vseh letih njegovega izhajanja so se vzgojitelji zavedali, kako važen činitelj za vzgojo mladine je dober mladinski list. Zato so žrtvovali svoje umske moči in denarno pomoč za list, ki je mladino- učil vse, kar je lepega in dobrega. Naj bi se dušni pastirji in vzgojitelji tudi poslej zanimali za list z isto vnemo kot nekdaj. Župni uradi naj bi naročili list za župnijske knjižnice, katehet je pa naj bi ga priporočali otrokom. List stane za celo leto 15 Din, s prilogo »Angelček« 20 Din. Naroča se pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Resljeva c. 11. Marijan Marolt: Umetnostni spomeniki Slovenije. II. Dekanija Vrhnika. Str. 280. Cena nevezano 60 Din, v platno vezano 80 Din. — Za kamniškim sodnim okrajem (dr. Stele) je prišla na vrsto v popisu umetnin vrhniška dekanija. Po natančnem pregledu umetnostnega inventarja te dekanije v stavbarskem, kiparskem in slikarskem oziru nas seznanja pisatelj z vsako župnijo posebej; popisuje stavbe, oltarje, kipe, slike in druge umetniške izdelke; vse to pa ponazoruje z več ko sto slikami. Poleg cerkvenih umetnin omenja tudi svetne stavbe, gradove, stare hiše, spomenike in druge spomina vredne predmete. — Želeti je, da bi izobraženci to lepo in važno delo podpirali s pridnim naročanjem. Dr. Avguštin J u r e t i č : Vjeronauk i vjerske dužnosti djaka. Beograd 1934. Cena 10 Din. — Pisatelj, ki je nadškof, konzultor v Belgradu, je zbral v knjižici vse zakonske predpise, pravilnike, rešenja, odloke, ki se nanašajo na verski pouk in verske dolžnosti učencev in dijakov vseh šol. Za vse, zlasti za katehete, je knjiga velike praktične vrednosti in jo priporočamo v nabavo. Naroča se pri upravi »Glasnika beogradske nad-biskupije«, Hartvigova ul. 41/11. P. dr. Eugen Henne, 0. M. Cap.: Das alte Testament. I. del. Ferdinand Schöningh, Paderborn. 1934. Cena RM 3.80. — Znanemu Röscho-vemu prevodu novega zakona je sledil sedaj ta prevod, katerega II. del izide do konca leta 1934. Priporočamo. Škofijska kronika. Cerkveno odlikovanje: Za škof. duhovne svetnike so bili imenovani: profesorji škof. klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano: dr. Anton Breznik, dr. Franc Jere in Jernej Pavlin. Škof. ordinariat: Alojzij Žitko, tajnik škof. ordinariata in škof. kaplan, je bil nameščen za kaplana v Šenčurju pri Kranju. Na njegovo mesto pa je bil imenovan semeniški duhovnik Jožef Prešeren. Zavod sv. Stanislava: Za prefekta sta bila imenovana: Jožef Košir, kaplan v Kranju, in Ladislav Lampič, kaplan v Šmartnem pri Litiji. Umeščena sta bila: Ivan Šešek, župnik v Brusnicah, dne 30. junija 1934 na kanonikat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, in Alojzij Lunder, kaplan v Črnomlju, dne 30. junija 1934 na župnijo Brusnice. Prezentiran je bil na župnijo Sv. Trojica nad Cerknico Franc Jeraša, kaplan v Preddvoru (umeščen dne 4. septembra 1934). Podeljeni sta bili prebendi: Kanonikat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu Francu Keku, kapiteljskemu vikarju istotam (umeščen dne 28. avgusta 1934), in župnija Dobrava pri Kropi Jožefu Roglju, župniku v Nemški Loki. Imenovan je bil za upravitelja župnije Kovor Anton Hostnik, kaplan v Trnovem v Ljubljani, ker se je Franc V a v p e t i č , župni upravitelj v Šenčurju pri Kranju, tej podeljeni mu župniji odpovedal; za kaplana-ekspozita pri Novi Štifti pa je bil imenovan p. Albert Pirc, °. F. M. Premeščeni so bili: Stanislav Š k erb e, kaplan v Mengšu, za kapiteljskega vikarja v Novo mesto; Mirko Bartol, kaplan v Preserju, za subsidiarja v Št. Vid nad Ljubljano; dalje kot kaplani: Franc Starman iz Sodražice v Šmartno pri Litiji, Jožef Rott iz Višnje gore v Preddvor, Anton Bergant iz Št. Vida pri Stični v Št. Rupert, Franc K i r a r iz Cerknice v Št. Vid pri Stični, Franc Urbanec iz Šmartina pri Kranju v Cerknico, Janez Hafner iz Kostanjevice v Šmartin pri Kranju, Anton Smolič iz Podzemlja na Trebelno, Franc P a h u 1 j e iz Skocijana pri Mokronogu v Podzemelj!, Pavel Slapar iz D. M. v Polju v Preserje, Matija Lamovšek iz Selc nad Škofjo Loko k D. M. v Polju in Franc Fortuna iz Smlednika v Tržič. Nameščeni so bili: Silvester Skebe, izseljeniški duhovnik v Franciji, za kaplana v Višnji gori; Karel Matkovič, katehet v Kočevju, za kaplana v Trnovem v Ljubljani; dalje kot kaplani: semeniški duhovniki ozir. novomašniki: Franc Blaj v Črnomlju, Ivan Dol sina v Smledniku, Ivan Fink