Miha Seručnik PODZEMELJSKA POŠAST* Uvod Slovenskega vinogradništva v zadnjih dveh de- setletjih devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja ni nobena stvar tako močno zaznamova- la kakor boj proti trtni uši. Tema je z zgodovi- narskega vidika še vedno praktično neobdelana. O trtni uši najdemo nekaj malega v Zgodovini agrarnih panog, gradivo Kranjske kmetijske družbe pa je obdeloval dr. Jože Maček. Gradivo Deželnega zbora in odbora za Kranjsko, ki sem ga obdelal sam, je bilo še nepregledano. Ob tem naj poudarim, da sem delo na omenjenem gra- divu komaj začel, saj Arhiv Republike Slovenije hrani praktično vse spise, ki sta jih obravnavala kranjski deželni zbor in odbor od leta 1874 pa do konca habsburške monarhije. Zaradi obsežnosti in raznolikosti gradiva sem se omejil na vpraša- nje, kako se je deželni odbor spopadal s krizo, zastavil pa sem si tudi časovni okvir. Zgornjo ča- sovno mejo sem postavil v leto 1891, ko začne količina spisov skokovito naraščati. Do tega časa se je izgradil sistem deželne in državne pomoči, ki je nato z manjšimi spremembami ostal do raz- pada Avstro-Ogrske. Zgodba o odkritju trtne uši in spoznavanju nje- nega škodljivega delovanja na vinske trte se bere kot detektivski ali vohunski roman. Trtna uš je drobna parazitska žuželka, ki je doma v severni Ameriki. Izvorno je živela na ameriških domo- rodnih vinskih trtah. Prehranjuje se z rastlinski- mi sokovi trte. Prvi jo je opazil Asa Fitch leta 1854 v Združenih državah Amerike. Fitch je bil ento- molog in je novo vrsto žuželke opisal, poimeno- val in uvrstil v živalski sistem. V času, ko je odkril trtno uš, je po nalogu zvezne države New York raziskoval kmetijstvu koristne in škodljive žužel- ke. Novo vrsto, ki jo je opazil v šiškah na spodnji strani trtnih listov, je po analogiji z žuželkami, ki povzročajo Šiške na brestovih ali topolovih listih, poimenoval Pemphigus vitifoliae. Fitch je menil, da je žuželka neškodljiva. Leta 1866 sta v zvezni državi Missouri trtno uš našla raziskovalca Riley in Walsh. Slednji jo je označil za škodljivo.1 Ko je Fitch prvič opisal trtno uš, se je le-ta mo- rala že nahajati v Evropi. Značilno za njeno šir- jenje je, da ne moremo z gotovostjo ugotoviti, kdaj se je zgodil prenos preko Atlantika. Očitno se je na staro celino zanesla na ameriških trtah, ki so jih vinogradniški raziskovalci uvažali, da bi Poslanec Pfeifer na X. seji kranjskega deželnega zbora dne 12. januarja 1887 o trini uši. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 9. decembra 1886 do 24. januarja 1887 26. zvezek. Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, sir. 1088. Miha Soručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSI] Šiške trtne uši na njih izvajali poskuse v evropskih podnebnih razmerah. Ameriške trte so gojili po botaničnih vrtovih že v prvi polovici devetnajstega stoletja. Galet nava- ja, da so v Evropi imeli trgatev na sorti izabela že leta 1830. Pozneje, med leti 1856 in 1862, v času oidijske krize (glivica oidij prav tako izvira iz No- vega sveta), so evropski vinogradniki na veliko uvažali ameriške trte - predvsem iz zvezne drža- ve Georgie.2 Iskali so sorto, ki bi bila odporna na oidij, pri tem pa so očitno nehote uvozili tudi no- vega škodljivca. Galet navaja, da je v Franciji naj- verjetneje prišlo do vnosa trtne uši s prihodom ukoreninjenih sadik v vasico Roquemaure (blizu Avignona), ki so jih nakupili v zvezni državi New York in so jih množili ter prodajali v zasebni trs- nici v bližini Tarascona/ Več raziskovalcev iz devetnajstega stoletja, ki jih navaja Galet, daje zanimivo sliko. V razmaku nekaj let - in očitno ločeno - trtno uš opazijo najprej v Veliki Britaniji (1863) v nekem zastek- ljenem rastlinjaku in nato v Franciji, v vinogradih na planoti Pujaut v bližini Roquemaura (1865).' Opažanja nove nadloge so se v prvih štirih le- tih hitro množila. Okužba se je pojavila v obliki zaplat. V letu 1866 so poleg povečanja izvorne zaplate javili okužbo v celi vrsti vasi severno od Avignona in prvi primer južno od tega mesta, pri kraju Saint-Remv. V tretjem letu so okužena območja obsegala že dve obsežni ozemlji: večje, severno od Avignona, nekoliko manjše pa južno, z izhodiščem v Saint-Remyu. Leta 1868 je okužba obsegala že celotno regijo na jugu, vse do Sredo- zemskega morja.5 Sprva nihče ni vedel, kaj napada trte. Francoski vinogradniki so v svojih nasadih opažali hiranje rastlin, ki se je pojavilo nekako sredi poletja in se je nadaljevalo brez premora še v zimo. Odmi- rali so tako nadzemni kot koreninski deli rastlin. Število napadenih rastlin se je nezadržno večalo tudi med zimskim časom. Napadeno območje Jean-Pierre Calci, Les maladies el les parasites animaux dela i'igiie, lome 2, Les parasites animaux, str. 1059. Prav tam. Prav tam. Prav tam, sir. 1060 in 1063 - glej zemljevide. VSE Z/l ZGODOVINO 25 ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 se je bliskovito širilo, znotraj njega pa so rastline obolevale vse do zadnje in na koncu odmrle.6 Za vinogradnike katastrofa ne bi mogla biti popol- nejša. Njihovi vinogradi so v času nekaj kratkih let popolnoma propadli. Vinogradniki so na začetku na koreninah na- padenih rastlin iskali micelij.7 Strokovnjaki so na- mreč menili, da hiranje povzroča gliva." Zmoto je končala odprava Poljedelske družbe Héraulta v Montpellierju (Société d'Agriculture de l'Héra- ult), ki so jo na poziv več posestnikov iz Crauja julija 1868 poslali v Provanso. Med njimi je bil tudi profesor z naravoslovne fakultete (Faculté des Sciences) Planchón, ki je postal eno od veli- kih imen na področju raziskovanja trtne uši. Prav on je pri pregledu vinograda na izkopani kore- nini prvi opazil mlado trtno uš, ki se je hranila, pritrjena na korenino.9 Planchón je odkriti žuželki dal začasno ime Rhizaphis vastatrix. V sledečem letu si je zelo prizadeval, da bi našel letečo obliko žuželke, kakršna obstaja pri hrastovi šiškarici. Njegova predvidevanja so bila potrjena naslednje leto, žuželko so takrat tudi umestili v rod Phylloxera, kot sorodno hrastovi šiškarici (Phylloxera quer- cus). Leta 1869 so končno odkrili tudi Šiške na trtnih listih, kot jih je bil opisal Fitch. Sprva spo- rni sklep, da gre za isto žuželko, je bil dokončno potrjen leta 1871, ko je Američan Riley prišel v Evropo potrdit dognanja, do katerih se je samo- stojno dokopal v Ameriki.10 V sledečih nekaj letih je več evropskih strokov- njakov raziskalo biološke značilnosti trtne uši in njen življenjski cikel. Gledano s časovne di- stance, je bilo leto 1868 odločilno, saj so žuželko identificirali kot vzrok nove bolezni.11 Planchón je istega leta vpeljal poimenovanje Phylloxera vastatrix,'2 ki se je obdržalo do danes.13 V času enega desetletja se je trtna uš razširila tudi po drugih evropskih deželah. Naj navedem nekaj letnic prvih odkritij: Portugalska - 1865, Švica - 1871, Avstrija - 1872, Španija - 1874, Nem- čija - 1874, Ogrska - 1875, Italija - 1879, Luksem- burg - 1907." Avstro-Ogrska je bila med prvimi državami, kjer so potrdili okužbo. Vendar morejo zgoraj navedene letnice služiti le kot orientacijske toč- ke. Trtna uš se je pojavljala sporadično, najprej na enem, nato na povsem drugem koncu države. Zato sem Ogrsko navedel posebej. Leto 1872 je le datum prvega zabeleženega pojava trtne uši v Klosterneuburgu pri Dunaju, kjer je bila držav- na poskusna postaja za vinogradništvo in sad- jarstvo. Tja je škodljivec prišel s trtami, ki jih je vodja šole v Klosterneuburgu baron von Balbo nakupil v Angliji. Von Balbo je iskal sorte, od- porne na oidij. Maja 1872 je trtno uš odkril že njegov naslednik Rosier.15 Slovenske dežele so postale žrtev trtne uši sko- raj celo desetletje pozneje. Najprej so jo opazili na Štajerskem leta 1880 (na Bizeljskem). Šlo je očitno za okužbo, ki se je zanesla preko meje s Hrvaške. Pri tem je nenavadno, da je območje na kranjski strani Save, se pravi na Dolenjskem, ostalo brez zabeleženih znakov bolezni še na- daljnja štiri leta. Za pojav okužbe na Kranjskem torej velja letnica 1884. Današnja Primorska je imela prvo okuženo območje v okolici Pirana prav tako že leta 1880. Še besedo ali dve o citiranju. Spise sem navajal s signaturo in polnim imenom fonda ter številko škatle. Nato sledi vpisna številka spisa in letnica. Gradivo je lepo urejeno po kronološkem zapo- redju. Obravnave deželnega zbora kranjskega so urejene na način, ki danes ni več običajen. Vsak vsebinski sklop se začne šteti na novo. Na začet- ku zvezkov so vezani zapisniki sej kranjskega deželnega zbora. Tem sledijo razne priloge. Gre za poročila o delu različnih odsekov deželnega zbora. Kranjski deželni odbor je vsako leto poda- jal posebno poročilo o svojem delu v preteklem letu. Nekaj časa so ga šteli k prilogam, pozneje pa so ga uredili kot ločen sklop in mu šteli stra- ni od ena dalje. Pri citiranju iz Obravnav sem se odločil, da bom v opombah sledil njihovem zgle- du in številke strani sejnih zapisnikov označil s krepkim tiskom. Ko sem navajal priloge, sem to v opombi tudi označil. Iz letnih poročil o delu '• Prav tam, str. 1061. 7 Preplet hi/, vegetativna steljka mnogih gliv in nekaterih bakterij; Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljublja- na 2002, * Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1061. 9 Prav tam, str. 1062. '" Prav tam, str. 1063- " Prav tam, str. 1064. u Grško-latinska skovanka: <¡>v\\ov - list, (tjpeiv - posušiti, vastatrix - uničevalka. 11 Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1089- " Prav tam, str. 1189-1205. " Prav tam, str. 1206. 26 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE deželnega odbora nisem navajal ničesar. Pri delu z Obravnavami je v veliko pomoč stvarno kaza- lo vsebine, ki ga ima vsak posamičen zvezek. Trtna uš prvič v habsburški monarhiji Rihard Dolenc je v Bleiweisovih Novicah leta 1884 zapisal, da so trtno uš prvič opazili v Klo- sterneuburgu leta 1871.16 Sprva očitno ni bilo naj- bolj jasno, kaj storiti glede tega. Do prve infor- mativne akcije na ravni celotne države so minila tri leta. 1874. je poljedelsko ministrstvo na Du- naju poslalo deželnim kmetijskim družbam do- pis, naj pošljejo svoje predstavnike v Klosterne- uburg, da se bodo poučili o trtni uši in to znanje nato prenesli v svoje dežele oziroma deželnim kmetijskim družbam.17 Dežela Kranjska je posla- la zgoraj omenjenega Riharda Dolenca.1" Leta 1875 so na Dunaju začeli področje trtne uši urejati z zakoni. Aprila 1875 je bil sprejet dr- žavni zakon o ukrepih zoper trtno uš. Z njim je avstrijska država reagirala na grožnjo, ki jo je trtna uš predstavljala vinogradništvu in gospo- darstvu vinorodnih območij. Paragrafi tega za- kona prinašajo ukrepe v smislu preprečevanja širjenja okužbe oziroma prepoved trgovanja z deli trte.19 Vinogradniki so bili sami dolžni pregledovati vinograde, in če so kje odkrili sumljiva zname- nja, so morali to naznaniti županu, ki je poročal nadrejenemu okrajnemu oblastvu. Župan je bil dolžan oklicati začasno prepoved trgovanja z rastlinskimi deli trt na tem območju (§ 1). Sumljive vinograde so pregledali »zvedeni mož- je« (§ 14), ki so, če niso odkrili trtne uši, prepoved preklicali. Če so okužbo potrdili, je moralo okraj- no oblastvo začasno prepoved trajno potrditi. Komisija izvedenci) je morala razširiti pregledo- vanje vinogradov na širše območje (§ 2). Če je okrajno oblastvo na predlog komisije odredilo krčenje napadenega vinograda, da bi se uničilo trtno uš, ali še zdravih okoliških nasa- dov, da bi preprečili širjenje okužbe, je zakon za vinogradnika predvideval odškodnino. Ta naj bi se prištela k rednemu zemljiškemu davku za vse še zdrave vinograde v deželi (§ 5 in 8). Kratki § 19 je omogočal razbremenitev uradnikov s stra- ni dežele: »Deželnim zastopstvom je pridržano, najdene odškodnine (§§ 7, 8 in 10)2"prevzema- ti na deželni zalog (fond).