ALEKSANDER IGLIČAR Praznovanje tisočletnice Godešiča Med Godešani se je že pred več kot petnajstimi leti pričelo govoriti, da bo Godešič leta 2006 praznoval 1000 let od omembe kraja v pisnih virih. Osnova za govorice je bil zapis Pavla Blaznika, ki je v svoji knjigi Skoija Loka in loško gospostvo omenjal menjalno pogodbo freisinškega škola Egilberta, v kateri se omenja Neuzasinhun kot tedanje ime za Godešič. Že tedanje govorice med vaščani so izražale željo, da bi se tisočletnica obeležila jubileju primerno. V ta namen je svet Krajevne skupnosti Godešič aprila leta 2003 povabil na srečanje približno petnajst Godešanov, ki so bili tako ali drugače aktivni v družbenem življenju na vasi. Na srečanju se je izoblikoval predlog, da se oblikuje poseben odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča, ki naj bi ga vodil mag. Aleksander Igličar. Odbor so sestavljali: Vinko Avguštin st., Brigita Čarman, dr. Jože Hafner, Vinko Hafner, mag. Janez Hostnik, Alojz Igličar, mag. Aleksander Igličar, Ivan Igličar, Andrej Jenko, Dušan Krajnik, Domen Križaj, Štefan Križaj, Ivan Logonder, dr. Andrej Rant, Jože Rant in Judita Sega. Odbor naj bi pripravil program praznovanja z osrednjo nalogo: priprava zbornika ob tisočletnici Godešiča. Odbor je skozi celotno delovanje sledil zamisli, da se pri aktivnostih opremo prednostno na znanje in sposobnosti vaščanov Godešiča, ki ga po potrebi dopolnjujemo s sodelavci od drugod. V tem smislu je bila za urednico zbornika imenovana Judita Sega, diplomirana zgodovinarka. Glede na to, da je bila leta 2001 ob 150-_____ letnici ustanovitve župnije Člani Odbora za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča. Reteče izdana Kronika Sedijo (z leve): Vinko Avguštin, st., Brigita Čarman, Ivan župnije Reteče, v kateri je bil Logonder, Judita Šega, dr. Andrej Rant, Ivan Igličar; stojijo (z Godešič predstavljen na oko- 1^): Alojz Igličar, Vinko Hafner, Štefan Križaj, mag. Janez h 150 straneh, je bila začetna Hostnik,Andrej Jenko, Dušan Krajnik, mag. Aleksander Igličar, želja, da naj bi zbornik ob dr. Jože Hafner in Jože Rant. Foto: Janez. Starman tisočietnici Godešiča obsegal okrog 350 strani besedil, ki naj bi dopolnjevala zapisano v Kroniki župnije Reteče. Judita Sega je zbrala ožji uredniški odbor, ki so ga sestavljali: Vinko Hal-ner, mag. Janez Hostnik, Alojz Igličar, Andrej Jenko, dr. Andrej Rant, Jože Rant, Alenka Starman in Andreja Uršič. Vzporedno z delovanjem odbora za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča se je oblikoval in vseskozi deloval odbor za nove bronaste zvonove, ki ga je vodil Alojz Igličar. Med G o deškimi pritrkovalci seje namreč za novo leto 2002 porodila zamisel, da bi ob tisočietnici Godešiča v godeškem zvoniku cerkve svetega Miklavža spet zadoneli zvoki bronastih zvonov. Stekla je obsežna akcija zbiranja sredstev, ki je potekala štiri leta. Med darovalci je bilo več kot 90 % vaščanov, veliko darovalcev je bilo tudi iz župnije Reteče, sosednjih vasi in še zlasti Godešanov, ki sedaj živijo drugje po Sloveniji in v tujini. V prvih letih je bila večina aktivnosti odbora povezana s pripravo zbornika. Urednica Judita Sega je pripravila predlog vsebine, izbrala posamezne avtorje in jih usmerjala pri njihovem delu. Vsebina seje vseskozi dopolnjevala na podlagi novih spoznanj in dognanj. Zanimiva je zgodba s prispevkom, ki pojasnjuje imeni Neusazinhun in Godešič. Dolgo časa nismo znali razložiti nastanka in izvora imena Godešič. Približno mesec dni pred oddajo zbornika v tisk je urednico Judito Sega poklical mag. Silvo Torkar, sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in ji omenil, da je zaznal, da ne znamo prav razložiti izvora imena Godešič. Judita se je seveda s pripombo strinjala, v nadaljevanju pa je mag. Torkar omenil, da je etimologija oziroma pojasnjevanje izvora imen njegovo strokovno področje in da bi bil pripravljen raziskati in pojasniti izvor imena Godešič in Neusazinhun. Judita je bila njegove pobude seveda vesela, žal pa je bilo na voljo le še do-Mjj| I brih 14 dni časa. Na naše veliko veselje se je mag. Torkar izjemno potrudil in sestavek, ki je objavljen v zborniku, napisal v pričakovanih I ■; - ■■ štirinajstih dnevih. Zbornik Godešič skozi tisočletje 1006-li^fs.