v Mirni, Jožef Jamnik v Kranju, Janez Jenko v Kostanjevici, Jožef Kofalt v Leskovcu, Ignacij Kunstelj v Škoci-janu pri Mokronogu, Janez Oblak v Selcih nad Škofjo Loko, Anton Orehar v Mengšu, Janez P r e g e 1 j c v Semiču in Jožef P r e m r o v v Sodražici; dalje: p. Kamil Požar, O. M. Cap., v Krškem; p. Jožef Š a -v or a , O. Teut., v Metliki; p. Klemen Šmid, 0. F. M., v Mošnjah; p. Pij Ž a n k a r, 0. F. M., pri Sv. Frančišku v Ljubljani, p. dr. Hadrijan K o -k o 1 j, 0. F. M., pri Sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani, p. Emerik L a n -dergott, 0. F. M., v Vel. Dolini; za subsidiarja pri župniji Marijinega Oznanjenja v Ljubljani pa: p. Alojzij Lipej in p. Benvenut Winkler, oba 0. F. M. Izpustnico iz ljubljanske škofije sta prejela: Matija Jager, kaplan župnije Sv. Vida v Clevelandu, za škofijo Cleveland, in Ivan S e k u 1 a , kaplan na Trebelnem, za škofijo Djakovo. Pastirovat v druge škofije so odšli: V bel grajsko nadškofijo: seme-niški duhovnik Rudolf Mecilošek; v skopljanskoi škofijo pa: Viktor Zakrajšek, kaplan v Tržiču, semeniški duhovnik Ivan Hrovat in novomašnik Alojzij Turk. Promoviran je bil na teološki fakulteti v Ljubljani za doktorja bogoslovja Franc Ambrožič, župni upravitelj na Turjaku. Ordinacije: Višje redove so' prejeli: Subdiakonat dne 14. januarja, diakonat dne 8. aprila in prezbiterat dne 8. julija 1934: bogoslovci V. letnika: Ivan Dolšina, Janez Jenko, Jožef Kofalt, Janez Oblak, Anton Ore-har, Janez Pregeljc, Jožef Premrov in Alojzij Turk; bogoslovci IV. letnika: Karel Babnik, Ludovik Čepon, Milan Kopušar, Anton Stopar in Avguštin Žavbi; iz skopljanske škofije: Žitomir Janežič; dalje: Andrej Farkaš, Alojzij Koza, Alojzij Luskar, Ludovik Novak, Franc Pučko in Janez Še-bela, vsi Soc. Sal. — Subdiakonat dne 18. marca, diakonat dne 8. aprila in prezbiterat dne 8. julija 1934 je prejel Mihael Bolonič, bogoslovec krške škofije. — Subdiakonat dne 14. januarja, diakonat dne 24. februarja in prezbiterat dne 25. marca 1934 je prejel Štefan Brunner, bogoslovec dubrovniške škofije. — Subdiakonat dne 14. januarja, diakonat dne 11. februarja in prezbiterat dne 25. marca 1934 je prejel fr. Metod Turnšek, 0. Cist. — Subdiakonat dne 14. januarja, diakonat dne 11. februarja in prezbiterat dne 8. julija 1934 je prejel fr. Pavel Pavlič, 0. Cist. — Subdiakonat dne 18. marca, diakonat dne 19. marca in prezbiterat 25. marca 1934 je prejel Stanislav Horvat, bogoslovec barske nadškofije. — Subdiakonat dne 14. januarja in diakonat dne 8. aprila 1934 sta prejela: Anton Jančovič in Alojzij Kovačič, oba Soc. Sal. — Subdiakonat dne 26. maja in diakonat dne 31. maja 1934 je prejel Franc Jagič, bogoslovec dubrovniške škofije. — Samo subdiakonat so prejeli dne 14. januarja 1934: fr. Anastazij Bajuk, fr. Kalist Langerholz, fr. Benjamin Tomšič in fr. Baldomir Weingerl, vsi 0. F. M.; ter Julij Sečansky, Soc. Sal.; dne 2. septembra 1934 pa fr. Bonaventura Creton, 0. Caii. — Samo prezbiterat pa so prejeli: dne 11. februarja 1934 fr. Marija Jožef Schneider, 0. Cart.; dne 25. marca 1934 fr. Norbert Klement, 0. Teut.; dne 8. julija 1934 pa: fr. Maurus Grebenc in fr. Alberik Švare, oba 0. Cist. Umrli so: P. Salvator Zo bec, 0. F. M., v Ljubljani dne 27. junija 1934 v starosti 64 let; Franc Sal. W atzl, profesor-veroučitelj v Kranju, v Splitu dne 4. julija 1934 v starosti 58 let (pokopan v Kranju); Franc Ks. žužek, župnik v pok., v Vel. Laščah dne 10. julija 1934 v starosti 68 let; in dr. Jožef Dolenec, zlatomašnik in profesor bogoslovja v pok., v Ljubljani dne 17. avgusta 1934 v starosti 82 let (pokopan v Planini pri Rakeku). — Naj v miru počivajo! Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 10. septembra 1934. Vsebina: 45. Misijonski praznik. — 46. Raba prevodov sv. pisma v cerkvah. — 47. Odloki o odpustkih. — 48. Kanonična v imitacija in binnovanje. — 49. Spiski oseb, ki so zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje. — 50. Zdravniška spričevala za poroko. — 51. Pobiranje cerkveno-konkurenčnili doklad k direktnim davkom. — 52. Prekoračenje državne meje na nedopustnih mestih. — 53. Pobijanje tihotapstva monopolskih predmetov. — 54. Sečnja v cerkvenih in nadarbinskih gozdovih. — 55. Razne objave. — 56. Slovstvo. — 57. Škofijska kronika. Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrali). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čec.