LETO IV. PETEK, 13. SEPTEMBER 1974 št. 9 Sindikat kot organizinano članstvo V letošnjem letu smo upoštevali vsa navodila in vključili v odbore več mladih neposrednih proizvajalcev. Kaj je sindikat? Sindikat ni organizacija po formuli: predsednik + tajnik + še kakšen funkcionar, sindikat je organizirano članstvo, kar pa pomeni številne ukrepe, ki ne bi bili potrebni, če bi bil sindikat le predsednik s posameznimi funkcionarji. Zveza sindikatov je najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda, katere osnovni smisel, namen in pomen je v tem, da omogoča organizirano uresničevanje interesov delavskega razreda. Vloga te organizacije pa je v novih ustavnih razmerah ne-- primerno odgovornejša, kot pa je bila doslej. Ta vloga gre tako daleč, da lahko mirno rečemo: nič, kar je pomembnega za delavski razred in za delavce, se ne sme zgoditi brez sindikata. Da bomo lahko zgradili nov sindikat, ki ga moramo še ustvariti, ker ga v celoti še nimamo, moramo prvenstveno poznati temeljna načela te organizacije: Načelo razrednosti; to pomeni, da so podlaga in cilj delovanja interesi delavskega razreda, toda ne katerikoli in ne takšni, kot bi si jih kdorkoli sam izmislil, ampak interesi, ki so izraženi v dokumentih Zveze komunistov, interesi, kot jih opredeljujeta tudi zvezna in republiška ustava. Načelo, ki ga moramo v novih razmerah veliko bolj upoštevati, je načelo neposrednosti. To načelo je hkrati bitka proti slehernemu forumskemu načinu delovanja, to je bitka proti odtujenosti sindikatov in raznim oblikam sindikalnega samotarstva, ko so sindikalni funkcionarji odločali v imenu razreda. O vseh pomembnejših vprašanjih sindikalne aktivnosti naj odločajo člani sindikata neposredno in po svojih delegatih. Načelo demokratičnosti pomeni, da moramo zagotoviti demokratično vzdušje vselej, ko gre za ugotavljanje interesov in njihovo usklajevanje. Toda, ko smo interes, ki izvira iz določenega problema, ugotovili, ko smo ga soočili in ko smo se na tej podlagi dogovorili za tisto, kar najbolj ustreza večini, takrat demokratičnost preneha. Od tu dalje se začne disciplina in odgovornost, ki pa smo jo v sindikatih pogosto zanemarjali. Načelo načrtnosti. Vedeti moramo, kaj hočemo, na kakšen način bomo to, kar hočemo, uresničili, vedeti moramo, 'kdo bo kaj uresničil. Skratka: planirati moramo naše akcije, ne smemo se prepustiti stihiji. Čeprav se iz dneva v dan porajajo nove naloge, ne moremo delati brez osnovnega načrta. Moramo imeti letne načrte, ki pa jih bomo seveda morali včasih spreminjati in dopolnjevati. Načelo konkretnosti, ki pomeni, da lahko samo s konkretnimi akcijami spreminjamo razmere. Sindikatov ne potrebujemo kot debatne klube. Sindikat je organizacija akcije. Še trdo se bo potrebno spopasti z okostenelimi navadami, katerim smo bili priča. Konkretnost je razumeti kot načelo akcije — treba je vedno delati; vedeti je treba, kdo bo kaj storil, ker se samo nič ne naredi, kdaj bo kdo kaj storil, kako bo kdo kaj storil, koliko bo akcija stala, predvsem pa je treba vedeti, zakaj tako in zakaj prav zdaj. Načelo prožnosti, prilagodljivosti. To načelo ne pomeni prilagodljivosti v ideološkem smislu — v ideološkem pogledu ne sme biti nobenih kompromisov in se nimamo kaj prilagajati. Prilagodljivost je možna le v metodah pa tudi v nalogah, zlasti pa je pomembna prilagodljivost novim razmeram. Tudi načelo javnosti delovanja ni zanemarjati; zelo slabo smo ga pa uresničevali. Javnost še ve o tem, kaj počne svet ZSJ ali svet ZSS, kaj pa počno občinski sindikalni sveti ali osnovne organizacije sindikata, se pa le redkokje lahko prebere. O delu OOS v naši delovni organizaciji smo povprašali tov. že-rovc Franca, predsednika konference delegacij sindikata. V vsaki OOS bi moral biti aktiv mladih delavcev kot meto- da sindikalnega delovanja, aktiv, v katerem mladi delavci posebej obravnavajo svoje interese in jih organizirano posredujejo osnovni organizaciji sindikata. Kako je s tem v naši DO? Sindikalne organizacije TOZD Boh. Bistrica, TOZD Bled in skupne službe imajo aktive mladih in lahko rešujejo problematiko, medtem ko sindikalni organizaciji TOZD Podnart in Mojstrana teh aktivov nimata. V vsaki OOS, kjer je več članov, morajo biti organizirane sindikalne skupine po manjših obratih, zlasti po tistih, ki so krajevno ločene, pa tudi po izmenah. So pri nas formirane take skupine, ali morda niso potrebne? V naši delovni organizaciji nasploh občutimo problem krajev- no ločenih TOZD, vendar imajo vse TOZD svoje sindikalne organizacije. Nismo pa razmišljali o organizaciji pododborov, ker trenutno niso potrebni. V vsaki OOS morajo sprejeti nova pravila in v njih opredeliti novo podobo OOS. Dobili ste vzorec teh pravil. So le-ta sprejeta? Predlogov ter vzorcev teh pravil do sedaj še nismo obravnavali oziroma sprejeli. V OOS je bilo potrebno zagotoviti tak sestav izvršilnih odborov, ki bi bil po strukturi vsaj približno ustrezen. Ni bila zahtevana volitev novih izvršilnih odborov, vendar je bilo treba vanje izvoliti nekatere mladince, neposredne proizvajalce, itd. Je bilo to storjeno? Razen občnih zborov morajo biti v OOS organizirane redne letne konference, o vseh podrobnejših vprašanjih pa naj bi razpravljali na članskih sestankih. Je v naši DO taka praksa? Imeli smo občne zbore v vseh osnovnih organizacijah. Tekočo problematiko rešujejo sproti na sejah osnovnih organizacij in do sedaj ni bilo potrebno sklicati konference članskih sestankov. Je dogovor, da bodo v vseh statutih TOZD pa tudi drugih samoupravnih aktih tudi ustrezna določila o sindikatu, uresničen? V osnutku statuta ni omenjena sindikalna organizacija, razen v čl. 94, ki omenja, da naj se sindikatu posredujejo v vednost vsi interni akti podjetja. J. S. Gibanje OD v letu 1974 V letu 1974 smo povečali osnovne obračunske postavke dvakrat, in sicer 1. januarja in 1. julija. Obenem z zvišanjem osnov smo zmanjšali tudi razmerje med najnižjo in najvišjo postavko. Razmerje med najnižjim in najvišjim OD je bilo v letu 1973 1:5, po novem letu pa le 1:4,48. če pa upoštevamo, da delovnega mesta, ocenjenega s I. kategorijo, ne zaposlujemo, potem se odnos še zbližuje, in sicer na 1:4,21. Povečanje OD januarja 1974 je bilo v povprečju za 13 °/o ali 250.