«21 Kranjski deželni zbor je glede zakona po po- svetovanju s Kranjsko kmetijsko družbo zavzel stališče, da odškodnin ne morejo plačevati iz de- želnega zaklada. Kranjska kmetijska družba je v svojem elaboratu celó predlagala, da je prevzem stroškov škode dolžnost države. Ob tem je pred- sedstvo kmetijske družbe izrazilo mnenje, da je zatiranje škodljivcev samo po sebi jalov posel. Škodljivci namreč povzročajo veliko trenutno škodo, nato pa jih iztrebijo njihovi naravni sov- ražniki. Stroški za pesticide in druge ukrepe naj bi bili potemtakem popolnoma nesmiselni. Takšne so stvari ostale do leta 1880, ko so trtno uš opazili na Štajerskem in Hrvaškem. Deželni zbor in odbor sta s skrbjo spremljala razvoj do- godkov. Na Dolenjskem so ustanovili lokalne ko- misije, ki naj bi opazovale teren in nemudoma javile prve znake hiranja trt. Te komisije so bile laične in verjetno ne preveč dobro informirane. Zato tudi niso bile ravno uspešne. Ko je prispela prva novica o znakih trtne uši z Dolenjske, je sle- deča preiskava vinogradov odkrila že obsežne površine, kjer so vinogradi kazali znake hiranja. Značilen je vzorec prihoda trtne uši v sloven- ske dežele. O njenem pojavu na Hrvaškem je kranjski deželni odbor preko Kranjske kmetijske družbe obvestil Franc Kuralt, tajnik Slavonsko- hrvaške kmetijske družbe. Zapisal je, da so bili okuženi vinogradi v lasti posestnika Sigmunda, barona Raucha in grofa Jelačiča. Sumili so, da je trtno uš tja zanesel Sig- mund, ki je pred nekaj leti nakupil trte v Kloster- neuburgu.22 Od tam se je razširila na Štajersko in malo pozneje še na Kranjsko. Glede istrskega "' Novice gospodarske, obrtniške in narodne, List 46, 12. november 1884, Kaj se proti trtni uši na Ogerskem, in kaj pri nas stori, Spisal Rihard Dolenc, str. 363-364. Galet Je v svoji knjigi, ki sem jo v gornjem poglavju obširno nava- jal, kot datum navedel maj 1872. (Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1203) " Andrej Črnič, Trtna uš na Kranjskem, Diplomsko delo, Ljubljana 2001, str. 16. '" Rihard Dolenc je bil vodja Deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu pri Vipavi. Položaj Je obdržal tudi po letu 1886, ko so šolo v povezavi s trtno itšjo prenesli na Grm na Dolenjskem. » RGB, 1875/61 (3- april 1875). J" Prav tam, S 10. ••10 omenja možnost ukrepov na zemljiš- čih, ki niso namenjena vinarstvu, če bi se s tem omogočilo izvrševanje ukrepov po S 5- •" Prav tam. •" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, i- 918, 4783/1880. VSE ZA ZGODOVINO 27 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, St. 1 žarišča ni tako natančno navedel verjetnega iz- vora okužbe. Trtna uš je prišla na novo ozemlje s pomočjo premožnega in osveščenega vinogradnika, ki je poskušal posodobiti svoje nasade. Za ostalo sta poskrbela trgovanje s sadikami in neobveš- čenost. Za konec uvoda še nekaj kratkih besed o me- todah boja proti trtni uši. Vsi načini uničevanja škodljivca izvirajo že iz devetnajstega stoletja. Najprej so tu kulturni postopki oziroma ohranja- nje populacije trtne uši na nizki ravni s pesticidi. V Avstro-Ogrski se je večidel uporabljal t. i. »oglje- ni ali ogljikov žveplenec« (CS2). Gre za izredno hud strup, ki se ga vbrizgava v zemljo. Postopek je sicer pobil trtno uš, vendar nikoli popolnoma, zato so ga morali ponavljati iz leta v leto. Drugi način je zasaditev ameriških trtnih sort, ki lahko preživijo, čeprav trtna uš parazitira na njih. Na ameriško trto je potrebno cepiti evrop- ske sorte, saj prve rodijo sadove, ki niso primer- ni za izdelavo kakovostnih vin. Tretji način je uničenje napadenih rastlin, tudi njihovih koreninskih delov s sežigom. Tla se nato prepoji s pesticidom. Četrti način je najbolj nenavaden. Tako ime- novane fizikalne metode vključujejo vsakoletno poplavljanje nasadov na eni strani in urejanje vinogradov v močno peščenih tleh (nad 60 % peska). Za oba načina so glavni pogoj naravne danosti, ki jih na primer v Sloveniji ni - ravnin- ske lege vinogradov ali peščena prst. Končno so tu še administrativni ukrepi, kamor sodijo omejevanje trgovine s trtnimi rastlinami in razni carinski ukrepi. Vse metode so povezane z velikimi stroški. Ra- zen zasajanja ameriških trt in njihovega ceplje- nja so jih povečini opustili, čeprav ponekod še vedno uporabljajo fizikalne metode. Za izvajanje vseh metod so v devetnajstem stoletju po priza- detih deželah organizirali državno pomoč. Trtna uš na Kranjskem Na Kranjskem so trtno uš prvič zabeležili v za- četku junija 1884. O tem je kranjski deželni od- bor 10. junija prvi obvestil Rihard "Dolenc, ki je novico prejel od učitelja v Veliki Dolini Florjana Rosmana.23 O zadevi je obvestil Deželno vlado v Ljubljani, o tem pa so 18. junija pisale tudi Novi- ce.24 Deželno vlado v Ljubljani je obvestilo tudi okrajno glavarstvo v Krškem.25 Dolenc je takoj nato poslal še eno pismo, kjer je na prošnjo kranjskega deželnega odbora opi- sal, kaj bi bilo priporočljivo storiti glede trtne uši. Na kratko je povzel postopek izkrčitve vino- grada, nato pa še dodal, da bi bilo priporočljivo, potem ko so trte že izkopane in sežgane, tla, v katerih je trta rasla, prepojiti z »žveplenim ogljen- cem«. Takoj nato je dodal, da je izredno težko uničiti prav vse žuželke, saj da je dovolj že, da se jih ohrani le nekaj v kaki grudi zemlje. Ob tem je opomnil še na dejstvo, da so bližnji vinogradi na Štajerskem in Hrvaškem stalen vir novih okužb; tudi če bi se zatrlo ta izbruh, bi sledil naslednji. Edino rešitev je videl v zasajanju vinogradov z odpornimi ameriškimi sortami, ki bi se jih cepilo z evropskimi cepiči, saj same ameriške trte ne rodijo grozdja ali pa dajejo vino slabega okusa. Hkrati je predlagal, da bi na Dolenjskem naredili posebno ustanovo, ki bi skrbela za vzrejo ame- riških trt. Posebej je poudaril, da bi ta ustanova morala biti prav na Dolenjskem.26 Podzemna ubiikui trine uši ¿1 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4205/1884. M Andrej Črnit, Trtna uš na Kranjskem, Diplomska naloga, Ljubljana 2001, str. 22. a AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4459/1884. * AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4657/1884. 28 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE! Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je na po- ročila o trtni uši odgovorilo z ukazom o pregle- du vseh vinogradov na območju občine Velika Dolina.27 Skupino, ki je preiskovala razširjenost okužbe na Dolenjskem, so sestavljali strokovnja- ki, in sicer adjunkt vinogradniške šole v Maribo- ru J. Hansel, tajnik Kranjske kmetijske družbe Gustav Pire, dr. J. Namroš in Anton Ogulin. Za njihovo nalogo je poljedelsko ministrstvo na Du- naju nakazalo 1000 gld.2" V obvestilu o tej zadevi kranjskemu deželnemu odboru je Deželna vlada v Ljubljani dodala še, da jo je okrajno glavarstvo Krško v zadnjem poročilu z dne 30. junija obve- stilo, da je bila trtna uš potrjena tudi v občini Sve- ti Križ.29 Zapisali so še, da Hansel meni, da odkri- ta nahajališča trtne uši ne dopuščajo nobenega dvoma več, da je uš napadla celotno vinogradni- ško območje na desnem bregu Krke - od bližine Kostanjevice do izliva Krke v Savo, ob desnem bregu Save pa vse do Bregane.30 Zato so opustili pregledovanje vinogradov okrog Velike Doline, ki naj bi bila že od vseh strani obdana z okuže- nimi parcelami in se osredotočili na omenjeno območje ob Krki, od Kostanjevice navzdol. Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je s taistim odlokom, ki je ukazoval pregledovanje območja Velike Doline, ukazalo tudi, naj se ustanovi de- želna komisija za zadeve trtne uši.31 Novomeško komisijo za ugotavljanje trtne uši je, tako kot pozneje deželno komisijo, ustanovila Deželna vlada v Ljubljani in ji je tudi odgovarja- la. Filokserne komisije, kot so jih takrat imeno- vali, vsaj tiste deželne, niso sodile v pristojnost kranjskega deželnega zbora in odbora. Situaci- ja je bila torej precej zanimiva. Komisija je bila strokovno posvetovalno telo deželne vlade, torej del državne uprave, vendar je dejansko komisija dajala smernice za reševanje problemov na de- želni ravni. Stališča, ki jih je zavzemala, je kranj- ski deželni zbor zelo zvesto sprejemal. Po drugi strani jim je poljedelsko ministrstvo na Dunaju večkrat oporekalo ali pa jih zavračalo. Konec koncev to niti ni bilo tako presenetljivo, saj sta bila pomembna člana deželne komisije Rihard Dolenc in Josip Vošnjak, ki sta se v svojih pogle- dih ujemala in večkrat s svojimi predlogi dajala ton sklepom komisije. Na Dunaju se je pod okriljem poljedelskega ministrstva sestajala centralna filokserna komisi- ja, ki jo je skliceval poljedelski minister.32 Vloga in sestava teh komisij je bila nato tudi zakonsko določena; najprej z odlokom dunajskega minis- trstva za poljedelstvo,33 leta 1885 pa še z zako- nom,34 ki je ustanovitev filoksernih komisij po- stavil kot obvezo, poleg deželne pa je predvidel tudi okrajne in podmestne (lokalne).35 Lokalne komisije so zbirale vse podatke s terena in jih po- šiljale na Deželno vlado v Ljubljani. Le-ta jih je nato v dopisih posredovala kranjskemu deželne- mu odboru. Lokalnim komisijam so predsedo- vali župani, člani pa so bili nekateri (uglednejši) posestniki. Deželno filokserno komisijo so sestavljali: načelujoči deželni predsednik, tajnik Kranjske kmetijske družbe, stalni izvedenec o zadevah trtne uši, dva posestnika vinogradov, med svo- jimi člani pa je morala imeti tudi predstavnika kranjskega deželnega odbora. Na to mesto so že avgusta 1884 predlagali dr. Josipa Vošnjaka, ki se je že od 1880. s tem problemom ukvarjal kot de- želni odbornik.36 Vošnjak je v spisih kranjskega deželnega odbora v veliki meri naveden kot po- ročevalec. Zato se mi zdi še toliko bolj zanimivo, da te teme sploh ni omenil v svojih Spominih.37 Morda se mu je zdelo, da je ta tema bolj stvar strokovne literature in ne memoaristike - konec koncev je bil tudi avtor Umnega kletarstva. Značilen za ta čas je tudi sklep XIII. seje dežel- nega zbora z dne 17. oktobra 1884. Pod točko 7 dnevnega reda je kranjski deželni zbor predlog Riharda Dolenca, da bi se začelo na Dolenjskem zasajati »amerikanke«, zgolj vzel na znanje, saj si stroka v tistem trenutku še ni bila edina, ali so ameriške trte res odporne na trtno uš.3lt Tudi pozneje, ko je obnova z ameriškimi trtami že bila v teku, se v jeziku dokumentov obdrži 21 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4843/1884. •** Prav tam. •"> Prav tam. v> Prav tam. 11 Prav tam. Gre za ministrski odlok z dne 26. junija 1884, št. 8315. 1J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, š. 918, 1956/1883. 