- 2006 obsega več kot 550 strani, kar je skoraj ■ «fifflMff, BHmffi neverjeten dosežek za tako majhno vas. V jffiffiRfflK, ¿aUgUtf zborniku je 37 vsebinskih člankov, od katerih J&jso jih več kot polovico napisali domači avtor-• ji- Zbornik prikazuje zgodovinski pregled va- ¿gsjMii«.^/,? s; ;n opisuje polpreteklo ter sedanje življenje BMaKB^BaffiBBi J| na Godešiču. Strokovno zanimiv je prispevek K^^^H^HEgS^^^^^^HE^^H Francke Benedik o godeškem govoru, poleg že ^ omenjenega prispevka o imenu Godešič pa še leg Antona Hafnerja sta v zborniku obširneje predstavljena še dva znamenita Godešana, in sicer dr. Jože Rant, ustanovitelj stomatološke Urednica zbornika Godešič skozi tisočletje Ju- fakultete v Ljubljani, in akademski slikar dita Šega. Fo/o: Zdravko Igličar Franc Novincu Za svoje izjemno delo je ured- niča Judita Šega prejela občinsko priznanje - Bronasti grb občine Škofja Loka, ki ga je skupaj i drugimi občinskimi nagrajenci prejela na občinski proslavi, ki je bila na Godešiču. Zelo kmalu se je med člani odbora izoblikovala ludi želja po določilvi simbola praznovanja lisočlelnice Godešiča, s katerim se bodo poistovetili vasčani Godešiča in po katerem bo praznovanje lisočleiiiice Godešiča prepoznavno v širši javnosti. K sreči imamo ludi na leni področju domačina Domna Križaja, ki se strokovno ukvarja z oblikovanjem in nadaljuje dejavnost, ki jo je začel njegov oče Janez Križaj. Domen se je kot domačin lažje poglobil v vsebino in sporočilnost simbola, želel je oblikovati znak. ki bo likovno sodoben in prepoznaven. Njegova ideja je zorela kar nekaj časa, nato pa je prišel s predlogom pred odbor. Mnenja med člani niso bila enotna, nekaterim se je zdel preveč moderen, neznačilen za Godešič. Ko je Domen celovito razložil izrazno moč grafične zasnove, barvne kombinacije, način izpisa imena Godešič srno počasi dojeli vsebinsko globino predlaganega znaka, vendar dokončne potrditve nismo sprejeli. Do le-te je prišlo po spletu okoliščin. V letu 2004 se je obnavljala notranjost cerkve svetega Miklavža in v okviru tega sta bila zamenjana podporna stebra, za kor. Zelja tedanjega župnika Štefana Pavlija je bila, da bi bil na enem stebru vklesan znak župnije Reteč.e, na drugem pa znak Godešiča. Ko je župnik prišel do Domna, mu je le-ta pokazal predlog znaka. Ker je imel župnik Štefan Pavli omejen časovni okvir za izvedbo del, je dal predlagani znak vklesati na steber. Na ta način smo, z Božjo previdnostjo, izbrali znak Godešiča in simbola za naše praznovanje. Lahko rečem, da je bil predlog izjemno dober, v nas pa mogoče tedaj premalo poguma, da bi se odločili. Z vsem zaupanjem lahko trdim, da so Godešani znak sprejeli za svojega, znak pa so pohvalili tudi mnogi zunanji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem. Jeseni 2005 je bil sestavljen ožji organizacijski odbor za izvedbo programa praznovanja tisoeletnicc Godešiča, ki so ga sestavljali: Maja Bertoncelj, stiki z javnostjo, Brig-ita Carman, blagajnik, dr. Jože Hafner, predsednik SD Kondor, mag. Aleksander Igličar, predsednik organizacijskega odbora, Dušan Krajnik, stiki z občino, Domen Križaj, celostna grafična podoba, Štefan Križaj, poveljnik gasilcev, in Judita Sega, urednica zbornika. V ožji organizacijski odbor so bili vključeni