— din na mesec k osnovi, pri tem je pridobila I. kategorija delovnih mest 20,81 °/o oz. 198.— din na mesec k osnovi, XIX. kategorija pa 8,17 % oz. 389.— din na mesec k osnovi. Prav zaradi tega različnega procenta povišanja osnovnih postavk, se je znižalo razmerje med najnižjo in najvišjo urno postavko iz prejšnjih 1:5 na 1:4,21. Prvega julija je prišlo, zaradi podražitev življenjskih stroškov v drugem polletju, do ponovnega povišanja osnovnih obračunskih postavk za 30 %. Vendar so se normativi zaostrili za 22,5 % in tako znaša povečanje osnov 7,5 %, kar prinese II. kategoriji 92__din na mesec, XIX. katego- riji pa 386.— din na mesec. S tem povečanjem je ostalo razmerje 1:4,21. Ali je ta akcija 30 % povečanja osnovnih obračunskih postavk ter 22,5 % korekcije normativov uspela ali ne, je razvidno iz naslednjega primera: I—IV VII razlika povprečno preseganje neposrednega dela 33,77 % 12,12 % 21,65 povprečno preseganje posrednega dela 31,84 % 9,24 % 22,60 Naslednja tabela prikazuje realno rast OD od 1973. leta dalja, vendar s povprečnim °/o preseganja, ne upošteva pa dodatka za stalnost in kvalifikacijo. Iz te tabele je razvidno, da so osebni dohodki porasli v nižjih kategorijah procentualno več kot pa v višjih kategorijah. Seveda je dinarski porast ravno obraten. Tabela nam tudi prikazuje, kakšen bi lahko bil OD v mesecu juliju, če dobiček ne bi bil negativen. Tudi iz naslednje tabele je razvidno, da nam je negativni industrijski dobiček »vzel« skoraj vse povečanje OD, ki smo ga pričakovali s 1. VII. (cca. 10 %). Iz navedenih pokazateljev pa sledi, da bo treba posvetiti več pozornosti nedoseganju industrijskega dobička. Torej sledi akcija: »odpraviti minus, oziroma ga spremeniti v plus«. Kako pa se gibljejo povprečni izplačani OD v letu 1974, v odnosu na leto 1973, pa je razvidno: Povprečni OD 1973 Povprečje I- -VI 1974 julij 1974 TOZD osebni povečanje osebni dohodek povečanje dohodek 1973 = 100 192 ur 184 ur 1973 = 100 Boh. Bistrica 2075,— 2430.— 117 2483,- 2379.— 115 Bled 2000,— 2413.— 121 2662,— 2550,— 127 (Mojstrana 2211,— 2404,— 109 2680,— 2569,— 116 Podnart 1895.— 2353,— 124 2378,— 2280,— 120 Trgovina 2978.— 3122,— 105 3162,— 3030,— 102 Sk. službe 3187,— 3659,— 115 3953.— 3789.— 119 Skupaj LIP 2160.— 2537,— 117 2682,— 2570,— 119 Kateg. Poprečni OD za 1.1973 Poprečni OD I-VI 1974 Poprečni OD VII 1974 Poprečni OD VII 1974 če bi bil industrijski dobiček enak I—VI nepo-sred. dela 29,5 % po-sred. dela 30,3 % nepo- sred. dela povečanje 1973 = 100 po- sred. povečanje 1973 = 100 nepo- sred. povečanje 1973 = 100 po- sred. povečanje 1973 = 100 nepo- sred. povečanje 1973 = 100 po- sred. dela povečanje 1973 = din % dela din % dela din % dela din % dela din % din °/o II 1322 1680 358 127 1710 388 129 1825 503 138 III 1427 1795 368 126 1829 402 128 1951 524 137 IV 1531 1540 1911 380 125 1884 344 122 1946 415 127 1894 354 123 2077 546 136 2025 494 131 V 1659 1669 2055 396 124 2026 357 121 2094 435 126 2038 369 122 2234 575 135 2178 509 130 VI 1801 1812 2213 412 123 2182 370 120 2255 454 125 2195 383 121 2407 606 134 2346 534 129 VII 1944 1956 2372 428 122 2339 383 120 2418 474 124 2353 397 120 2580 636 133 2515 559 129 VIII 2100 2113 2545 445 121 2509 396 119 2593 493 123 2524 411 119 2767 667 132 2698 585 128 IX 2257 2271 2722 465 121 2684 413 118 2773 516 123 2699 428 119 2959 702 131 2885 614 127 X 2442 2867 425 117 2883 441 118 3082 640 126 XI 2611 3054 443 117 3071 460 118 3282 671 126 XII 2804 3265 461 116 3282 478 117 3509 705 125 XIII 3015 3492 477 116 3513 498 117 3755 740 125 XIV 3237 3736 499 115 3757 520 116 4016 779 124 XV 3471 3992 521 115 4014 543 116 4291 820 124 XVI 3775 4323 548 115 4346 571 115 4646 871 123 XVII 4151 4734 583 114 4761 610 115 5090 939 123 XVIII 4778 5417 639 113 5449 671 114 5825 1047 122 XIX 6201 6971 770 112 7010 809 113 7494 1293 121 Tretja politična šola v Tacnu, priprava na IX. kongres ZSMS Do 9. kongresa ZSMS nas loči le še nekaj dni, zato se toliko bolj pripravljamo nanj. Prve priprave so se začele na seminarju na Pokljuki, ki ga je organizirala OK ZSMS Radovljica za predsednike in sekretarje aktiva mladih delavcev in aktivov v KS. Enake priprave smo imeli tudi v našem aktivu mladih delavcev (AMD), kjer smo dali še dodatne pripombe na ostanek statuta in resolucije. Osrednja priprava na 9. kongres ZSMS pa je vsekakor tretja mladinska politična šola (MPPŠ) v Tacnu. Tu se nas je zbralo 296 mladih iz vse Slovenije, da zastopamo interese mladih iz naših krajev in našega področja dela. Ravno zaradi različnih področij dela, kjer mladi delamo, smo bili razdeljeni na 9 skupin: 1. COP — ŠRIC (center obveščanja in propagande — 18 članov (delegatov). 2. Medsebojni odnosi — 10 članov (delegatov). 3. IPD (idejno politična dejavnost) — 40 članov (delegatov). 4. KS (krajevna skupnost) — 41 članov (delegatov). 5. SLO (splošni ljudski odpor) — 31 članov (delegatov). 6. Specialne organizacije — 30 članov (delegatov). 7. Organizacija in razvoj — 45 članov (delegatov). 8. Izobraževanje — 38 članov (delegatov). 9. DEO (družbenoekonomski odnosi) — 53 članov (delegatov). Našo občino je zastopalo 5 delegatov; vodja delegacije Mojmir Faganel, predsednik OK ZSMS Radovljica. Delegati iz direktne proizvodnje smo bili dodeljeni'v skupino DEO. Tretja mladinska poletna politična šola se je pričela v nedeljo, dne 25. 8. 1974, program dela pa je bil naslednji: Nedelja popoldne: Prvo plenarno zasedanje in konstituiranje samoupravnih organov šole in aktivov ZK. Po konstituiranju organov smo udeleženci poslali pozdravno pismo tov. Titu, z naslednjo vsebino: Dragi tovariš Tito! Mladi iz vse Slovenije, zbrani na III. MPPŠ v Tacnu od 25. 8. do 27. 