11 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 5663/1884. u Andrej Črnič, Trtna uš na Kranjskem, Diplomska naloga, Ljubljana 2001, str. 23. " Prav tam. v' AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 5663/1884. i7 Josip Vošnjak, Spomini, Slovenska matica, Ljubljana 1982. M Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 24, str. 249-250. VSE ZA ZGODOVINO 29 ZGODOVINA XA VSE leto XII, 2005, št. 1 izrazje, ki bi se ga moglo razumeti kot ostanek prvotnega nezaupanja. Ameriške trsnice in ma- tičnjake imenujejo poskusne: »Versuchsanlagen« in »Versuchsweingärten«. Pomoč Kranjski je poljedelsko ministrstvo na Dunaju zasnovalo tako, da se je deloma oprlo na Štajersko, ki je imela nekaj izkušenj pri reševa- nju krize. Tako je bila na primer v Brežicah že zasajena državna trsnica in od tam so nameravali dobiti del potrebnih trt za »poskusni vinograd« na Kranjskem. Za ureditev trsnice je bil izbran krški okraj.39 Ob tem je poljedelski minister nastavil še po- sebnega »tehničnega vodjo del proti trtni uši za Kranjsko in Štajersko« Karla Reichla, ki so ga po- klicali iz pokoja.40 Njegov sedež je postalo Krško in on je bil pravzaprav zadolžen za zbiranje po- datkov s terena. Letna poročila o razširjenosti trtne uši v deželi je pošiljal Deželni vladi v Ljub- ljani, ta pa je potem pošiljala prepise na kranjski deželni odbor. Tako se je začela izgrajevati mreža za zbiranje podatkov, ki je bila neodvisna od Kranjske kme- tijske družbe oziroma njenih podružnic. Deželna vlada v Ljubljani je menila, da si je pri delih v poskusnem vinogradu v Brežicah in na- črtovanem vinogradu v krškem okraju priporoč- ljivo pridobiti nasvet izvedenca s slapske šole.41 Kranjski deželni odbor je v odgovoru za to delo predlagal Riharda Dolenca, vendar pa je med- tem pri Deželni vladi v Ljubljani očitno prišlo do spremembe stališča, saj z Dolencem niso nave- zali stika.42 Pozneje je prihajalo do razhajanj med strokov- nimi mnenji Riharda Dolenca, ki se je zavzemal za čim hitrejše uvajanje ameriških trt, in Karla Reichla, ki je bil tehnični vodja del proti trtni uši. Med ta dela so spadale tudi izkrčitve okuženih vinogradov (Rodungsverfahren). Prav za te ukre- pe je zakon iz leta 187543 predvideval odškodni- ne za vinogradnike. V brežiškem okraju so proti trtni uši nastopali z iztrebljanjem celotnih okuže- nih vinogradov,44 kar je moralo biti povezano s precejšnjimi stroški. Leta 1887 najdemo Dolenčevo pismo, ki v njem nejevoljno odgovarja kranjskemu deželne- mu odboru glede predvidenih korakov pri po- moči prizadetim vinogradnikom: »Prepokorno podbileženo vodstvo nima k obe- dvem kaj omeniti oziroma nasvetvati, kajti do- kler bodo možje alla Reichel v višjih krogih 'Sach- verständige' ne zadostijo vsi istinito strokovnja- ški nazori nič.«** V tem primeru je šlo za pridobitev ameriških trt z Ogrskega, kar pa dejansko ni bilo mogoče, saj je to marca 1880 prepovedal ministrski ukaz.46 Poljedelski minister je ob potrditvi pojava trtne uši v skladu z zakonom o ukrepih zoper trtno uš iz leta 187547 izdal prepoved trgovanja s trtami, kar naj bi preprečilo širjenje okužbe. Te prepo- vedi so odredili povsod, kjer so opazili okužbo. Bolj problematično pa je bilo, da so te prepo- vedi ostajale v veljavi tako dolgo. Na Kranjskem so tako povsem zavrle prizadevanja za uvedbo ameriških trt. Očitno je prišlo do razhajanja v stališčih glede možnih ukrepov. Kranjski deželni odbor je sto- pil v akcijo, da bi na Kranjskem čim prej zasadili poskusne trsnice »amerikank«. V dopisu na De- želno vlado v Ljubljani iz julija 1885 se omenjajo dvajsetletne izkušnje iz Francije, ki da so poka- zale, da je edino učinkovito orožje v boju proti Phylloxeri zasajanje vinogradov z ameriškimi sortami. V dopisu so zapisali, da bi bilo zato naj- bolj smotrno v prizadetih občinah urediti trsnice ameriških trt, hkrati pa vprašali Deželno vlado v Ljubljani, če so kje le-te že uredili in koliko trt bi se moglo iz njih pridobiti naslednje leto. Dežel- no vlado so tudi obvestili, da nameravajo na pri- hodnjem zasedanju deželnega zbora predlagati delitev podpor za vinogradnike, ki bodo zasadili svoje vinograde z ameriškimi trtami.4" V letu 1885 je med deželnimi odborniki dozo- rela odločitev, da se deželna sadjarska in vinar- ska šola iz Vipavske doline preseli na Dolenjsko. M Omenjena v spisu AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranj- sko, IX/3, š. 918, 1580/1885 •"> Prav tam. " Prav tam. 4J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4567/1885. Dolenc odgovarja deželnemu odboru, da ga deželna vlada glede omenjene zadeve še ni kontaktirala. •" RGB, 1875/61 (3- april 1875). 4 ' Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 52. I! AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 3100/1887. •'r' AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 2531/1887. RGB, 1880/29 (16. marec 1880). •" RGB, 1875/61 (3- april 1875). *» AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 918, 4343/1885. 30 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik, PODZEMEUSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE Kdaj natančno se je to zgodilo, nisem uspel ugo- toviti, saj pri zadevi trtna uš niso odložili nobe- nega spisa v zvezi s tem sklepom. Če bi želel naj- ti točen datum te odločitve, bi moral pregledati stenografske zapisnike sej kranjskega deželnega odbora za to leto. Nameravana selitev šole se omenja v spisu AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3,5.918,6023/1885, kjer dr. Vošnjak predlaga, da dežela sama nabavi ameriške trte. Tu je v besedilu uradnega predloga zapisana mi- sel, ki razkrije že omenjeno nasprotje v stališčih glede ukrepov: »Vinogradstvo se bo dalo le rešiti, ako se sčasoma vsi vinogradi zasade z ameriški- mi trtami. Sicer bi morala vlada nekaj storiti, a predno bo ona prišla do potrebnih sklepov, bodo lehko že vsi vinogradi pokončani.«*1* Omenjeni spis je obravnaval ponudbo Ivana Geršaka iz Ormoža, ki je bil lastnik enega redkih nasadov ameriške samorodnice york madeira. Težava je bila, kako Deželno vlado v Ljubljani pre- pričati za sodelovanje pri nakupu. Vošnjak je me- nil, da bi vlada v Ljubljani sodelovala, če bi kranj- ski deželni zbor bil pripravljen nakazati določeno vsoto za nakup. Zato je predlagal, naj Geršakovo ponudbo oceni Rihard Dolenc in če bo sorto odobril, naj si gre ogledat Geršakov vinograd. Dolenc je sorto ocenil kot odporno proti trtni uši, strinjal pa se je tudi z Vošnjakom, da je pri- merna za (prvo) obnovo na Dolenjskem, saj je šlo za samorodnico, ki je ni bilo potrebno cepiti. Kot taka naj bi bila privlačna za dolenjskega kme- ta, ki bi mu prihranila trud zahtevnega cepljenja. Vendar je Dolenc nato dodal še, da samorodnice v resnici niso prava, se pravi dolgoročna rešitev, saj dajejo vino slabše kakovosti. Edino cepljene trte dajejo kakovostno vino, ki je tudi tržno za- nimivo.50 York madeiro je Dolenc torej podprl, hkrati pa je kranjskemu deželnemu odboru predstavil tudi novico o obstoju državne vinogradniške po- skusne postaje (štacije) na Ogrskem in ocenil, da bi si bilo vredno ogledati tudi tamkajšnje na- sade.'51 Kranjski deželni odbor se je strinjal in Do- lenčevo potovanje se je precej raztegnilo. Dolenc je o svoji poti obsežno poročal. Mad- žarska poskusna postaja je takrat obstajala že polni dve leti in je dala mnoge poučne izkušnje. Med drugim je Dolenc na Ogrskem spremenil svoje mnenje o sorti york madeira, saj so tam- kajšnje izkušnje kazale, da je le delno odporna na nadležnega škodljivca. Madžari so poskuse z »amerikankami« zastavili širokopotezno. Iz Francije so kupili za »42.000 Forintov a. v.« sadik, od tega so jih Hrvatom od- stopili 200.000, poroča Dolenc.52 V dveh letih jih je poskusna postaja v Kecskemétu stala »9606 for, 42,5 kr. a. tu53 »Gospod Koritsánszky54 meje sploh v dobrem zaupanji, kater sem do ameriških trt gojil močno doflegmiral; v še večji meri storil je topa gospod Dr. Horvat Geza v Pešti«, pravi Dolenc. Rezultati poskusnih postaj na Ogrskem so pokazali, da je le sorta solonis popolnoma odporna na trtno uš, pri tem pa je treba upoštevati še kemično in fizič- no zgradbo prsti ter podnebne pogoje.55 Po tem poročilu je padla odločitev, da se opu- sti načrtovani nakup samorodnice york madeira, ker da bo Kranjska rajši kupila sorti vitis riparia sauvage in vitis solonis rupestris?6 Kljub temu so pozneje dosti zasajali tudi sorto york madeira. V mnogih primerih so namreč de- lali poskuse s kombiniranjem; del vinograda so zasadili s sortami, ki jih je bilo potrebno cepiti, del pa s samorodnicami, ki se jih je le zasadilo in nato obrezovalo. Pri masovni vzgoji plemeni- tih cepljenk predstavlja ozko grlo prav cepljenje podlag, saj izkušenih cepilcev vedno primanj- kuje. Od slednjih pa je odvisen uspeh cepljenja, t. j. koliko cepljenk se dejansko »prime«. Danes si v trsnicah pri tej zagati pomagajo s cepilnimi stroji, ki so bili sicer že takrat na razpolago, a so bili zelo dragi. V letu 1885 so kupili parcelo v Kostanjevici. Poljedelsko ministrstvo na Dunaju jo je najelo od verskega sklada in začelo graditi prvo držav- no trsnico na Kranjskem.57 Zadnji pomemben sklep za to leto je bila odločitev deželnega zbo- ra za oblikovanje deželne filokserne komisije za Kranjsko.58 ''•> AS 38, Deželni 6023/1885. 50 AS 38, Deželni 6172/1885 " Prav tam. " AS 38, Deželni 7067/1885 " Prav tam. " Vodja postaje v 55 AS 38, Deželni 7067/1885 v" AS 38, Deželni 7977/1885 57 AS 38, Deželni 7242/1885. zbor in odbor za zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 9• Kranjsko, IK/3, š. 918, zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, Kecskemétu. zbor in odbor za zbor in odbor za zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, Kranjsko, IX/3, š. 918, Kranjsko, IX/3, š. 918, VSE ZA ZGODOVINO 31 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, št. 1 Leto 1886 je prineslo dve novosti: deželna sad- jarska in vinogradniška šola se je s Slapa prese- lila na Grm pri Novem mestu, deželni zbor pa je sprejel zakon, da se tretjina odškodnin za ukrepe proti trmi uši prenese na deželo, kar je po zako- nu z dne 27. junija 1885 pomenilo, da drugo tret- jino prispeva Dunaj. Preostala tretjina se je seve- da še naprej izplačevala po starem postopku. § 1 novele zakona o trtni uši je določal sledeče: »Zaukazati, kako po §u 5 postaue od 3- apri- la 1875 (Drž. zak. št. 61) dopuščeno naredbo v zator trtne (vinogradske) uši pridržuje se poli- tičnemu deželnemu oblastvu, katero naj pri tem - dovprašavši svoj strokovni svet, kimujevrečeh trtne uši (§ 9)pridan, - v porazumu z deželnim odborom postopa; kadar seporazum z deželnim odborom ne doseže, tedaj razloča stvar minister poljedelstva. Takšna naredba, katera edino ali pretežno meri na lo, da se ohrani donosnost vinogradov, katerih seje trtna uš lotila, a ne meri ob enem na to, da bi se ta bolezen z njih odpravila, ne more biti predmet prej omenjenega zaukazovanja; taka naredba je mariveč prepuščena posestniku samemu, ako mu se vzvidi uporabiti jo, a on pri tem ne sme nikakor delati proti prepovedim iz- voza, izdanim v zmislu §§ov 1 ali 4 postave od 3- aprila 1875za to, da ne bise vinogradska uš dalje širila.