vsi ključni posamezniki za izvedbo posameznih aktivnosti in prireditev, kar je bilo, gledano s sedanjega zornega kola, iz redno pomembno, da nam je uspelo pripraviti in izvesti izjemno obsežen program praznovanja. Pri pripravi programa nas je vodila misel, da želimo skozi praznovanje prikazati čim več dejavnosti, s katerimi sc ukvarjajo domačini, od kulturnih do športnih. V praznovanje smo vključili vse prireditve, ki so se v preteklosti že odvijale na Godešiču, dodali Sestanek organizacijskega odbora: Domen Križaj, Judita Sega, Brigita Carman, Maja Bertoncelj, Roman Jenko in Aleksander Igličar (z leve prnli desni). Poln: 7.dravkn Igličar pa smo jim še mnoge nove. Organizacijsko smo se dogovorili, daje za vsako prireditev nekdo nosilec, ki je v celoti skrbel za pripravo prireditve. Vseskozi smo se zavedali, da je tisočletnica izjemen jubilej, ki ga moramo primerno proslaviti in v tem smislu izkoristiti za združitev in povezavo vseh vaščanov v skupni želji po hitrejšem razvoju naše vasi. Zastavili smo si cilj, da preko praznovanja tisočletnice Godešiča ponesemo ime Godešiča tudi izven meja naše občine, da Godešič v širši Sloveniji ne bo prepoznaven le zaradi rušenja črnih gradenj v letu 1966, ampak tudi po praznovanju tisočletnega jubileja. Priprava praznovanja in izdaja zbornika seveda zahteva tudi finančna sredstva. Ze od leta 2004 naprej nam je s sredstvi pomagala občina Skofja Loka, ki je na pobudo Dušana Krajnika, svetnika občinskega sveta, v občinski proračun vključila sredstva za pripravo zbornika in v letu 2006 tudi za pripravo praznovanja tisočletnice. Seveda pa za izvedbo celotnega programa ta sredstva niso zadostovala, in ker programa nismo želeli krajšati, smo šli v izjemno obsežno akcijo zbiranja pokroviteljev, sponzorjev m donatorjev. mjprej smo poiskali medijske pokrovitelje, ki smo ju dobili v domačem okolju. Gorenjski glas je postal medijski pokrovitelj za tiskane medije, Radio Sora pa za radijske valove. Na ta način smo raznim podjetjem in ustanovam, ki smo jih povabili k sodelovanju, lahko ob tisočletnici omogočili tudi izjemno promocijo njihovih ustanov in jim s tem olajšali odločitev, da so postali naši partnerji. Seveda pa zbiranje pokroviteljev ne bi bilo tako uspešno brez osebne zavzetosti velikega števila Godešanov, ki delujejo na mnogih pomembnih položajih v raznih podjetjih in ustanovah. Z njihovo pomočjo smo zbrali dovolj sredstev za naše praznovanje, ki je v celoti finančno pokrito. Iz preostanka sredstev smo obnovili fasado na Bifeju ob večnamenskem igrišču in prenovili dvorano v prostorih Krajevne skupnosti. Osebno sem izjemno vesel, da je praznovanje tisočletnice Godešiča podprlo tudi 29 donatorjev - posameznikov. Vsem skupaj hvala, še posebej hvala vsem, ki ste pomagali zbirati sredstva in ste za večino ljudi anonimni, osebno pa vem, koliko truda ste vložili v naše skupno praznovanje. Vsi pokrovitelji, sponzorji in donatorji so navedeni na zadnjih straneh zbornika Godešič skozi tisočletje 1006-2006. Na tem mestu naj poleg že omenjenih medijskih pokroviteljev omenim še Občino Skofja Loka kot častnega pokrovitelja, generalna pokrovitelja Merca-tor, d. d., in Merkur, d. d., ter družbo Cetis, d. d., ki je darovala ves papir za tiskanje zbornika. Med največjimi pokrovitelji pa so bili iz Godešiča: Oblikovanje Križaj, Orodjarstvo Križaj, Summarmm.net, Foto Bobnar in Epakta, d.o.o. Izjemno velik dosežek je, da so praznova- ■ , . rminuvanjB nt»i godešjC fooo/ej- ^„lrTh°d Praznovanje tisočletnice Godešiča, na Osolnik 200G SK lok» MERI1 O—— «vemo J? cetis Onee-iKouHBtA vv * «p*» — O ran®- m <£-. i-r— <-—- PMU n^N • — oMrr^ i»., JS^ »o..*« «s«». STO. <$> srnin. SOT3 fvJŠ — Sf?? ' nn «SM^Sj!» MSS. m« |S® "jfi—- Vf ¿k fSBS Site. HiiCi".' •>-