8.1974 te najlepše pozdravljamo. Naše delo je v teh dneh usmerjeno k oblikovanju celovite in enotne družbenopolitične organizacije mladih na osnovi že sprejetih stališč in sklepov ZK, ZMJ ter ZMS in priprave za nemoten in kar najuspešnejši potek našega predstoječega 9. kongresa. Ob tej priložnosti ponovno izjavljamo, da bomo z našim delom in vsestranskim prizadevanjem opravičili zaupanje, ki nam ga nenehno izkazuje celotna jugoslovanska skupnost s teboj na čelu. Nato smo na pobudo aktiva komunistov, udeležencev MPPŠ, udeleženci MPPŠ zbrali 3.000.— dinarjev za pomoč ob potresu prizadetim na Kozjanskem. Nedelja zvečer Javna tribuna z uvodno besedo Mirana Potrča, člana IK predsedstva CK ZKS na temo »Gospodarski razvoj SRS in SFRJ do leta 1985«. Tov. Potrč je podal uvodne misli na razpravo, katero je nato tudi vodil. Odgovoril je na nekaj zelo aktualnih vprašanj, kot so: problem avtomobilske industrije, kmetijstva, prometa (predvsem železniškega), politika cen, investicijska politika, problemi nerazvitih itd. Razprava je bila zaključena s pogovorom o problemu financiranja in izobraževanja pri nas. Ponedeljek Delo je bilo po skupinah. Dopoldne so potekale razprave na statut ZSMS. Tematika je bila zelo obširna, bilo je namreč dosti pripomb na osnutek Statuta. Popoldne je potekala razprava na resolucijo, posebno še poglavje DEO. Razprave so bile zelo plodne, tako da bodo dokumenti, to je predlog Statuta ZSMS in resolucije pravočasno objavljeni (pripravljeni). Po napornem celodnevnem delu nas je zvečer čakala druga javna tribuna, katero je vodil predsednik CK ZKS tov. Franc Popit. Tov. Popit je v svojem govoru opozoril predvsem na tri elemente, to so organiziranje delovne mladine, vpliv klerikalnih sil na doraščajočo mladino, ter pomen jakosti vpliva delavske mladine v naši samoupravni družbeni skupnosti. Razprava, ki je za tem sledila, je kakovostno presegla nedeljsko, kar je bilo glede na tematiko tudi razumljivo. Torek dopoldne Sledilo je II. plenarno zasedanje, na katerem so vodje vseh devetih skupin podali poročila o delu svojih skupin. To pa je bil tudi zaključek III. MPPŠ v Tacnu. In še nekaj besed o sami kadetski šoli, ki nam je bila tro-dnevni gostitelj. Zgradbe so nove in lepo urejene, ravno tako tudi njena okolica, ki je polna cvetja in zelenic. Gojenci imajo kabinetni pouk z vsemi najsodobnejšimi učnimi pripomočki. Posebno zanimiv pa je kriminalistični muzej pole, po katerem nas je vodila simpatična profesorica. Muzej je drugače internega tipa. V njem je moč videti dokumente najbolj krutih zločinov, detemo-rov, posilstev, delovanje emigrantskih sil v tujini proti naši državi, pa orožje bohinjskih divjih lovcev, vzorcev mamil, raznorazne človeške dele telesa, rokavice izdelane iz človeške kože, stare policijske uniforme itd. In na koncu še zaključne misli o sami MPPŠ (mladinski poletni politični šoli). Program je bil v redu izpeljan, čeprav je morda bil prenatrpan. Mislim pa, da kdor je sledil razpravam in samemu delu politične šole lahko dovolj pripomore s pridobljenim znanjem v svojem aktivu mladih in da bo lažje sodeloval na IX. kongresu ZSMS v Moravcih. Malej Pavel Asfaltiranje v TOZD Bled Zaradi zelo slabih cest in drugih uporabnih površin v TOZD Bled smo se odločili, da le te asfaltiramo. Za pripravo terena in ostala dodatna dela smo sklenili pogodbo z gradbenim podjetjem »Grad« Bled, asfalt pa nam je položilo Splošno gradbeno podjetje Slovenijaceste iz Ljubljane. Nove asfaltne površine merijo 4247 m2 in so narejene po dveh sistemih: 2921 m2 je izdelano po sistemu 7 cm bitogramoza in 3 cm finega obrabnega sloja (asfalt beton), 1326 m2 pa je v sistemu 6 cm bitogramoza in 2 cm finega obrabnega sloja. Poleg tega pa smo samo s finim slojem asfaltirali še dodatnih 578 m2 že dotrajanih starih asfaltnih površin. Nov asfalt imamo sedaj okrog stare žage, na dvorišču trgovine z dovozno cesto in cesto do skladišča trgovine, asfaltirana je cesta na Gorjano do sušilne lope in v sušilni lopi na Gorjani. Stroški za navedena dela so cca 578.365 din, od tega 178.365 din za pripravljalna dela in 400.000 din za asfalterska dela. Jan Janez Kumuniciranje v temeljni organizaciji združenega dela Kaj je temeljna organizacija združenega dela je, upam, vsakomur jasno — v TOZD uresničujejo delovni ljudje v združenem delu svoje temeljne samoupravne pravice in dolžnosti. Ge pa naj delovni ljudje sami neposredno razpolagajo z rezultati svojega dela, hkrati pa prevzamejo odgovornost za organizacijo in učinkovitost proizvodnega dela, za dobro gospodarjenje z delovnimi sredstvi in dohodkom, morajo biti predvsem dobro informirani. Delovni ljudje morajo samoupravno določati politiko obveščanja, tako da bo ta politika ustrezna njihovim interesom, zato mora imeti vsaka temeljna organizacija združenega Jela svoj sistem komuniciranja. V samoupravnem sporazumu med temeljnimi organizacijami združenega dela je potrebno opredeliti odnose o komuniciranju med TOZD. Današnji sistem komuniciranja je prilagojen v mnogih primerih predvsem vodstvu delovne organizacije, ne pa samoupravnim organom, kot bi pravzaprav pričakovali. Samoupravni mehanizem je običajno preslabo organiziran, da 51 mogel iti v korak z izredno dinamiko družbenih komunikacijskih procesov. Vodstvo in strokovne službe pa so seveda operativno usposobljeni za sprejem vseh pomembnih informacij. Vodstvo delovne organizacije tako, delno iz objektivnih (količina, zapletenost informacij, itd.), delno pa tudi iz subjektivnih (znanje, monopol vodstva) razlogov, sprejema informacije, dela selekcijo le-teh in določa sistem komuniciranja v delovni organizaciji. Zato je nujno storiti korak naprej v izgradnjo ustreznega sistema obveščanja, katerega glavni nosilci bodo samoupravni organi, delegacije in strokovne službe. Nadalje je treba v procesih komuniciranja in odločanja točno določiti vloge in odgovornosti, tako da bo vsak nosil polno odgovornost tudi za ustrezno obveščanje. KDO JE ODGOVOREN ZA INFORMIRANJE? Morda bo koga moj odgovor na to vprašanje razočaral. Menim namreč, da je informiranje del dolžnosti delovne skupnosti