«'"' Prvi odstavek se nanaša na ukaz za uničenje vi- nograda, ki ga je bilo ob določenih pogojih dolž- no izdati deželno oblastvo, torej v tem primeru kranjska Deželna vlada v Ljubljani. Drugi odstavek govori o ukrepih, katerih cilj ni uničenje trtne uši, ampak ohranjanje rodno- sti vinogradov kljub prisotni uši. Sèm se umešča tudi zasaditev ameriških trt, ki pa je bila odvisna od svobodne izbire posameznega vinogradnika. Videti je, da je bila država varčna ob napačnem trenutku. Pri tem naj poudarim, da se je vinogradnik lah- ko brez ovir odločil za drago obnovo vinograda z ameriškimi trtami, vendar v tem primeru ni bil upravičen do nikakršne gmotne podpore s stra- ni države. Ameriške trte tudi ni mogel uvažati z območij, ki so bila razglašena za okužena, saj je tam veljala prepoved izvoza trt, torej karantena. Hkrati so bila to območja, kjer so se urejale trsni- ce, ki so masovno vzgajale ameriške sadike in jih ponujale po nizki ceni. Za kršenje teh uredb je bila že z zakonom iz leta 1875 predvidena visoka denarna kazen.60 Na neoporečnih območjih so se nahajali red- ki vinogradi zasebnikov, ki so ponujali sadike in ključe61 po visokih cenah; njihove trte so bile po črki zakona pač »čiste«. Od kod so dobili te sa- dike za svoje nasade, nam namigne vsestranski Rihard Dolenc v svojem članku iz Bleiweisovih Novic. Tam je zapisal: »/.../ imajo Ogri uže veli- kanske zavode, v katerih amerikanske trte sku- šajo, pomnožujejo, cepijo in tako dalje. Pri nas pa seje začelo še le seme amerikanskih trt, kate- ro je pa skoro čisto nekaljivo, uvažati/.../.<č2 Šola na Slapu je leta 1885 zaključila tekoče šol- sko leto, medtem pa je vodstvo že urejalo zadeve za prenos. Na Grmu so kupili posestvo in grašči- no,63 kjer so jeseni že začeli s poukom. Ob koncu tega leta so se začela prizadevanja glede nakupa trt za šolski vinograd.64 Slednji je imel nalogo matičnjaka v lasti dežele, ki tako, kar zadeva po- deljevanje sadik in ključev, ni bila več popolno- ma odvisna od Deželne vlade v Ljubljani in pol- jedelskega ministrstva na Dunaju. Če so glede prenosa vinogradniške šole pri zadevi trtna uš odložili le dva spisa, pa je gle- de sprejema deželnega zakona o plačevanju odškodnin vinogradnikom preteklo precej več črnila. Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je janu- arja 1886 prek Deželne vlade v Ljubljani prosilo kranjski deželni odbor, da se izjasni, ali deželni zaklad, kot je to omogočala novela zakona, lahko prevzame tretjino odškodnin za ukrepe proti trt- ni uši. V kranjskem deželnem odboru so menili, da je takšno določilo nepotrebno, saj se takrat za zaustavitev trtne uši nikjer več ni iztrebljalo vinogradov.6,5 Taki ukrepi so bili očitno predra- gi in neuspešni. Kranjski deželni odbor je zato ocenil, da bi moral v primerih, ko pride do od- • AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1•/3, š. 918, 8063/1885. 59 RGB, 1885/3 (27 junij 1885). '•" RGB, 1875/61 (3- april 1875), § 17. • Ključi so enoletne rozge trte, dolge približno 25 do 40 cm, debeline od 6 do 12 mm, kijih uporabljamo za vegeta- tivno razmnoževanje trt. Povzeto po: TU Doberšek, Vino- gradništvo, DZS, LJubljana 1978. r'J Novice gospodarske, obrtniške in narodne. List46,12. no- vember 1884, str. 363-364. 61 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 5805/1886. M AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 7732/1886 65 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 581/1886 32 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE loka o uničenju vinograda, po posvetu s svojimi strokovnjaki, npr. z deželne šole na Slapu, sam podati dovoljenje. Deželni vladi v Ljubljani so odpisali, da pritrdijo »pogojno in s pridržkom, da dež. zbor pritrdi«.66 Odgovor Deželne vlade v Ljubljani je prispel marca in je kranjski deželni odbor opozoril, da deželna sadjarska in vinorejska šola ni pristojna za odločanje o primernosti iztrebljanja vinogra- dov. Svoje stališče so podprli s sklicevanjem na zakone v zvezi s trtno ušjo; odločanje o uničenju vinogradov - so zapisali - je v izključni pristojno- sti deželnega oblastva in njegovega strokovnega telesa, t. j. deželne filokserne komisije. Kranjski deželni odbor je nato odgovoril, da bo predložil zadevo v odločanje deželnemu zboru.67 Kranjski deželni zbor je potem na svoji četrti seji 7. decembra 1887 sprejel sklep, ki je dovolje- val plačilo tretjine odškodnin iz deželnega zakla- da. Pri tem so govorniki poudarili, da dežela tako ali tako ne bo trpela denarne škode, ker se vino- gradi nikjer več ne iztrebijo zaradi trtne uši.6ii Zakon je bil torej sprejet, ni pa bil funkciona- len. Pri tem je bilo v razpravi in tudi v prilogi k poročilu izrecno rečeno, da se o zadevi odloča na vztrajanje poljedelskega ministrstva na Du- naju.69 Ta ukrep bi bil smiseln trinajst let poprej, če bi se poskusilo vpeljati za davkoplačevalce ugodnejši način poravnavanja škode, ki so jo povzročila iztrebljanja vinogradov. Kakorkoli, kranjski kmetje so imeli srečo, da se je trtna uš v deželo zanesla razmeroma pozno, saj se je unič- evanje vinogradov takrat že opustilo. Kranjskim vinogradnikom, ki jih trtna uš še ni prizadela, je bilo tako prizanešeno, saj so se ognili dodatnim denarnim obremenitvam, ki bi jih k zemljiške- mu davku prispeval dodatek za kritje stroškov odškodnin, predviden v zakonu o trtni uši iz leta 1875. Ugodnost je seveda trajala le do neiz- ogibnega trenutka, ko se je trtna uš razširila tudi k prej neprizadetim. Takrat so se vinogradniki iznenada hočeš nočeš morali soočiti z velikimi stroški kulturnih postopkov ali pa obnove z ame- riškimi trtami. Ko je bilo plačevanje tretjine odškodnin vino- gradnikom, ki so jim po ukazu Deželne vlade v Ljubljani uničili vinograde, da bi tako zatrli trt- no uš, v deželnem zboru sprejeto, je poljedelsko ministrstvo na Dunaju poslalo odlok, s katerim je natančneje pojasnilo določila zakona iz leta 1885,70 kot je bilo v tem zakonu tudi predvide- no.71 Ministrski odlok je natančno opredeljeval, kaj vse se mora upoštevati pri odmeri odškodni- ne: od stopnje poškodovanosti vinograda zara- di trtne uši pred uničenjem do ugodnosti lege zemljišča in kakovosti prsti. Namen teh določil so bile višje odškodnine za vinograde z večjim in kakovostnejšim donosom. Odškodnina se je izplačevala za škodo, ki jo je vinogradniku pov- zročil ukrep izkrčitve vinograda. Kot sem zapisal že zgoraj: veliko papirja za malo koristi! Ukrepi izkrčenja se niso več izvajali, so pa imeli vsaj sprejeto zakonodajo, kako bi se moralo ukrepati, če bi se. Ameriški vinogradi in trsnice Vinarska, sadjarska in kmetijska šola Grm je odprla svoja vrata septembra 1886, prizadevanja za ureditev ameriškega vinograda pa so se zače- la tisto zimo. Za lasten matičnjak je bilo seveda potrebno dobiti sadike »amerikank«, ki pa so bile v avstrijskem delu monarhije redke. Čas je tekel in dlje ko je trajalo, da se začne z urejanjem matičnjaka, dlje so vinogradniki ostajali brez edi- ne prave pomoči. Težava je bila tem večja, ker je potrebno kar nekaj časa, preden je nov nasad sposoben dati prve ključe za oddajo. Naj tu na kratko opišem postopek vzgoje v ma- tičnjaku. Sadike v matičnjakih se prvo leto pušča- jo prosto rasti, brez obrezovanja; da razvijejo les. V drugem letu se začne vzgoja rastline, za katero poznamo dve metodi: na glavič in na reznike. Pri vzgoji na glavič se pri rezi odgrne trs do korenin- skega vratu in poreže mladike na kratko, na slepo oko. Tako se dobijo močne mladike, ki poženejo iz trte na isti višini. Ista rez se ponovi v tretjem in četrtem letu. S tem se zagotovi podlaga za raz- voj glaviča, na katerem se vsako leto reže rozge na kratko, pri čemer se glavič dokončno formira. Pri postopku na reznike se glavič vzgaja 20 do 30 cm nad zemljo.72 66 Prav tam. 13 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 2170/1886. '" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, s. 53- '° Prav tam, s. 53 in priloga 34, str. 264. 70 RGB, 1885/3 (27 junij 1885). 71 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, š. 918, 5890/1888. 7J Svoje vinogradniško znanje dolgujem knjigi: TU Dober- šck, Vinogradništvo, DZS, Ljubljana 1978, str. 166-172. VSE ZA ZGODOVINO 33 ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 Odrezane rozge se imenujejo ključi. Te nato cepimo s cepiči plemenitih trt. V devetnajstem stoletju so kombinirali oddajo necepljenih klju- čev in sadik cepljenk. V prvem primeru so mo- rali vinogradniki, če niso zasadili samorodnic, trte sami cepiti. To je pomenilo dodatno kom- plikacijo, saj je cepljenje precej zahtevno delo. V ta namen so organizirali t. i. tečaje plemenitenja (Veredlungskursen). Z njimi so po posameznih območjih usposabljali cepilce, ki so svoje znanje prenašali naprej ter obenem cepili trte svojim sosedom. Trsnica je prostor, kjer cepljene sadike vzgo- jimo, da poženejo korenine. To se doseže tako, da cepljenke pod kotom vložimo v jarke, kjer jih cele zasujemo z več plastmi različnega materiala. V trsnico se vlaga od srede aprila do prvih dni maja, pridelek pa se izkoplje jeseni, takoj ko od- pade listje in pred zmrzaljo. Danes se trte obi- čajno ne sadijo jeseni, čeprav je tudi to možno. Zato se cepljenke do pomladi hranijo v mivki ali drobnem pesku.73 Zadnje mesece leta 1886 in v začetku 1887. je Rihard Dolenc poskušal zagotoviti sadike za ureditev matičnjaka v novi deželni šoli na Grmu. S pomočjo njegove korespondence z deželnim odborom lahko sledimo urejanju te zadeve, ugo- tovimo pa tudi težave, ki so jih pri tem imeli. Deželni zbor in odbor sta bolj ali manj zaupala Dolenčevi strokovni sodbi in si prizadevala, da bi njegove zamisli uresničili. Po drugi strani so prizadevanja za ureditev nasada na Grmu nale- tela na gluha ušesa na dunajskem ministrstvu za poljedelstvo in posledično tudi pri Deželni vla- di v Ljubljani. V svojem pismu se Rihard Dolenc novembra 1886 pritožuje deželnemu odboru v Ljubljani, da je plemeniti gospod Pretiš, »na- čelnik filokserne agende v visokem • kr. kmetij- skem ministerstvu (na Dunaju) /.../popolnoma nasproten ameriškim trtam«.7* Potrebne sadike so nameravali pridobiti iz ogr- skih trsnic, ki so letno pridelale velike količine ključev. Po nasvetu Riharda Dolenca in sklepih kranjske deželne filokserne komisije je kranjski deželni zbor januarja 1887 sklenil, da v tekočem letu pridobijo 200.000 »amerikanskih ključev«." Edina ovira je bila, da so bili v veljavi karantenski ukrepi za kraljevino Ogrsko in je bilo torej od tam nemogoče uvažati sadike na Kranjsko. Zato je ljubljanski deželni zbor naslovil prošnjo na Deželno vlado v Ljubljani, da izposluje spregled prepovedi uvoza na Dunaju.76 V svojem odgovoru na prejeti zapisnik kranjske filokserne komisije je poljedelsko ministrstvo na Dunaju prošnje gladko zavrnilo s pojasnilom, da občina Grm velja za neokuženo {reblausrein) in se zaradi nevarnosti vnosa trtne uši ne dovoli uvoza »amerikank«.77 Pobude deželne filokserne komisije in deželnega zbora za razširitev držav- ne trsnice v Kostanjevici in za brezplačno delitev ključev ter sadik vinogradnikom so v istem do- pisu zavrnili s sledečim pojasnilom: »/.../ es sich /.../ nicht darum handelt, durch unentgeltlichen Abgabe Propaganda für die fra- glichen Reben zu machen, sondern nur darum, den Weingartenbesitzern die Möglichkeit nicht zu verschließen, neben den in den ärarischen Pflanzstätten im Zuge befindlichen Versuchen auch selbstständig nach Kraft und Lust die Eig- nung der Reben für seine speziellen Verhältnisse zu erproben.