Zm kmete in mlinarj© Mnogim še niso znana iiova določila radi mletja žita v mlinih, ki jih ie izdalo štajerško oesarsko namestništvo diie 26. januarja 1918, deželnega zakonilca. štev. 13. T)a se bodo vedeli ljudje raraati po fr>li Wr?-\]]k, jiii priiiašaiao v izvleSkhi. Mlinske karte ostanejo še naprej v. veljavi. Tudi za mletje v domaCem mlinu ali na žrmljah, se mora imeti mlinsko karto, ker bi se sicer smatralo, da dotična množina žita (n. pr. koruza), ki ge je zamlela doma, ni porabljena in jo ima politična oblast ob pričetkri novo lfltine pravJco zahtevati za oddajoMlinar mora žito stehtati takoj, ko ga stranka prinese ali pripelje v inlin. Na vrefto inora mlinar z r(Tefiim ali modrim svinčnikom zaiiisati, eegavo je žito in ležo žita. Žito se ne sme poprej izsipali iz vreče, predno se začne z mletjem. Mlinar mora ob navzoSnosti lastniTta žita tudi stehfati moko in otrobe. Merice (merce, t. J. pla^Llo za zmletje v blagu) si mliiiar na nobea mifiin ne smo odra*eunati, tciuveč sme zahtevati plafiilo za mletje ssuno v de.arju. Najvišja me.a plačila za mletev i>šenice,. rži, jednenu . ajde in koruze ter za phanje prossi, in za napravljanje jeSprejija je doloftena na 4 K 20 v za 100 kg. Za debeli zdro'} šro:an» se sme ra^unati snmo 1 K S0 v 7,a 100 kg. Za 100 kg } ešnice ali rži mora dati mlinar lastniku žita 80 kg moke in 16 kg otrobov. 4 Kg se raSuna pri 100 kg žita za razprašitev. O<J ječmena mora dati 70 kg moke \w 26 kg oirobov, dl ajde 55 kg moke in 41 kg otrobov, od koruze, ako se melje za moko 75, če- pa se samo razdrobi pa 68 kg zctrnba, ostalo se rafiuna ].-ri odbitku i l:g za razprašitev, idd otrobe. Od 100 kg prosn mora dati mlinar kmetu vsaj 50 kg pšena in približno 45 kg otrobov. Kmet ima jravico, zahtevati od mlinarja, da zuva.ruje v mlin spravlieno žito proti požaru in vlomu. Za zavarovan;e ni treba kmetn nifiesar iinfiati. Doti^n" pristojbina ,'e že plaSana obenem z mlevnim zaslužkom fi K 20 vjl Mlinska karta. ima veljavo samo 3 tedne. Ce mlinar v tem ftasii ne more zmleti žita, se mora na okrainem glavarstvu mlinska karta podaljSati, ker je sicer nevarnost, da se žito v mlinu zasože. Vsnk mlinar mora imeti na vidnem raestu v mlinu nabit nrodni izpisek (velik tiskan lepak) tepa nnmestniškepa ukaza, na katerem so razvidna podrobnft določila o ravnanju z žitom v mlinih. Ce se kakemu lastniku žita zgodi v mlinu krivica, da se mu n. pr. da premalo moke ?.H otrobnv, ali se mu zaraČuni plevisoko plačilo za mletj« ali se sploh 5uti na kak dmg na^in prizadetega, naj takoj v mlinu pred pričamo zahteva, da se neda^tatek popra^i. Ce se to ne zgodi. pa se naj takoj 'ritoži na okrajno glavarstvo. Pošten mlinar in pošten lastnik Žita pa se bosla seveda izogibala vsakih netočnosti in njih nasledkov.