in del samoupravnih dolžnosti in pravic vseh samoupravljalcev. Komunikacije so delo delovnih in samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji združenega in tako vsi, ki vstopajo v samoupravne odnose hkrati tudi nosilci informacijskih procesov v temeljni organizaciji združenega dela. Delavec na vsakem delovnem mestu porabi določen del delovnega časa za komuniciranje. Seveda pa je ta obremenitev od delovnega mesta do delovnega mesta zelo različna. Z razvojem proizvajalnih sredstev in samoupravnih odnosov pa se zahteve po komuniciranju večajo in tako je že veliko delovnih mest, na katerih je več kot polovica delovnega časa namenjenega prav komuniciranju. To je tudi razumljivo, saj nam razvoj v nekaterih najbolj razvitih deželah kaže, da je potrebno več časa nameniti organizaciji dela in vedno manj samemu delu v ožjem pomenu besede. Kljub temu pa v temeljni organizaciji združenega dela nekateri subjekti posebej odgovarjajo za informiranje. To so nesporno samoupravni organi in delegacije TOZD; ustava pa poleg njih še posebej omenja po- slovodne izvršilne organe v temeljni organizaciji združenega dela, ki so odgovorni za resnično, pravočasno in popolno obveščanje organov upravljanja in delavcev. Zagotovo pa so zelo pomembni dejavniki informacijskih procesov v organizaciji združenega dela strokovne službe, tako v sami temeljni organizaciji združenega dela, kakor tudi v skupnih službah. Le-te hi morale na področju obveščanja več narediti. Seveda pa imajo pri tem veliko vlogo tudi samoupravni organi, predvsem pa med njimi Svet za obveščanje. Njegova naloga bo zlasti vpilvati na zaposlene, prvenstveno na strokovne službe, da bodo redno in pravočasno obveščali delavce o vseh novostih in spremembah. Samoupravni organ za obveščanje bo moral organizirati najbolj ustrezen sistem obveščanja, dati pobudo za izdelavo ustreznega samoupravnega akta o obveščanju in v njem določiti smernice in opredeliti dolžnosti posameznih služb v zvezi z dajanjem podatkov in obvestil. Prav tako bo njegova dolžnost, da bo skrbel za potrebno informiranje in podobno. Ne smejo pa posamezne strokovne in operativne službe misliti, da bo samoupravni organ za obveščanje obveščal kolektiv, ta bo le dajal smernice in vodil skrb, da bodo delavci čimbolj obveščeni o dogajanjih v delovni organizaciji. Obvestila in problematiko na svojih področjih pa bodo morale dajati strokovne in operativne službe. Enako pa se bodo morale v obveščanje delavcev v združenem delu vključiti vse naše družbenopolitične organizacije. Prepričani smo, da bomo o vseh dogajanjih lahko obveščeni le, če bomo na tem področju sodelovali vsi, tako samoupravni organi, družbeno politične organizacije, službe in vsi delavci naše delovne organizacije. Na področju organizacije samoupravnega sistema informiranja nas torej čaka še skoraj vse delo. Gre za zelo pomembno zadevo, od katere zavisi nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. J. S. Vtisi s Celovškega sejma Kakor preteklo leto, smo tudi letos samostojno razstavljali na celovškem sejmu. Naši eksponati so bili: kompletna vrata finalizirana z SM-3 podbojem, kompletna vrata s kovinskim podbojem, vhodna vrata, gradbene plošče in obloge. Razstavni prostor je bil vzorno opremljen in to v hali 4, ki je bila razstavni prostor za vrata, okna in okovje. Ker sem bil že v preteklem letu in letos na sejmu, sem imel priložnost- ugotavljati spremembe. Lansko leto nas je obiskalo precej večjih firm, ki so bile resni odjemalci, letos pa se s tem ne moremo pohvaliti. Letos je bilo mnogo več raz-stavljalcev tako, da je bil sejem nabit z eksponati, ni pa bilo resnih obiskovalcev — večjih firm. Največ je bilo individualnih interesentov, ki so se zanimali za nakup par komadov vrat. Pretežno so se zanimali za kompletna lakirana vrata. Vse te smo usmerjali v našo maloprodajno trgovino na Bled. Za gradbene plošče in obloge pa je bilo zelo malo interesentov. Za male odjemalce, ki so resni interesenti, sem prepričan, da bodo prišli v našo trgovino, ker so nekateri, ki so se zanimali že v preteklem letu, kupili pri nas vrata in jih peljali čez mejo. Prišli so se zahvalit in povedat, da so izredno zadovoljni. To res niso veliki kupci, samo veliko teh je interesantnejših kot velike firme, ker takoj plačajo. Naši eksponati na sejmu so bili zelo v redu. Ljudje so jih hvalili. Menim pa, da smo naredili veliko napako, ker smo razstavljali izdelke, ibi jih še ne proizvajamo in ne prodajamo. Interesenti, ki se bodo oglasili v naši trgovini bodo razočarani, ker ne bodo -mogli kupiti prikazanih artiklov. Značilno za celovški sejem je to, da vse razstavljene izdelke lahko tudi kupiš, to ni sejem novih dosežkov, ki še niso v prodaji. Zato bi bilo tudi za nas v bodoče boljše, da na sejmu razstavljamo artikle, ki jih je tudi že proizvajamo. Po splošnem vtisu s sejma lahko trdim, da je proizvajalcev stavbnega pohištva zelo veliko, interesentov za nakup pa malo. To je seveda posledica zmanjšanja investicij. Informacije o prodaji žaganega lesa, ki smo jih dobili od avstrijskih firm, niso prav nič razveseljive. V glavnem so žagarski obrati natrpani z žaganim lesom, ker se je ustavil izvoz. Cene žaganemu lesu so se občutno zmanjšale in sicer od 2500 Aš/m3 na 1800 Aš/m3. Tudi cena hlodovine se je znišala od 1200 Aš/m3 na 800 Aš/m3, tako da so vsi znaki recesije tu. Zato tudi -mi Jugoslovani ne pričakujmo zlatih časov konjukture, ker bo vsa ta situacija zajela tudi naše tržišče. Maselj Karel Prodaja nekurantnega materiala Kaj bi se lahko zgodilo Med najbolj pogoste tujke v žagarski hlodovini spadajo tudi ostanki granat in krogel. Dne 23. 8. 