«• Kostanjevica torej v očeh poljedelskega minis- trstva na Dunaju ni bila vir ameriških ključev za obnovo vinogradov v deželi, ampak naj bi pred- vsem omogočala zasebne preizkuse ameriških trt. Zaradi tega je bilo po mnenju dunajskega poljedelskega ministrstva bolj priporočljivo, da se ne vzgaja prevelikih količin ključev.79 Konec leta 1886 so prispele na deželni odbor naslovljene prošnje za podelitev ključev in ure- ditev ameriških nasadov, ki so jih poslala župan- stva dolenjskih občin Sveti Križ, Cerklje, Velika Dolina, Kostanjevica, Šentjernej in Semič.80 V ne- katerih od teh občin še niso opazili trtne uši, ko so bile te prošnje oddane. Župani so se hoteli pripraviti na neizbežno in imeti ameriške trte v svojih občinah še pred izbruhom bolezni. Toda tudi za njih je veljalo isto pravilo: dokler trtna uš ni potrjena, se ne bo tvegalo z ameriškimi sadi- kami. 7i Prav tam. 71 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š- 918, 7723/1886. " AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 540/1887. Zapisnik sklepov X. seje deželnega zbora 12. januarja 1887. r' Prav tam. 77 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4113/1887. 78 Prav tam. 79 Prav tam. *> AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 540/1887. 34 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE Leta 1887 je tako kranjski deželni nasad dobil le 14.000 ključev, ki jih je Dolenc naročil pri Iva- nu Geršaku.81 Kranjska je od poljedelskega ministrstva na Dunaju dobila po odloku z dne 29- marca 1887 še 12.000 ključev riparije in 5.000 ključev solo- nis, ki jih je moralo glavarstvo v Krškem po 1.000 od vsake sorte oddati državni trsnici v Kostanje- vici, ostale pa razdeliti med vinogradnike, ki bi želeli delati »kulturne poskuse«. Hkrati se je iz trsnice v Brežicah glavarstvu v Krškem oddalo še dodatnih 4.000 ključev riparije in 3.000 ključev york madeire. 1.000 ključev slednje se je moralo oddati Kostanjevici, ostali pa so bili namenjeni vinogradnikom."2 Vinogradniki so morali za državne ključe ame- riških trt brez izjem plačati po 10 gld za tisoč ko- sov. Če pa vendarle ne bi podelili vseh ključev, so ostanek predvideli za oddajo v kostanjeviško trsnico. O uspehu razdeljevanja naj bi na Dunaj poročal Reichel.83 Vsega skupaj je na Kranjsko prišlo 24.000 ključev, od tega jih je Kostanjevica dobila 3.000. Zakonodaja Pomemben vidik obravnavane teme so avstro- ogrske zakonske uredbe glede trtne uši. Pred- stavljajo okvir, v katerem so delovale državne in deželne institucije. V primeru Kranjske je zako- nodaja precej dolgo ustavljala večino pobud, ki so prišle z deželne strani. Šele v začetku devet- desetih let devetnajstega stoletja je Dunaj vpeljal zakonske spremembe, ki so omogočale svobod- nejšo trgovino s trtami in vpeljavo večjih količin ameriških sort na Kranjsko. Toda avstrijska vlada v svojih stališčih ni bila osamljena. Tudi ostale države so pri boju proti trtni uši stavile večino svojih prizadevanj na po- skuse zaustavljanja širitve okužb. Temu je botro- vala predvsem stroka, ki ni jasno ovrgla upanja, da je trtno uš mogoče zaustaviti s karantenskimi ukrepi. Mednarodno politiko na področju zatiranja trt- ne uši sta določali dve mednarodni konvenciji, ki ju je podpisala tudi Avstro-Ogrska. Njuna do- ločila kažejo način razmišljanja takratnih evrop- skih vlad. Mednarodni dogovori Prvi mednarodni dogovor, h kateremu so pri- stopile Nemčija, Francija, Portugalska in Švica, je bil podpisan 17. septembra 1878 v Bernu.84 Av- strijski cesar ga je ratificiral 17. decembra 1879, potrdila o ratifikaciji pa so si države podpisnice izmenjale 31. decembra. Pogodba je stopila v ve- ljavo petnajst dni po izmenjavi potrdil. Podpisnice so se dogovorile, da bodo dopolni- le svojo zakonodajo v smeri zagotavljanja skup- nega varstva pred širjenjem trtne uši. Posebej naj bi se pazilo na vinograde, brajde ipd. Dogovorili so se tudi okrog določanja meja okuženih zem- ljišč v posameznih državah. Sklenili so urediti prevoz trtnih sadik, trtnih odpadkov in izdelkov, torej vsega, kar bi moglo prenašati trtno uš. V to kategorijo so spadale tudi vrtne rastline in gr- mičje z okuženih območij. Zadnji sklop določil je opredeljeval načine transporta trtnih materia- lov, ki naj bi bili varni.85 »Vino, namizno grozdje brez listja in trtnih delov, vinskipečki alipelki/.../<• so ostali v pro- stem prometu. Te stvari so morale biti po členu 3 opremljene s posebnimi potrdili, ki so morala izkazovati poreklo pošiljke. Jasno je moralo biti označeno, da prihaja iz neokuženega kraja in da v izvorno območje pred nedavnim ni bilo kakš- nega sumljivega izvoza. »Grmičje in druge pridelke sadišč, vrtov, rastli- narnic in oranžerij« je bilo v državo dovoljeno uvažati le preko posebnih carinskih uradov. Izruvane trte in trtna suhljad so bili izločeni iz mednarodnega prometa. Trtne sadike so se mo- gle prevažati le z izrecnim dovoljenjem države in pod strogimi pogoji, ki so določali razkuževanje in hrambo trt. Potrebno jih je bilo zaviti v platno, »tako da ne more ni drobtina odpasti in da do- puščajo potrebno preiskovanje«.*7 Vse skupaj je *' Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, pri- loga 33, s. 260. Spisa z obvestilom o nakupu pri Geršaku v gradivu Deželnega zbora in odbora za Kranjsko nisem našel. V Obravnavah prav tako ni navedena nobena de- lovodniška številka, koje beseda o tem nakupu. <" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 2510/1887. "•' Prav tam. *' RGB, 1878/19 (17. september 1878). ss Prav tam, člen 2. m Prav tam. "7 RGB, 1878/19(17. september 1878), § 3- VSE ZA ZGODOVINO 35 ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 bilo potrebno dati še v trdno zaprte zaboje, ki so morali omogočati pregledovanje na carini. Če kakšen transport ni ustrezal predpisom, so ga na carini morali zaustaviti in poslati nazaj. Če so našli trtno uš, ga je bilo potrebno nemudoma uničiti. Poleg teh pravil so se države podpisnice zave- zale, da se bodo medsebojno obveščale o spre- jetih zakonih in ukazih zoper trtno uš. O spreje- tih ukrepih naj bi izmenjavale poročila notranjih in obmejnih organov, ustanovljenih za boj proti uši. Enako naj bi izmenjevali poročila o širjenju trtne uši, pa tudi o novih spoznanjih s področja njenega zatiranja. Vprašanja, ki bi se porodila glede izvajanja tega dogovora, bi reševali na mednarodni konferenci v Bernu. Tu je bilo predvideno tudi dogovarjanje glede sprememb dogovora, ki bi bile potrebne zaradi novih znanstvenih dognanj. Temu dogovoru je sledil novi, sprejet 3. no- vembra 1881, ki je bil v Avstro-Ogrski ratificiran 19. aprila 1882.88 Potrdila o ratifikaciji so izme- njali 29. aprila, s Portugalsko pa naknadno - 8. julija. V uvodu so zapisali, da pristopajo k novi pogodbi zaradi pritožb več podpisnic in zaradi sprememb več členov starega dogovora. Povečini so določila ostala nespremenjena. Nekaj sprememb je bilo le glede stvari, ki so bile prjpuščene v mednarodni promet ali pa so bile iz njega izvzete. So pa dodali nekaj novih določil in dodatek s pojasnili k nekaterim členom. Do- dano je bilo na primer določilo, da je treba zem- ljišče, na katerem so izkrčili okuženi vinograd, po večkrat razkuževati in ga vsaj tri leta zapored skrbno pregledovati, da se zagotovi resnično uničenje uši. Šele nato se je lahko pridelke in material iz takega zemljišča prepustilo v medna- rodni promet s potrdilom, da izvira iz kraja, kjer ni trtne uši. Natančneje so tudi določili stvari, o katerih so se bile podpisnice dolžne medseboj- no obveščati. Kot posebej zanimiv se mi zdi vredno omeniti zadnji odstavek 10. člena, ki pravi: »Države s pri- čujočim dogovorom zavezane ne bodo smele z državami ne pogodnicami postopati ugodneje nego z državami pogodnicami.«*0 Ta drugi dogovor je bil torej v veljavi, ko se je reševalo težave s trtno ušjo na Kranjskem. Vztra- janje dunajske vlade na ukrepih, ki bi morali za- gotoviti ustavitev širjenja trtne uši, tako postane bolj jasno. Po določilih trtni material in celó sa- dovi niso mogli biti predmet proste trgovine, če so izvirali z območij, ki jih je prizadela trtna uš. Če se je vinograd zasadil z ameriškimi trtami, se trtne uši seveda ni izkoreninilo; sadike, ključi, plodovi in kar je še ostalega, kar je bilo lahko predmet trgovine, pa so seveda padli pod strogo prepoved preprodaje, saj so bili očitni prenašal- ci trtne uši. Kot zanimivost naj omenim še, da je po nače- lu pravne sukcesije mednarodna konvencija iz Berna ostala pri nas v veljavi vse do leta 2000. Šele takrat je namreč Republika Slovenija ratifici- rala mednarodno konvencijo o varstvu rastlin.90 Konvencija, ki jo je davnega leta 1881 podpisala Avstro-Ogrska, je bila pravzaprav začetek med- narodnih dogovorov o varstvu rastlin. To je lepo razvidno iz sodobnega sporazuma, ki v XIV. čle- nu našteva predhodnike, ki jih nadomešča: »Mednarodna konvencija o ukrepih, ki jih je treba izvajati proti trtni uši Phylloxera vastatrix, podpisana 3- novembra 1881, dodatna konven- cija, podpisana v Bernu, 15- aprila 1889, in Med- narodna konvencija o varstvu rastlin, podpisa- na v Rimu, 16. aprila 1929.*)X Zemljarina Dotakniti se moram še pomembnega vidi- ka avstro-ogrske zakonodaje - uredb o zem- ljiškem davku. Osnova na tem področju za za- dnjo četrtino devetnajstega stoletja je bil zakon o zemljiškem davku92 iz leta 18Ó9.93 Zemljarini (Grundsteuer) so bile podvržene vse kmetijske površine, ki so tako ali drugače služile za goje- nje pridelkov. Davka proste so bile razne nero- dovitne površine, lahko pa so bile razglašene tudi za samo začasno davčno proste. V primeru naravnih nesreč, ki so zemljišče napravile začas- no nerodovitno, so običajno odredili desetletno davčno prostost.94 Sem bi seveda spadali tudi primeri pustošenja trtne uši, kljub temu pa je bil zakon očitno pre- m RGB, 1881/105 (3- november 1881). 89 RGB, 1881/105 (3- november 1881). '•*' Uradni Ust RS, 84/2000, 22. september 2000. " Prav tam. '" Oziroma zemljarini, da uporabim slovenski termin tiste- ga časa. <" RGB, 1869/88 (24. maj 1869). w RGB, 1869/88 (24. maj 1869), S 3. 36 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE ohlapen, zato so mu sledili posebni zakoni o trt- ni uši. Prva natančnejša določila je prinesel zakon o trtni uši leta 1885, ki je v § 7 določal osemletno davčno prostost za tiste primere, ko je bil vino- grad uničen bodisi po uradnem nalogu ali pa ga je prostovoljno z uradno privolitvijo uničil kar vinogradnik sam.95 Novost tega zakona je bila, da je govoril o pri- merih, ko so bile vinogradniške površine unič- ene po človeški roki in ne zaradi naravne ujme, o kateri je govoril stari zakon o zemljarini. Po- novna zasaditev s trtami se je odrejala le v prime- rih, ko na zemljišču res ni mogla uspevati kakšna druga kultura. Kot je bilo zapisano v uvodu zakona iz leta 1885, so natančna določila prinašale dodatne, podza- konske odredbe. V primeru opisanih dveh členov je nadrobnosti urejal decembrski ukaz avstrijske- ga finančnega ministrstva: ponovno zasaditev s trtami ali spremembo namembnosti zemljišča je bilo potrebno javiti v štirih tednih po opravljenih delih, sicer se je davčna prostost oziroma ponov- na ocena donosa zamaknila za eno leto.96 Glede teh določb je na 12. seji deželnega zbo- ra 22. oktobra 1888 spregovoril Josip Vošnjak in opozoril na očitne težave. Kmetje naj ne bi pri- javljali opustošenih vinogradov. Država, ki ni za- znala spremembe statusa zemljišča, ker je niso prijavili, je terjala davek »eksekutivnim potom« •7 Določbe sedmega člena so spremenili leta 1890, ko je bila vpeljana desetletna davčna pros- tost za obnovljene vinograde.98 Nov zakon o trtni uši je bil sprejet junija 1890 in je poljedelskemu ministru dopuščal, da je razgla- sil spreglede prepovedi trgovanja s trtnimi deli, ki bi mogli služiti za prenos trtne uši. Po novem je bilo potrebno v primerih spregleda prepovedi le še upoštevati varnostne ukrepe.99 Nauk, kako zasajati ameriške trte, podeljevanje denarnih premij in brezplačnih sadik Kranjski deželni zbor je na svoji 5. seji 12. de- cembra 1887 obravnaval poročilo kranjskega de- želnega odbora o trtni uši v minulem letu in nje- gove predloge glede nadaljnjega ukrepanja.1"0 Poljedelskemu ministrstvu na Dunaju so izrekli zahvalo za ustanovitev kostanjeviške trsnice, nato pa so nanj naslovili tudi celo vrsto prošenj. Poleg Kostanjevice naj bi se še na vsaj dveh krajih napravilo državne ameriške trsnice, in si- cer v mokronoškem in metliškem okraju.101 Lokacijo v okolici Metlike so predlagali, ker so julija 1887 opazili trtno uš v črnomaljskem okra- ju, natančneje v vinogradih pri Draščicah. Po po- ročilu okrajnega glavarstva so odkrite okužene trte izkopali in zažgali.102 Občinam, bolj oddaljenim od Grma, naj bi ure- dili avtonomno preskrbo z ameriškimi sadikami iz občinskih vinogradov.103 K tej točki je poslanec Pfeifer dodal predlog, da bi bilo primerno »/.../ napraviti zaposkušnjo sajenišnico ameriških trt na nekem nevtralnem zemljišči, to je malo dalje od krajev, kjer trta ra- ste, in sicer zaradi tega, da bi se ne plašili oni, ki so čuli ali čitali, da seje zanesla in se morda zanaša ravno z ameriškimi trtami ta nesrečna uš tje, kjer je še ni bilo.