Vrabca.
Spisal Borisov.
[^^^^^^^^^ rijetno življenje sta imela stari in mladi vrabec v bližini
¦HW§fel^^^   njive, ki so na nji poželi žito. Stanovala sta v podstrešju
Y ^3BBP|ilft      starega skednja, kjer sta imela vsak svoje skrivališče —
I  ^PI « */         luknjo, ki ju je branila pred sovražniki  in  slabim  vre-
I     \v     w /         menom. Kadar sta bila lačna — frrr — in že sta bila na
^k   J^^l/          njivi. Mladi vrabec je vselej tako obložil svoj želodček,
^^^^^                 da je komaj priletel spet nazaj v gnezdo, kjer je zopet
toliko časa lenaril, da je bil lačen. Stari pa ne tako. Najedel se je zmerno,
potem  pa je  nanašal  v  gnezdece  majhno zrnato  klasje toliko časa, da je
luloijo s klasjem skoro popolnoma zadelal.
—-.   68   «—
Padel je prvi sneg. Ptičice so tarnale in iskale hrane, ki je je bilo že težko dobiti. Mnogo jih je poginilo mraza, še več pa lakote. Tudi brez-skrbnemu vrabčku je pela trda. Prišel je pred luknjo svojega starejšega znanca in milo prosil, naj se ga usmili. Ta mu je res dajal po toliko svoje hrane, da siromaček ni poginil.                                                    -
Toda spomladi ga je spodil iz svojega skrivališča, rekoč: nSedaj je ugoden čas, da si kaj pridobiš; izkušnjo imaš in moč tudi! Če hočeš sebi dobro — potrudi se!"      .                                               •-.