74 smo pri razrezu hloda, debeline 35 cm naleteli na večji tujek, zrno protiavionskega topa. Zrno je bilo cca 15 cm pokrito z lesom in na hlodu ni bilo opaziti znakov poškodb. Pri četrtem razrezu je tračna žaga oplazila zrno po dolžini in ta se je skupaj z desko odvalil od preostalega hloda. Vrstni red investicij Na 2. seji Sveta za reklamacije in inventuro, dne 23.4.1974 je bila določena komisija za odprodajo in likvidacijo nekurant-nih materialov in osnovnih sredstev. Zaradi nujnosti in obsežnosti dela je komisija takoj izdelala celotni program z določitvijo rokov in nosilcev posameznih zadolžitev. Posamezne TOZD so pred tem že poslale sezname od- večnih in dotrajanih osnovnih sredstev, posebne inventurne komisije TOZD pa so imele nalogo popisati nekurantni in odvečni material ter določiti prodajne cene. Sezname osnovnih sredstev in materiala so dobile posamezne TOZD predhodno na vpogled z namenom, da se najprej opravijo premiki znotraj delovne organizacije in šele nato javna prodaja. Za nekurantni in odvečni material se je komisija odločila, da ga pod enakimi pogoji najprej nudimo pri nas zaposlenim, kasneje pa z objavo razpisa za javnost. Zaradi pritegnitve čim večjega števila domačih in ostalih interesentov smo se domenili, da bomo vse prodaje in licitacije izvedli v prostih sobotah. Ker je bil rok za celotno akcijo določen od Sveta za reklamacije in inventuro razmeroma zelo kratek, si je komisija zastavila sledeči program dela: 1. vse člane kolektiva LIP obvestiti v GLASILU, ki ga bodo prejeli 15.5.1974, da bo razprodaja materialov za TOZD Bled 18. 5. 74 in za TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 25. 5.1974. Na vse TOZD je dostaviti tudi zadostno število spiskov materiala, namenjenega za prodajo, da jih izobesijo na oglasnih deskah. 2. javna razprodaja preko objave obvestila v tedniku GLAS in sicer: za TOZD Bled, dne 22. 6.1974 in za TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 29.6.1974, to je isti soboti, ki sta bili določeni za prodajo osnovnih sredstev. 3. preostali material, ki v redni prodaji ne bo šel v promet, je ponuditi še trgovskim podjetjem in event, posameznim in-teresntom ter za končno likvidacijo opraviti razprodajo potom najvišje ponudbe in poslednje kot staro železo in smetišče. 4. pregled in ocenitev osnovnih sredstev, namenjenih za interne premike med TOZD, prodajo, razhodovanje in likvidacijo naj opravi komisija pravočasno po predhodnem sporazumu s člani komisije. Komisija je v glavnem opravila svoje delo kakor je bilo to določeno s programom. Vse preglede, ocenitve in določene akcije za prodajo in razhodovanje osnovnih sredstev ter prodajo odvečnih in nekurantnih materialov so bile opravljene po določenem programu. Dokončna likvidacija še ni bila opravljena, 'ker so še, neodvisno od komisije, v teku razne ponudbe in iskanje interesentov za še ku-rantne materiale, ki jih ni bilo možno v določenem roku prodati. Na naše javne objave je bil razmeroma zelo dober odziv interesentov in tudi uspeh prodaje dober, kljub vsem prizadevanjem pa nismo uspeli zaključiti akcije do določenega roka. Vzporedno z opisanim delom smo izvedli tudi ponovno prodajo rezervnih delov za kegljišča. Tudi ta prodaja je uspela, kljub temu, da še ni zaključena, so iz-gledi, da bomo v doglednem času prodali še nekatere rezervne dele, ki odgovarjajo sedanjim potrebam. Ker še ne moremo podati končnega uspeha obsežne akcije, naj vas seznanim, da smo do konca meseca avgusta uspeli prodati osnovnih sredstev za okroglo 47.726,00 din in materialov ter rezervnih delov za 56.760,00 din. Komisija še nadaljuje začeto delo, zato bomo celotne podatke objavili ob zaključku. Ob zaključku te objave o delu komisije, želimo na kratko seznaniti člane kolektiva o namenu akcije. Tako osnovna sredstva izven uporabe, kakor odvečni in nekurantni material, predstavljajo za celotni kolektiv mrtvi kapital, ki zaradi dotraja-nja in postaranja dnevno izgubljajo na vrednosti, zahteva določene stroške v zvezi z evidenco, nepotrebno obremenjuje tesne skladiščne in manipulativne prostore in s tem ovira tudi tekoče delo. Komisija si je zadala nalogo, da bo do likvidacije vsega nepotrebnega dosledno vztrajala, od vodstev TOZD in vseh zainteresiranih pa pričakuje, še v naprej tesno sodelovanje in razumeva-njel pri reševanju obstoječih težav in prevzetih obveznosti. Predsednik komisije Sedlar Anton Pri ugotavljanju potreb investicijskega vzdrževanja, investicij sikih gradenj, nabave novih strojev in opreme imajo temeljne organizacije združenega dela, oddelek in posamezniki različna mnenja o važnosti posameznih vlaganj v ožjem in širšem smislu. Potrebe narekujejo razvoj oddelkov po načinu izdelave, kvaliteti izdelave, količini izdelkov. Investicijska vlaganja v novogradnje za povečanje proizvodnje morajo biti dobro argumentirana. Predvsem moramo biti sigurni o dolgoročnosti proizvodnje in prodaje z ugodnimi finančnimi rezultati. Ko je to določeno, je treba začeti takoj z gradnjo, nabavo opreme in iskanjem strokovnih delavcev, zaradi hitrega aktivranja proizvodnje in hitrim vključevanjem v trg. Gradnje, ki so hitro izvršene, so dvakrat cenejše. Stroji so na mestu, če smo jih dovolj zgodaj naročili. Zgodna in dobra priprava kadrov pa nam omogoča, da je poskusno obratovanje krajše. Zadnje čase ne govorimo o investicijah več tako suhoparno in v obsegu, ki ni izvedljiv. Več govora je o pravilnem usmerjanju investicij. Ne smemo pozabiti, da je važen tak vrstni red, ki bo omogočal lažje delo, večjo proizvodnjo in boljši osebni dohodek. Na sestankih oddelkov, zborov delovnih ljudi TOZD je opaziti vse večje zanimanje za osvojitev takih investicij, ki so najbolj potrebne. Na zasedanjih delavskih svetov TOZD in OZD ta mnenja upoštevajo ter sprejemajo plan investicij za naslednje leto pri prioritetnem vrstnem redu. Usklajevanje investicijskih gradenj med TOZD v okviru OZD s privolitvijo vseh TOZD mora steči čimpreje. Važno je, da pri investicijah večjega značaja ne smemo zamujati na račun prepočasnega obravnavanja. Kot že rečeno, so obravnavanje investicij temeljne organizacije združenega dela sprejeli z vso resnostjo in prizadevnostjo. Tako se bližamo cilju — investicije obravnava najširši krog zaposlenih, katerih mnenja se morajo upoštevati pri določanju prioritetnega vrstnega reda investicijskih vlaganj v okviru možnosti, ki jih imamo. TAND Sklepi samoupravnih organov Svet za družbeni standard 1. Sprejel je sklep o podaljšanju vročitve 1.000.000,— din od 13 mesecev na 24 mesecev. 