«104 Za poskusni vinograd je kranjski deželni zbor predlagal dve lokaciji v Ljubljani: vrt Kranjske kmetijske družbe in grajski grič. Najpomembnejši sklep te seje je vsekakor bil, da kranjski deželni odbor pooblastijo po- deljevati premije malim vinogradnikom, ki svoj uničeni vinograd pravilno obdelajo in zasadijo z ameriško trto. Po nasvetu kranjskega deželne- ga odbora, zapisanega v poročilu o trtni uši na Kranjskem, so tudi zahtevali, da se zemljišče, na katerem je kdo načrtoval obnovo z ameriškimi trtami, rigola (prekoplje zemlja do 1 m globoko, pri čemer se premešajo njene plasti). Premije za obnovo so bile že od osnutka dalje zamišljene 95 RGB, 1885/3 (27. junij 1885). '*' RGB, 1885/4 (20. december 1885). '" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 29, str. 264. »» RGB, 1890/143 (15. junij 1890). "> RGB, 1890/142 (15. junij 1890). '"" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 69-73- "" Prav tam. "u AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, š. 918, 4690/1887. m Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 69-73- m Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 71. VSE ZA ZGODOVINO 37 ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 kot sorazmerne z velikostjo načrtovane obnove. Za naslednje leto so za premije iz deželnega »kul- turnega« zaklada predvideli znesek 500 gld.105 Poslanec Stegnar je ob tem predlagal, da izdajo poseben spis, ki bi ljudi poučil o potrebnih delih za uspešno nasaditev ameriških trt. Spis naj bi financirali iz deželnih sredstev in ga nato brez- plačno delili »med narod na Dolenjskem«. Posla- nec Vošnjak je k predlogu dodal, da bi bilo naj- bolje, če bi spis nastal pri učiteljih na deželni šoli na Grmu, plačalo pa bi se ga iz zneska, namenje- nega za premije. Pravilno je namreč predvidel, da prvo leto ne bo prevelikega števila prosilcev. Iz predloga poslanca Stegnarja je nastala knji- žica Riharda Dolenca Nauk kako zasajati ame- riške trte, da j ih trtna uš ne more uničiti, ki jo je napisal že do februarja 1888.106 Kranjski deželni odbor je dal natisniti 5000 izvodov.107 Razdelje- vanje je potekalo preko občin oziroma župan- stev, ki so prejemala po 100, včasih tudi več ali pa manj izvodov. Nekaj pa se jih je prodalo po knjigarnah.1• Prodajna cena je bila 3 krajcarje, knjigarnarjem so dovolili 3 % »rabata«. V sle- dečem letu je razdeljevanje Dolenčeve knjižice predstavljalo največji del obravnavanega gradi- va pri zadevi trtna uš. Kot zanimivost naj dodam še, da je med gra- divom kranjskega deželnega odbora ohranjen njen originalni rokopis s popravki.109 110 Vipavska Leta 1888 so trtno uš prvič potrdili tudi na ob- močju vipavskega davčnega okraja. Prvi spis v zvezi s tem pa ni dopis Deželne vlade v Ljubljani, ki bi obveščal o pojavu žuželke, kot je bilo obi- čajno, npr. na Dolenjskem ali v Beli krajini, pač pa se je najprej oglasilo županstvo občine Pod- draga. Zaprosilo je za 100 izvodov Dolenčevega priročnika, ker se je tudi pri njih pojavila trtna uš.111 Tej prošnji je takoj sledila enaka prošnja županstva Sveti Vid.112 Župan je zapisal, da so za Dolenčev priročnik izvedeli iz popotnega pre- davanja Gustava Pirca in da je zanimanje za knji- žico veliko.113 Kranjski deželni odbor je obema dopisoma ugodil. Šele nato se je z dopisom oglasila Deželna vla- da v Ljubljani, ki je zelo na kratko sporočala, da se je v Vipavski dolini prikazala trtna uš in da bi bilo dobro poslati okrajnemu glavarstvu večje število izvodov Nauka. Kranjski deželni odbor je odgovoril, da je že dobil prošnji v zvezi z brošu- rico iz dveh občin z Vipavskega in jima ugodil. Če se bo trtna uš prikazala še v kakšni občini, je zapisal, bo knjižice poslal tudi tja. Uradno obvestilo so z Deželne vlade v Ljublja- ni poslali šele nekoliko kasneje, hkrati z obve- stilom, da bodo tudi v Beli krajini uredili občin- ski vinograd z ameriškimi trtami.114 Naslovnik, Kranjski deželni odbor, je odgovoril, češ, naj se naprosi poljedelsko ministrstvo na Dunaju, da bi tak državni vinograd (trsnico) uredilo tudi na Vipavskem. Precej natančne podatke o stanju na Vipav- skem nudi popis okuženih parcel tega območ- ja.• Seznam navaja 84 napadenih parcel v katas- trski občini Veliko Polje,116 103 v občini Lozice, liv občini Šentvid in po eno parcelo v občinah Lože in Erzelj.117 Čeprav vir največkrat omenja Vipavsko dolino, gre tu predvsem za kraje v Vi- pavskih Brdih. Kakorkoli že, obseg okužbe je bil v trenutku, ko so žuželko opazili, že precejšen. To pravza- prav ni bilo nič posebnega, saj je tudi v drugih primerih okužba redoma prehitela obveščanje. Podobno se je zgodilo že na Dolenjskem in Hr- vaškem. Poleg problemov z informiranostjo in osveščenostjo je takemu stanju botrovalo tudi neprijetno dejstvo, da se trtne uši v vinogradu takoj po naselitvi niti ne da opaziti in ostaja pri- krita do trenutka, ko je praktično že prepozno za učinkovite ukrepe. "" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, pri- loga 33, str. 262. ""' AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 918, 1328/1888. "" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 29, pri- loga 30, str. 202. m AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 3566/1888. m AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 1328/1888. "" Ime, ki ni v splošni rabi, uporabljam, ker hočem skupaj zajeti območji Vipavske doline in Vipavskih Brd. '" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4508/1888. "J Danes Podnanos. '" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, S. 918, 4661/1888. '" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 4794/1888. "! AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 6785/1888. "<• Pri Vrabčah v Vipavskih Brdih. "? AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 6785/1888. 38 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE Prošnje za deželno pomoč S sklepi deželnega zbora z 10. seje 12. januarja 1887 je bila ustvarjena podlaga za reševanje za- gate, v kateri so se znašli revnejši posestniki. Ko so postavili pogoj, da mora vinogradnik doka- zati, da je parcelo rigolai, preden se mu odobri denarna podpora, so ustvarili morda malce za- muden postopek. Toda prav ta zahteva je zago- tavljala, da so prejemniki ustvarili vsaj minimal- ne pogoje za uspeh občutljivejših ameriških trt. Ko je kranjski deželni odbor prejel vinograd- nikovo prošnjo, je le-to najprej poslal v potrditev na pristojno županstvo. Župan občine je nato s svojim podpisom in z žigom občine zagotovil, da je dotični vinogradnik dejansko rigolai zem- ljišče, namenjeno za obnovo, in svoje potrdilo skupaj s prošnjo poslal nazaj v Ljubljano. Kranj- ski deželni odbor je nato pisal pristojnemu davč- nemu uradu, naj vinogradniku nakaže denarno podporo, prošnjo in potrdilo županstva pa je od- ložil v registraturo. Poleg teh dveh dokumentov so hranili tudi posebne pole, na katerih je bil za- beležen sprejem prošnje in dopis na županstvo. Te pole so imele lastno delovodniško številko in so se prav tako ohranile. Vse to skupaj pomeni resnično velik porast spisov o zadevi trina uš. Prva prošnja za brezplačno podelitev ame- riških trt je na kranjski deželni odbor prispela poleti 1888. Poslal jo je vinogradnik Janez Kirer, ki je imel vinograde v katastrskih občinah Bela cerkev in Vrhpolje, in to v obsegu enega orala in 718 kvadratnih sežnjev.uti Parcele v katastrski občini Bela cerkev da je že napadla trma uš, po- jasnjuje Kirer, tiste v Vrhpolju pa da od okuženih zemljišč loči le vozna pot, zato bodo, če še niso, vsak hip postale žrtev škodljivca. Na javnem pre- davanju da je izvedel, da se da vinograd rešiti, če se zasadijo odporne ameriške trte, še zapiše. Ker je izvedel, da se bo iz trsnice na Grmu oddajalo ameriške trte, je zaprosil za 400 do 500 ključev od tam. Kranjski deželni odbor je prošnjo poslal vod- stvu deželne vinogradniške šole Grm, da bi po- dalo mnenje, ali lahko ugodi prošnji.119 Rihard Dolenc je odgovoril, da v trsnici še ni dovolj klju- čev, da pa bi se dalo ugoditi prošnji z dvoletni- mi bufami (sic).120 Ob tem odgovoru je kranjski deželni odbor naročil šoli na Grmu, da ugodi Kirerjevi prošnji.121 Gre za prvo brezplačno po- delitev ameriških trt iz sredstev dežele Kranjske, vsaj kolikor o tem priča gradivo. Decembra istega leta je sledila podobna proš- nja iz Vipavske doline. Kot zadnji spis leta 1888 je odložen zapis o prejemu prošenj osemintride- setih vinogradnikov iz občine Slap pri Vipavi.122 Posestniki iz občine Slap in dva iz občine Erzelj so napisali prošnje kot posamezniki, hkrati pa so napisali skupno spomenico. Vse prošnje so tako odložene skupaj s spomenico in odgovorom žu- panstva Slap.123 Med prosilci je tudi slapski župan Andrej Kobal. Prosili so za denarno podporo in za brezplačne sadike oziroma ključe. Prošnje je kranjski deželni odbor poslal nazaj na občino Slap, da bi le-ta potrdila upravičenost prosilcev do podpore. Župan je odgovoril nekako takole: nekateri od prosilcev so dninarji, ki nimajo svojega vinogra- da, drugi so lastniki vinogradov, ki zaradi hude konkurence ne morejo prodati svojega vina in nimajo denarja za najem delovne sile, potrebne za rigolanje, ali pa imajo delavce, ki jih morajo uporabiti za obdelovanje svojih obstoječih vino- gradov in jih poskušajo obvarovati pred propa- dom.124 Do odškodnine naj bi bili torej upravi- čeni vsi. Kranjski deželni odbor je zadevo rešil tako, da je posameznemu vinogradniku nakazal po 5 gld za 100 kvadratnih sežnjev. Ker na Grmu še ved- no ni bilo dovolj ključev za oddajo, je kranjski deželni odbor svetoval, naj se Deželno vlado v Ljubljani zaprosi, da odda želene ključe iz držav- nih trsnic. "" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 5473/1888. ",J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 5273/1888. '•>" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 918, 5473/1888. Izraz »bilfa« pomeni ukoreninjeno trto in se še danes uporablja na Primorskem za necepljene siljen- ke, torej rozge, ki jim s siljenjem vzgojijo korenine. Za to pojasnilo se moram zahvaliti dr. Zori Korošec - Koruza. '•" Prav tam. 112 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 9066/1888. • AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 91 153/1889. '•" Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 39 ZGODOVINA •• VSE leto XII, 2005, št. 1 Tabela 1: Seznam prosilcev s Slapa in Erzelja v Vipavski dolini'2^ Ime Naslov Površina Ključi Ivan Malik Slap 4 300 sežnjev 1800" Josip Volk Erzelj 47 300 sežnjev 1600" Ferdinand Malik Slap 92 100 sežnjev 500 Martin Domenik Slap 39 100 sežnjev 500 Andrej Kobal, župan Slap 91 300 Josip Ferjančič Slap 78 100 sežnjev 500 Stefan Ferjančič Slap 17 100 sežnjev 1000 Alojz Ferjančič Slap 33 400 sežnjev 2000 Matija Nusdorfer Slap 34 100 sežnjev 500 Janez Žorž Slap 15 400 Kasp Petrič Slap 26 100 sežnjev 1000"' Matevž Terbižan Slap 10 100 sežnjev 600 Janez Uršič Slap 30 100 sežnjev 500 Janez Ambrožič Slap 46 100 sežnjev 500 Jernej Žorž Slap 60 100 sežnjev 2000 France Volk Slap 73 100 sežnjev 500 Janez Bizjak Slap 32 100 sežnjev 600 Franc Kette Slap 59 100 sežnjev 600 Leopold Jež Slap 6 100 sežnjev 600 Jakob Grilj Slap 19 100 sežnjev 500"" Franc Bario Slap 50 100 sežnjev 500 Jernej Cigoj Slap 28 100 sežnjev 500 Lovro Vidrih Slap 95 200 Franc Bizjak Slap 89 100 sežnjev 500 Andrej Curk Slap 103 300 Janez Nusdorfer Slap 48 100 sežnjev 500 Franc Ambrožič Slap 88 100 sežnjev 500 Jernej Curk Slap 69 100 sežnjev 1000 Janez Furlan Slap 57 100 sežnjev 1000 Josip Uršič Slap 51 100 sežnjev 500 Andrej Žorž Slap 62 100 Jernej Furlan Slap 96 100 sežnjev 500 Matija Židanik Slap 93 100 sežnjev 500 France Žorž Slap 8 200 Ivan Barič Slap 29 100 sežnjev 1000 Jakob Žorž Slap 40 100 sežnjev 700 France Nusdorfer Slap 74 100 sežnjev 500 Valentin Uršič Slap 61 100 sežnjev 500 Josip Ferjančič Erzelj 29 100 sežnjev 500 * Prosil za 1000 ključev riparije, 1000 solonis in 800york madcire. " 500 riparije, 500 solonis in .500 samorodnice, torej 1600 (sic) ključev. "" 500 riparije in 500 solonis. ""Sorta jaques je samorodnica. Zgodba z ameriškimi ključi je dobila epilog v letu 1889, ko je poljedelsko ministrstvo na Duna- ju sklenilo ugoditi prošnji za ključe, vendar jih je Vipavcem prodalo in ne podelilo. Deželna vlada v Ljubljani je konec marca 1889 sporočila, da je poljedelsko ministrstvo na Dunaju odobrilo »kä- ufliche Überlassung« ameriških ključev vipav- skim vinogradnikom.126 Sorti riparija in solonis naj se oddata, kolikor jih prosijo, york madeire pa naj se odda v skladu z zalogami v Kostanjevici in Brežicah. Ključev sort riparija in solonis naj bi predvidoma ostalo dovolj, da bi se jih moglo po želji kranjskega deželnega odbora oddajati mo- torično revnim« dolenjskim vinogradnikom.127 Kranjski deželni odbor naj torej pošlje imena in naslove upravičenih od 38 prosilcev, da bi se jim moglo prepustiti trte. Razdeljevanje naj bi vodil Kari Reichel, vinogradnikom pa bi se od pro- dane zaloge prepustilo po 50 do 100 ključev ob prevzemu stroškov ovoja in prevoza.128 Količina prejetih trt je bila precej manjša, kot so si obetali vipavski vinogradniki, toda to jih ni odvrnilo, da bi pozneje ne poskušali znova. Mar- sikatero ime se pozneje spet zasledi med prosil- ci, takrat pa je nasad na Grmu že zmogel pride- lati dovolj ključev, da jih je lahko oddajal vsem upravičencem. To je bilo možno šele nekako z letom 1891. Pred tem proizvodnja Grma nikakor ni ustrezala povpraševanju. Državne trsnice so imele določene cene, ki so bile sorazmerno niz- ke, vendarle pa nič ni bilo zastonj. Podeljevanje ameriških ključev in denarne podpore so pripeljali do prave inflacije spisov in predstavljajo od tega časa glavnino gradiva pri zadevi trtna uš. To lepo ponazarja arhivska ureditev gradiva. V prvi arhivski škatli so spisi za obdobje od leta 1874 do konca leta 1889. Nasled- nja škatla je namenjena letoma 1890 in 1891, tret- ja pa zgolj letu 1892 itd. Vzrok takemu porastu spisov tiči v načinu pisarniškega poslovanja; vse prispele prošnje vinogradnikov so v registraturi odlagali neposredno k ostalim spisom zadeve trtna uš. Zadeva Phylloxera vastatrix je bila prvič na- tančno popisana v indeksu registraturnega ura- da leta 1891. Menim, da so šele takrat v registra- "5 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 153/1889. ••"• AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡. 918, 2336/1889. '•" Prav tam. • Prav tam. U'J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1•/3, l 918, 2448/1889. "" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1•/3, š. 919. 40 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik. PODZEMEUSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE Tabela 2: Seznam prejemnikov ameriških trt po odloku poljedelskega ministrstva na Dunaju12'-1 Ime kupca Bivališče ce • Naročene ameriške sorte (kosov) Cena za 1000 kosov Pripombe .s ¡s. «s « .S- > trn JU s e 1 ca (D •S "3 S. E a. Pripauajubi prispevek gld kr 1 Janez Kodre Lože 100 100 lOgld 1 korenjaki 2 Anton Jež Lože 39 100 100 10gld 1 isto 3 Jakob Furlan Manče 100 100 200 6gld 1 20 ključi 4 Janez Nabregoj Lože 37 100 100 200 6 gld 1 20 isto 5 Janez Bencina Poddraga 50 50 50 100 6gld 60 isto 6 Janez Furlan Poddraga 84 200 200 6 gld 1 20 isto 7 Jožef Vidrih isto 7 100 100 10 gld 1 korenjaki 8 Franc Žgur isto 10 100 100 6 gld 60 ključi Skupaj: 450 650 1100 7 80 Tabela 3- Pregled deželne pomoči za leto 1890• Št. spisa Ime Bivališče Površina Trte Sorta Denar 718 Jernej Žorž131 Slap 60 600 m2 2000 riparija 10 929 Franc Kerin132 Sveti Križ pri Kostan- jevici 30 1126 Valentin Uršič Slap 61 400-500 m2 500 kovči 10 1135 Alojz Ferjančič'33 Erzelj 33 500 m2 30 1777 Matjaž Jamšek Lože 100 kvadratnih sežnjev 2412 Ivan Malik Slap 4 10 2554 Leopold Terčelj Erzelj 1 400 m2 700 kovči in 100 biff, že naročil 10 3045 Jožef Uršič Slap 51 100 sežnjev2 10 3282 Ferdinand Malik Slap 92 100 sežnjev2 10 3949 Franc Kavčič'34 Šentvid 70 3949 Ivan Malik135 Slap 4 70 3950 Janko Skvarče Budanje 530 m2 70 8339 Janez Cigoj'36 Slap 28 1000 sežnjev2 kolikor je potrebno 30 8712 Johann Stalzer Nemška Loka 9046 Franc Legat 9529 Anton Nabregoj Lože 4 600 m2 30 9720 Milko Dragoš Dolence pri Adlešičih 500 sadik 9793 Anton Nabregoj Lože 4 200 m2 10 9833 Jožef Menk Toplice 500 york madeira 10454 Franc Žorž Slap 8 400 m2 15 10711 Andrej Škrl Slapi 200 m2 10 10712 Matej Terbižan Slap 10 300 m2 15 10713 Štefan Ferjančič Slap 17 200 m 2 10 10714 Janez Barič Slap 29 300 m 2 15 10715 Alojzij Ferjančič Slap 33 800 m 2 30 10716 Janez Furlan Slap 57 300 m 2 15 VSE ZA ZGODOVINO 41 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 turnem uradu uredili posebno podenoto za to zadevo in na enem mestu zbrali spise, ki so prej ležali drugod. Naj navedem še pregled prejemni- kov deželne pomoči za leto 1890. V seznam sem uvrstil samo vinogradnike, ki so dobili pomoč od kranjskega deželnega odbora oziroma iz deželnega zaklada. Podatki o površini, namenjeni za obnovo, so povzeti iz besedil prošenj in zato tudi niso po- polni; vsi jih pač niso navedli. Kar se tiče ameri- ških trt, moram opozoriti, da jih za oddajo v se- zoni 1889/1890 na Grmu še ni bilo dovolj. Zato so prosilcem v odgovoru običajno svetovali, naj se obrnejo na Deželno vlado v Ljubljani, ki bi jim morda mogla ustreči s ključi iz Kostanjevice ali Brežic. Vsi pa niti niso prosili za trte. Nekateri so se zadovoljili že z denarno podporo. Rihard Dolenc je že takoj na začetku leta 1890 poročal o količini zaloge ameriških ključev na Grmu.157 V letu 1889 so na Grmu pridelali 7800 ključev riparije. Od tega so jih decembra 1000 kosov po naročilu kranjskega deželnega odbora oddali občini Sveti Vid v Vipavski dolini. 5000 ključev je Dolenc potreboval za širjenje matič- njaka na Grmu, ostanek pa naj bi služil za rezer- vo. Prav vsi vloženi ključi se niso prijeli. Poleg tega jih je nekaj potreboval še za tečaj cepljenja, ki ga je načrtoval za pomlad. Prošnjam, ki so prihajale na kranjski deželni odbor od jeseni 1890, je matičnjak na Grmu že mogel ustreči, vendar še vedno malce zadržano. Zahtevam vinogradnikov so na Grmu mogli bo- lje ustreči šele z letom 1891, ko je pridelava klju- čev že dosegala večje količine. V drugi polovici leta 1890 so bili vinogradniki iz Vipavske doline že toliko seznanjeni s pogoji kranjskega deželnega odbora, da so sami daja- li prošnje v potrjevanje svojim županom in jih nato pošiljali v Ljubljano. To je precej pospešilo postopek. Pomenilo je manj papirja za posamez- no prošnjo, vendar gradivo zaradi tega nikakor ni izgubilo na obsegu. Vinogradniki so očitno sprevideli, da denarne pomoči prihajajo do njih in da se z ameriškimi trtami da doseči zadovolji- ve uspehe. Leti 1891 in 1892 pomenita dejanski razmah denarnih podpor. Od tega časa število obravnavanih prošenj skokovito raste. Med gradivom so tudi prepisi pogodb med Deželno vlado v Ljubljani in posamezniki, ki so se zavezali na svoji zemlji vzdrževati občinske vi- nograde. Dve taki pogodbi so sklenili zjakobom in Feliksom (von) Lenk iz Rake138 in zakoncema Emilijo in Ignacom Wutscher iz Brezovice pri Šentjerneju.139 V obeh primerih so se lastniki za- vezali, da bodo iz nasada na svoji parceli vsako leto, in to deset let, brezplačno oddajali polovico pridelanih ključev naročnikom s poljedelskega ministrstva na Dunaju.140 Pogodba je določala površino, ki jo je bilo potrebno rigolati in v kakš- nem razmerju zasaditi ključe, ki jih je v ta namen poljedelsko ministrstvo na Dunaju brezplačno prepustilo vinogradniku. K temu je pripadala tudi denarna podpora. V primeru gospodov Lenk je znašala 400 gld. Pogodba Deželne vlade v Ljubljani z lastnikoma posestva Raka, verjetno bratoma ali očetom in si- nom, je za dobo veljavnosti pogodbe poleg brez- plačne oddaje ključev urejala še ceno grozdja. Ta naj bi znašala 10 krajcarjev za kilogram.141 w Kranjski deželni odbor mu je odobril denarno podporo, glede ameriških trt pa je poizvedel pri šoli na Grmu, če imajo dovolj sadik. Ker je bil odgovor negativen, je dežel- ni odbor Žoržu svetoval, naj za trte prosi deželno vlado v Ljubljani. Več o ton spodaj. • Kerinu potrdila o opravljenem rigolanju ni napisalo žu- panstvo, ampak podružnica Kranjske kmetijske družbe v Kostanjevici. <" Alojz Fcrjančič je pisal prošnje na deželni odbor že prejš- nje leto, ko se je ponudil, da uredi na svoji posesti občin- ski vinograd (AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 9799/1889), za brezplačne trte paje poslal še dodatne tri prošnje naslednje leto. lu Gre za rešitev spisa AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 9• 2000/1890, kjer sta se Kavčič in Malik ponudila, da vipavska podružnica Kranjske kme- tijske družbe na njunih parcelah uredi »po predpisih de- želnega odbora' svoja vinograda. «' Idem. '*> Cigoj se je ponudil za ureditev občinskega vinograda in pri tem prosil za 50 gld. Deželnemu odboru seje to zdelo odločno preveč in muje podelil 30 gld. Pri tem je opomnil županstvo, da naj preverja, če bo Cigoj res tri leta brez- plačno oddajal ključe svojim soobčanom. "7 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 891/1890. «* AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, i- 919, 8972/1890. iW AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, S- 919, 