2. Posojilo, ki je bilo odobreno tov. Bajtu pri Lujbljanski banki v višini 40.000,— din ,se prenese na njegovo ženo zaradi omejene kreditne sposobnosti. 3. Sprejel je sklep o nakupu še dveh stanovanj na Bledu. Ker pa ni prostih sredstev za nakup, se bomo dogovorili z graditeljem stanovanj, da najde način premostitve plačila v tem smislu, da stanovanje kupimo v letošnjem letu, plačilo pa sledi takoj, ko bodo prosta sredstva, oz. najkasneje takrat, ko bodo sproščena sredstva v banki. 4. Splošni sektor je zadolžil, naj do prihodnje seje pripravi predlog o pogojih pri nakupu naših proizvodov za naše delavce. 5. Odobril je kredit za gradnjo v znesku 30.000,— din: Marinki Trpin in Cilki Mencinger. 6. Andreju Mačku je odobril kredit za nakup stanovanja v znesku 45.000 din. 7. Ugodno je rešil vlogo Franca Pangerca iz TOZD Podnart za dodelitev regresa. 8. Obravnaval je prošnjo Joža in Milke Pogačnik za odkup stanovanja. Z odprodajo stanovanja našemu delavcu se strinja, zato naj splošni sektor razpiše prodajo. 9. Obravnavana je bila tudi prošnja Jurija Jana za odkup lesene stanovanjske hiše. Stavba je last LIP Bled in tov. Jan v njej že stanuje. Svet je prošnjo ugodno rešil. Na prodajo hiše naj da soglasje TOZD Bled. Splošni sektor naj razpiše prodajo, če dobi soglasje. Svet za Izobraževanje 1. Štipendijo na visoki ekonomsko komercialni šoli je svet podelil Borisu Maleju, na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer tehnična matematika pa Andreju Brvarju. 2. štipendijo na srednji tehniški šoli — lesni oddelek je svet dodelil še Zdravku aJlnu iz Roden 11, Žirovnica. 3. Sprejel vajence ozkega profila. 4. Seznanjen je bil s programom seminarja za člane samoupravnih organov, o predavateljih in kraju seminarja pa bo seznanjen na prihodnji seji. 5. Vajencu Ivanu Ratniku se zaradi prizadevnosti pri delu na predlog vodje oddelka vrat nagrada zviša za 10 % za dobo 2 mesecev. 6. Prošnja Antona Repeta — pripravnika v tehničnem sektorju, ki prosi za štipendijo na redni višji elektro šoli bo rešena na prihodnji seji, enako tudi prošnja Franca Mačka ter ostalih prosilcev. Svet za gospodarjenje 1. Sprejel sklep o valorizaciji nadomestil OD, ki jih izplačujemo svojim obolelim delavcem za prvih 30 dni nezmožnosti za delo v breme lastnih sredstev v enakem znesku in na isti način kot je ta sklep sprejela Skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj. 2. Obravnaval je spremembo 13., 13 a in 14. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku in jih potrdil ter jih daje v javno obravnavo. 3. Predlaga TOZD, da dajo soglasje za kredit v znesku 63.000 din za dobo 15 let z 2 % obrestno mero, ki se daje Elektrogospodarstvu Kranj, ker je vezan z novo investicijo skladišča oblovine v Boh. Bistrici. 4. Na predlog v. d. vodje TOZD Mojstrana je po 8. členu pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku povečal osnovno postavko kontrolorju kvalitete za 5 %. Svet za delovne norme L Potrdil je novo tehnično normo »izdelava zidakov« za oddelek ISO-SPAN ter vse začasne normative TOZD Bled. Problemi proizvodnje v Mojstrani V Mojstrani v preteklih mesecih ni bilo večjih problemov v proizvodnji. Izdeloval se je program za Madžarsko in če odšte- jemo težave pri dobavi materiala, je vse potekalo kot je treba. Kljub manjšemu številu zaposlenih, zaradi dopustov, je proizvodna količina ostala ista. V avgustu pa se je redno delo pretrgalo zaradi okvare ključnega stroja — stiskalnice Berlasso. Prvič so jo popravili v dveh dneh, vendar je obratovala samo 5 dni, nato pa se je spet pokvarila. Ta okvara je trajala 10 dni. Sledilo je ponovno popra- vilo, ponovno obratovanje 5 dni in spet okvara. Medtem smo si pri TOZD Bled izposodili rezervno stiskalnico, vendar je potek dela spremenjen in rezultati tega meseca so porazni. Padla je tudi delovna vnema in potrebno bo veliko časa, da bo zopet vse steklo v normalni tir. Ravno ob takih izpadih se lahko zamislimo predvsem nad dvema vprašanj ima: 1. Izbira strojne opreme je še vedno premalo preštudirana, ker se sedaj pojavljajo pripombe, češ da je bilo že prej jasno, da so te stiskalnice slabe. Podo-' ben primer je tudi v Podnartu z robilnikom. 2. V vsej svoji veličini se je pokazalo pravilo, da če si majhen, ostajaš majhen, samo probleme je veliko -teže reševati. V dneh okvare ni bilo mogoče preusmeriti ljudi na rezervni proizvod, ker ga enostavno ni. Problem se je sicer reševal z dopusti, oziroma delom na skladišču. Vprašanje pa je, kaj storiti z ljudmi, ko ne bi imeli več dopustov. Zaradi tega je skrajni čas, da se prične TOZD z majhnim številom zaposlenih gledati enakopravno z ostalimi, ker se moramo zavedati, da je vsak dinar enako dober, pa naj ga je ustvaril ta ali oni, rezultate dela ne smemo ceniti samo v končni vsoti, ampak tudi po pogojih, v katerih so bili ustvarjeni. Kelbl Miro Pričetek šolskega leta Poklicne in srednje šole pričnejo s poukom prve dni septembra, višje in visoke pa navadno prve dni oktobra. Za novo šolsko leto smo dobili nekaj novih štipendistov in vajencev. Na tehnični šoli za lesarstvo 6 štipendistov, na fakulteti za strojništvo 1, na biotehnični fakulteti — lesni oddelek 1, na visoki ekonomsko komercialni šoli 1 in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer tehnična matematika 1 štipendista. Sprejeli smo 11 vajencev za poklice širokega profila, strojne mizarje in strojne ključavničarje ter 3 vajence za poklice ozkega profila — lesni delavec s specializacijo. V podjetju bomo nadaljevali s tečajem za pridobitev naziva »priučeni delavec« (PK). Ta tečaj poteka po dopisni metodi s tem, da kandidati polagajo izpite iz posameznih predmetov pred izpitno komisijo. Predmeti, iz katerih se opravljajo izpiti so: varstvo pri delu, matematika, tehnologija lesa in strojeslovje. Zaposleni, stari nad 40 let, so oproščeni izpita iz matematike. Po že sprejeti sistemizaciji delovnih mest nekvalificiranih delovnih mest v podjetju skoraj ni, zato priporočamo vsem zaposlenim, ki so brez kvalifikacije, da se prijavijo za tečaj. Z novim tečajem pa nameravamo pričeti takoj, ko bomo zbrali dovolj prijavljencev. Svet za izobraževanje je sprejel sklep, da tudi letos objavimo vpis v osnovno šolo z namenom, da omogočimo pridobitev osnovnošolske dzbrazbe vsem tistim delavcem, ki le-te še nimajo. Oddelek osnovne šole bomo organizirali v podjetju v sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo iz Ljubljane. Prijavijo se lahko kandidati, ki nameravajo končati 5., 6., 7. ali 8. razred osnovne šole. Pouk je organiziran v dveh oddelkih za 5. in 6. razred skupaj ter 7. in 8. razred skupaj. Zato je možno v enem letu končati dva razreda. Lansko leto smo pričeli s poukom konec decembra, letos pa nameravamo pričeti v začetku oktobra. Od lanskih 26 vpisanih je do pričetka poletnih počitnic končalo vpisane razrede 14 kan- didatov. Poleg navedenih v julijski številki Glasila, sta končala vpisane razrede tudi Andrej Kodele 8. razred in Dušan Knničar 6. razred, ostalim manjka še nekaj izpitov, trije pa niso položili še nobenega. Predavanja bodo enkrat tedensko na prosto soboto ali v nedeljo dopoldne na Bledu ali v Bohinju, odvisno od števila prijavljencev. Upamo, da bo letošnji odziv še večji, ker se moramo zavedati, da je vsaj osnovnošolska izobrazba neobhodno potrebna za aktivno sodelovanje v samoupravljanju. Aprila 1974 smo objavili razpis za vpis v šolo za poklicno izobraževanje. V sodelovanju s Poklicno lesno šolo iz Škofje Loke smo nameravali organizirati oddelek za poklic širokega profila — strojni mizar in oddelek za poklice ozkega profila lesni delavec — s specializacijo in žagar. Dosedaj ni bilo večjega interesa za tovrstno izobraževanje med zaposlenimi, zato še niso dani pogoji za organiziranje teh oddelkov v podjetju. Pričakujemo pa, da se bodo vključili v tako obliko izobraževanja delavci, ki obiskujejo osn. šolo v podjetju, ker smatramo, da težijo k večji strokovni izobrazbi. Blaževič Jordan Z izgradnjo nove lakirnice v Temeljni organizaciji združenega dela Bled bodo izdelki precej pridobili na kvaliteti. Delegati in njih delo TOZD, oziroma OZD ima svoje predstavnike kot delegate- voljene iz vrst zaposlenih. Ti zastopajo interese zaposlenih v delovni organizaoiji, občinskih in drugih forumih. Njih delo bo odgovorno. Delegati bodo morali biti vključeni v delo z vso resnostjo in prizadevnostjo. Novejša oblika samoupravnih odnosov, s sodelovanjem največje množice ljudi pri odločanju ima za posledico večji poudarek na odgovornosti pri odločanju o akcijah, ki bodo pogojevale razvoj družbe. Delegati morajo biti sposobni, da zastopajo koristi posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi. Morali bi biti zapornica vsem kvarnim pojavom, ki družbi onemogočajo razvoj. Morajo biti aktivni dejavniki samoupravnega odločanja. Ker so vgrajeni v samoupravni sistem odločajo za samoupravno, socialistično korist delavcev. Delegati morajo vsa dogovarjanja, obveščanja, odločanja izvajati hitro in učinkovito. Ljudje v delegacijah pa bodo le z delom, pridobivanjem in prenašanjem novih izkušenj, z novimi, dobrimi pobudami vzbujali samoupravno zavest njih samih in tistih, ki so jih volili. Vsekakor pa delegat ne bo uspešno zastopal organizacije, če le v tej ne bo urejenih samoupravnih odnosov v smislu neposrednega samoupravljanja. Izdelan bo moral biti delovni program delegacij in zborov dcTjv-nih ljudi. Programi pa bodo morali biti medsebojno usklajeni na liniji: zbor delovnih ljudi, delavski svet, sveti TOZD in OZD. Vsekakor pa bodo morali delegati dovolj zgodaj zbrati gradivo za predčasno ugotavljanje potrebe po obravavi tega zaradi uspešnega zastopanja interesov določene skupine ljudi, katere zastona. TAND Sindikati ugotavljajo Visoki življenjski stroški, ki so z dneva v dan višji, prizadenejo predvsem delavce in občane z nižjimi osebnimi dohodki. Omejitve naraščanja cen niso v stanju zajeziti povišanja cen takih artiklov, ki pomenijo življenjsko osnovo. Tako podražitve neusmiljeno bijejo po ljudeh, ki imajo veliko potrošnjo električne energije v gospodinjstvu, kuriva in prehrambenih artiklov. Tisti, ki ima več šoloobveznih otrok bo ob letošnji podražitvi šolskih potrebščin za 30—40 % hudo prizadet. Posamezne sindikalne organizacije delovnih organizacij se zanimajo za cenen nakup ozimnic za svoje člane. Nekatere delov- ne organizacije zagovarjajo regresiranje po enotnem merilu in v približni višini kot regres za dopust. Tak način oblažitve velikih stroškov na račun ozimnic nekateri že tudi izpolnjujejo v zgoraj omenjenih višinah. Več delovnih organizacij, katerim bi se morala priključiti tudi naša delovna organizacija, pa je mnenja, da bi regresiranje za ozimnice uveljavili v vseh delovnih organizacijah v Sloveniji. Sindikalne organizacije bodo morale na tak ali drugačen način obravnavati in tudi najti rešitev za oblažitev draginje osnovnih življenskih artiklov, oziroma zagotoviti višino standarda občanov. TAND Prvi začetki Po uspešno končanem tečaju iz AOP-a v Ljubljani na institutu Jožef Štefan, smo že praktično dobili nalogo, da začnemo z AOP v podjetju. Že na samem začetku smo se seznanili s problemom kako in kje začeti, da bo rezultat najboljši. Od ogromno dela, ki nas čaka na začetku, smo se najprej odločili za izdelavo programa po katerem bi se opravljal izpis obrazcev za vpis osebnih dohodkov na hranilne knjižice za vse zaposlene v delovni organizaciji LIP Bled. Sama struktura programa je izdelana tako, da se programsko avtomatsko vpisuje na obrazce številka hranilne knjižice, ime in priimek, rojstno leto, akademski naziv in naslov posameznika. Naknadno je ročno vpisati le datum in znesek. S tem programom se bo prihranilo precej časa. Sam program je izdelan tako, da se bo lahko kasneje spreminjal, če bodo nastopale kakšne spremembe. To je samo skromen začetek AOP, čaka pa nas še dosti težkih programov, s katerimi