9037/1890. '"> AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 919, 8972/1890. '" Prav tam. 42 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE Dva primera domače »inovativnosti« Že pri Ivanu Bolletu beremo, da so številni nepoučeni ljudje neprestano poskušali odkriti učinkovito sredstvo za boj proti trtni uši. Sred- stvo bi moralo biti vsestransko uporabno in za- nesljivo ter ekonomsko upravičeno. To so bili v grobem pogoji, ki jih je postavila francoska vlada za pridobitev nagrade 300.000 francoskih frankov.142 Tudi Slovenci smo imeli vsaj dva izumitelja, ki sta kranjskemu deželnemu odboru ponujala svo- ja dognanja, seveda proti razumni odškodnini. Prvi se je javil Janez Bürgl iz Pečovnika pri Ce- lju. V pismu kranjskemu deželnemu odboru je zapisal sledeče: »Kot slišim, se pogubna trtna uš čedalje bolj širi po Dolenjskem. Jaz pa sem na- šel sredstvo, ki temeljito ustavi nadaljnje širjenje trtne uši v zdravih ali še ne močno napadenih vinogradih /../<•<•I43 To sredstvo, ki naj bi ne terjalo kakih posebno umetnih ali dragih postopkov, naj bi letno stalo le 3 do 4 goldinarje na oral. Poleg njegove uporabe naj bi bilo po Bürglovih zagotovilih potrebno le še rahlo okopavanje, in to v jeseni, takoj po trgat- vi. Vsakoletna uporaba sredstva naj bi vsekakor ne terjala več kakor tri leta. Glede učinkovitosti svojega sredstva v močno napadenih vinogradih je Bürgl skromno dvomil. Po njegovih besedah si takšni vinogradi tudi po popolnem iztreblje- nju trtne uši le redko popolnoma opomorejo. Kranjski deželni odbor je pismo poslal Rihardu Dolencu na Grm, da bi presodil o zadevi. Dolenc je precej pikro odgovoril, da bi Bürgl, če bi bilo njegovo sredstvo kaj vredno, ne pisal v Ljublja- no, ampak v Pariz, kjer so ponujali 300.000 fran- kov nagrade.144 Kranjski deželni zbor je na podlagi tega in ta- kega mnenja zadevo zaključil. Drugi, ki se je s podobnim, vendar manj nadro- bnim pismom obrnil na kranjski deželni odbor, je bil Martin Blaj iz Vrhovega pri Ratečah, ki je zatrjeval, da mu je v njegovem vinogradu uspe- lo zatreti trtno uš.145 V Ljubljani tokrat sploh niso pisali na Grm, ampak so se bolj posvetili dejstvu, da za okolico Rateč še niso imeli podatkov o pri- sotnosti trtne uši. Zato so nemudoma pisali na Deželno vlado v Ljubljani, da je poslala Karla Re- ichla pregledat Blajev vinograd. Reichel ni našel nobenega sledu trtne uši. Letna poročila Zelo informativen in zgoščen vir, zanimiv za vsako raziskovanje trtne uši, so letna poročila o širjenju trtne uši, ki jih je izdajalo poljedelsko ministrstvo na Dunaju. Za njih sem izvedel iz gradiva kranjskega deželnega odbora. Ko so jih prevzeli, so tudi o njih odložili zapis na posebni referatni poli. Letno poročilo so dali na vpogled pristojnim odbornikom, včasih tudi poslancem deželnega zbora, nato pa je odšlo v knjižnico Deželnega zbora in odbora za Kranjsko. Knjižnica Biotehniške fakultete hrani na Od- delku za agronomijo nekatera poročila, ki so se ohranila po naključju in si ne sledijo v časovnem zaporedju. Uporabljene izvode navajam pri osta- li literaturi. Poročila sestavljajo v strnjenem besedilu opisa- ne pokrajine in dežele, v katerih je bila v letu pred izidom prisotna trtna uš. Poznejše izdaje imajo tudi preglednice. Poleg navajanja okuženih ob- močij poročajo tudi o vremenskih razmerah mi- nulega leta in o posebnostih pri pojavljanju trtne uši. Nekatera poročila imajo dodatke, kjer je na enem mestu zbrana vsa zakonodaja v zvezi s trtno ušjo do trenutka izdaje. Na koncu večine se nahaja zemljevid razširjenosti trtne uši v Avstro-Ogrski. Zemljevidi so bili izrisani na podlagi dolo- čil mednarodne konvencije o trtni uši iz leta 1881.146 Poročila o razširjenosti so si torej izme- njavale posamezne podpisnice konvencije in so predstavljala način dokaj ažurnega obveščanja o stanju okužb v Evropi. Po vsej verjetnosti so podatki o stanju v Avstro-Ogrski v devetnajstem stoletju, ki jih navaja Galet, prvotno izvirali iz teh poročil. Galet se na začetku poglavja, ki opisuje razširjenost okužb trtne uši v svetu, opraviči, ker navaja imena krajev, ki so bila po Evropi ob spre- membah meja marsikje spremenjena, uporablja namreč tista, ki so bila v uradni rabi pred letom "J Ivan Dolle, Die Mittel zur Bekämpfung der Reblaus, Buch- druckerei des österreichisch-ungarischen Lloyd, Triest 1882, str. 4. '" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 9026/1887. "'' Prav tam. m AS 38, Deželni zbor iti odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 6936/1887. '"' RGB, 1881/105 (3. november 1881). VSE ZA ZGODOVINO 43 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 19I8.147 Tako na njegovem zemljevidu najdemo kraje z imeni Gurkfeld (Krško), Rudolfswerth (Novo mesto), Laibach (Ljubljana), Tschernembl (Črnomelj), Adelsberg (Postojna) itd.14" Zaključek Od pojava trtne uši na Hrvaškem in Štajerskem je deželni odbor posvečal del svoje pozornosti, pa čeprav majhen, tudi problematiki trtne uši. Prvo obdobje po pojavu žuželke na Kranjskem zaznamujejo prizadevanja obeh organov dežel- ne avtonomije za vpeljavo ameriških trt in njiho- vo brezplačno razdeljevanje. Temu je dunajska oblast nasprotovala in preteklo je šest let, pre- den je obnova vinogradov z »amerikankami« za- čela dobivati svoje obrise. Za prizadeta območja je počasno reševanje pomenilo resno krizo, za mnoge revne vinogradnike pa uničenje eksi- stenčne podlage. Rigoroznost davčnega sistema je naravnost presenetljiva. Kdor iz teh ali onih razlogov ni prijavil škode v svojem vinogradu, je bil deležen davčne eksekucije. Spremembe se začnejo kazati konec osemde- setih let devetnajstega stoletja, ko se je izobliko- val sistem pomoči prizadetim vinogradnikom. Sledeče desetletje nikakor ni prineslo konca krize, saj se je trtna uš širila še na nova območ- ja. Po drugi strani pa je zakonodaja postala bolj prijazna do prizadetih državljanov. Zakon o trtni uši iz leta 1890 je pomenil mejnik, saj je prizade- tim vinogradnikom prinašal desetletno davčno prostost in hkrati sproščal trgovino s trtami. Z Dunaja so potiho prenehali nasprotovati obnovi vinogradov z »amerikankami«. Ameriške trte je bilo laže dobiti, hkrati pa so deželna trsnica na Grmu in številne občinske počasi dobivale ob- seg, ki je lahko pokrival znaten del potreb po ameriških sadikah. Obnova vinogradov je trajala ves čas obstoja Avstro-Ogrske. Prav temu obdobju se moramo zahvaliti za današnjo vinogradniško podobo Slovenije. Vinogradi dobijo današnjo podobo s trtami, sajenimi v urejene vrste. Poveča se osveš- čenost vinogradnikov. Tako lahko zaključim, da je kljub katastrofi, ki jo je v gospodarskem in so- cialnem pogledu trtna uš nedvomno povzročila, le-ta hkrati pomenila tudi začetek sodobnega vi- nogradništva pri nas. '" Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux dela vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1189. "* Prav tam, str. 1206-1207. Zusammenfassung EIN UNTERIRDISCHES MONSTER Die Reblaus ist ein Schädling, der in der zwei- ten Hälfte des 19. Jahrhunderts allen Weinbau- gebieten in Europa immensen Schaden zufügte. Sie wurde aus Amerika von den Winzern selbst mitgebracht, als sie eine gegen Echten Reben- mehltau immune Sorte suchten. Mit den Pflan- zen, die die Probleme mit diesem Pilz beenden sollten, wurde auf den alten Kontinent eine noch viel schlimmere Plage eingeschleppt als jene, ge- gen die man kämpfte. In die Doppelmonarchie kam die Reblaus mit Setzlingen aus Großbritannien, und zwar mit Hilfe von Fachleuten aus Klosterneuburg bei Wien. Die dortige staatliche Obst- und Wein- bau-Versuchsanstalt war der ideale Ort für die Ausbreitung der Reblaus in die Weinbaugebiete Österreich-Ungarns. Trotz scharfer Maßnahmen, die eine Verbreitung unterbinden sollten, gelang es dem Insekt, große Entfernungen zu überwin- den und sich in fast alle Gebiete auszubreiten, in denen Weinreben wuchsen. Auf slowenischem Gebiet wurde die Reblaus zum ersten Mal im Jahr 1880 beobachtet, zeit- gleich in der Gegend von Piran sowie von Bi- zeljsko. Das Infektionsgebiet um Bizeljsko war im Grunde nur die Fortführung des befallenen Ge- bietes in Kroatien; von dort verbreitete sich die Reblaus dann auch nach Unterkrain. Erstmalig wurde sie im Sommer 1884 bei Velika Dolina be- merkt. Im selben Jahr stellte sich heraus, daß das gesamte Gebiet von Kostanjevica bis zur Grenze zwischen Krain und Kroatien betroffen war. Zu jener Zeit war die Gefährlichkeit der Reb- laus schon so weit bekannt, daß ihr Auftreten in der Nähe der Landesgrenze die Landesorgane beunruhigte. Als das Vorkommen des Insekts auch innerhalb der Krainer Landesgrenzen be- stätigt war, bekam es eine bedeutende Stellung in der Arbeit des Krainer Landtages und Landes- ausschusses. Sofort zu Beginn schlug Richard Dolenc die Einführung reblausresistenter ame- rikanischer Reben vor, die die Fortführung des Weinbaues in den betroffenen Gebieten ermög- lichen sollten. 1884 urteilte der Landtag noch, daß die Meinungen der Fachleute über die Er- folge der Anpflanzung amerikanischer Reben zu geteilt sind, als daß man sich in Krain zur An- pflanzung entschließen könne. 44 VSE ZA ZGODOVINO Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE In Jahr darauf fand der Vorschlag von Dolenc die Unterstützung des Landtages. Es spießte sich aber an der Hilfe von Seiten des Staates, der offensichtlich den amerikanischen Reben nicht vertraute. Dieses Mißtrauen der Wiener Regierung bzw. ihres Landwirtschaftsministers bedeutete auch in den folgenden Jahren ein Hindernis für die Bemühungen des Kronlandes Krain, selbst eine Anpflanzung amerikanischer Reben einzurichten, von der diese kostenlos an die Betroffenen abgegeben würden. Die größ- te Schwierigkeit waren Verordnungen über das Verbot des Rebenhandels, die die Ausbreitung der Reblaus zu verhindern versuchten. Der Staat richtete zwar auf eigene Kosten eine Anpflanzung amerikanischer Reben in Kostan- jevica an der Gurk ein, doch wurden die dort angebauten Reben verkauft und nicht kostenlos verteilt. Die Anpflanzung des Landes entstand bei Grm, wohin die Landesobst- und Weinbau- schule im Herbst 1886 übersiedelte. Diese An- stalt konnte erst 1889 die ersten Reben abgeben und erst ab 1891 die tatsächliche Nachfrage be- friedigen. Parallel zur Verbreitung des Anbaus amerika- nischer Reben bei Grm wurden in den betrof- fenen Gemeinden auch Gemeinde-Anpflanzun- gen errichtet, um Orte zu versorgen, die von Grm weiter entfernt waren. Neben kostenlosen Reben verteilte das Land auch finanzielle Unterstützungen, welche die Vorbereitung des Bodens für die empfindliche- ren amerikanischen Reben ermöglichten. Diese Vorbereitung - das Rigolen - war Voraussetzung für den Erhalt der Landesbeihilfe. Durch diese Verpflichtung und durch Schulungen der Bau- ern über das richtige Anpflanzen, Schneiden und Veredeln der Reben begann im Grunde der moderne Weinbau im slowenischen Gebiet. Zu Beginn der neunziger Jahre des 19- Jahr- hunderts fing auch der Staat an, die strengen Quarantänevorschriften zu lockern, und ermög- lichte den freieren Handel mit Reben, was die Erneuerung der Weingärten vereinfachte. Auf lange Sicht erwies sich die Einführung ameri- kanischer Reben als richtig. Die Unterstützung durch das Land war vermutlich der einzig mög- liche Weg, auf dem die teure Erneuerung über- haupt verwirklicht werden konnte. VSE ZA ZGODOVINO 45