bomo skušali razbremeniti določene službe v naši delovni organizaciji. Mašič Ustavna določila in sam. delavska kontrola Ustavna določila o odgovornosti so za delarvsko kontrolo pomembna ne samo zaradi tega, ker določajo področje dala sam. del. kontrole, temveč ker iz njih izhaja tudi dodatna dolžnost or. gana delavske kontrole: seznanjati delavce z ustavnimi določili o odgovornosti. V 108. členu zvezne ustave je odgovornost v organ, združ. dela opredeljena sledeče: — vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravlijalskih funkcij, — člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil, — delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije v kateri so bili izvoljeni. Po istem členu ustave so delavskemu svetu in delavcem odgovorni tudi člani kolegijskih iz- vršilnih in poslovnih organov ter individualni poslovni organi. Pomembna za del. kontrolo so predvsem naslednja določila o osebni in materialni odgovornosti naštetih organov oz. članov: — osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev, — odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoima dali neresnična obvestila delavskemu svetu ah delavcem. Torej, ustava nas zavezuje, da smo precizne j ši pri opredeljevanju odgovornosti pri vseh, predvsem pa pri poslovnih, finančnih in ostalih družbeno pomembnih odločitvah. Za odbor SDK Štefan Banko Ali je počitniški dom že urejen? Ob letošnji zasedenosti našega počitniškega doma v Seči pri Portorožu je razvidno, da so njegove kapacitete nezasedene in da se doma vsako leto manj poslužujejo naši delavci in da je vsako leto več tujih dopustnikov v našem domu. Še manjši obisk pa je zapaziti s strani našega vodstvenega kadra. Verjetno nas vse zaposlene zanima, zakaj je tak osip zasedenosti in koriščenja uslug v našem domu. Ugotoviti bi bilo potrebno, kaj je razlog za tako majhen obisk naših delavcev, kaj je razlog za negodovanja in vedno manj še zanimanj e za koriščenje doma v Seči? Morda so krivi osebni dohodki, previsoke cene za ožje družinske člane? Vsekakor pa verjetno veliko vplivajo zasebne gradnje, saj se delavci s takimi osebnimi dohodki in draginjo, ki nas vsak dan bolj pritiska, ne morejo privoščiti še dopusta na morju. Velik razlog pa je po vsej verjetnosti tudi neurejena plaža. Vsem nam je poznano, da se ne moremo pohvaliti z idealno plažo v bližini doma. Za kopanje imamo na razpolago samo camping v Luciji in pa plažo pri Ribiču, ki pa je neurejena. Mislim, da bi se dalo problem vseeno urediti. Potreben bi bil samo človek, ki bi navezal stike z ostalimi počitniškimi domovi, kot so: počitniški dom sindikalne podružnice METKA, Celje, počitniški dom športne zveze Slovenije, mariborski dom. Z lastnikom gostilne pri Ribiču bi se lah- ko dogovorili o skupnem financiranju in ureditvi plaže v bližini Ribiča. Verjetno bi bili vsi domovi zainteresirani za skupno ureditev plaže. Potrebno bi bilo le malo betona in lesen pomol v morje, če bi to uspelo, bi uredili še malo dohod do plaže in verjetno bi delavci veliko raje zahajali na dopust v naš dom. Druga možna rešitev je nabava motornega čolna, s katerim bi se vozili na kopanje preko zaliva v kamnolom ali Savudrijo. Problem, ki bi nastal ob tej rešitvi je pa prevzem odgovornosti za potnike v čolnu, vprašanje financiranja in vzdrževanja. Velika pridobitev za naš dom, ki je precej oddaljen od morja, bi bil tudi bazen, katerega bi zgradili iznad doma. Verjetno bi bila to predraga investicija, vendar bi jo z dobro voljo nas vseh zaposlenih lahko izpeljali. Ostane nam tudi vprašanje, če bi dobili dovoljenje za lokacijo. V kolikor bi bil problem vode, bi lahko napeljali v bazen morsko vodo. Velik razlog za nezasadenost doma so prav gotovo neurejene sobe, sobe brez omar in zaves. Tudi generalno čiščenje in beljenje jim ne bi škodovalo. V bodoče bi bilo potrebno pred otvoritvijo doma temeljito počistiti znotraj doma in njegovo okolico, da bi bilo pred prihodom gostov vse urejeno in čisto. Velik problem pa nam ostane še glede pralnice, ki ni več primerna za tako kapaciteto sob. Sedanja pralnica bi se lahko adaptirala, nabavil pa naj bi se večji stroj za pranje perila. Pralnica tudi nima primerne shrambe za perilo. To bi se dalo urediti tako, da se soba, v kateri je bila predhodno televizija, ukine, v njej pa se postavi valj za likanje in palice za perilo. Vsekakor pa je kot prvi pogoj za dobro počutje tudi ustrezen kader v domu, kajti odnos in razpoloženje zaposlenih do gostov mora biti res prisrčen. Res, da ni vse tako kot je treba, niti v našem domu, niti drugod, vendar z malo boljšo organizacijo in kančkom razumevanja bi lahko bistveno zboljšalo situacijo. Ta kanček razumevanja in dobre volje pa se ne nanaša samo na kader v počitniškem domu, ampak tudi na vse goste, saj morajo tudi oni imeti čut za skupno lastnino in prijetno okolico. Ugotovimo lahko tudi, da se vse več naših delavcev poslužuje raznih počitniških paketov v aranžmaju turističnih organizacij. Take počitnice so sorazmerno poceni in dobro organizirane, istočasno ipa spreminjajo kraj letovanja. Ne smemo prezreti tudi vse bolj razširjene oblike počitnic — taborjenje. Pričakujemo in upamo, da bo drugo leto bolje kot letos. Razveselile bi nas preurejene sobe z omarami, lepša okolica in morda realizacija enega zgoraj navedenih predlogov. Obisk se bo prav gotovo povečal in naš dom na idilični točki v Seči bo spet zaživel tako, kot si vsi želimo. Urh Branlko Na pragu novega šolskega leta Že nekaj dni je pred novo šolo v Boh. Bistrici kot pred čebelj-nakom, ko ga obsije prvo pomladansko sonce. Številne turiste, ki so se ustavljali v počitnicah pred šolo, misleč, da je hotel, so zamenjali mladi Bohinj-oki, ki zvedavo ogledujejo obvestila o začetku pouka. Vsak se poišče v spisku, ugotavlja sošolce, se informira o knjigah in o vsem, kar bo porteboval pri pouku. Razigrane misli se izgubljajo v novih predstavah, pomešane s prijetnimi spomini. Iz oči jim sije zadovoljstvo in tudi ponos, saj je lepo v novi šoli. Nekatere privede zvedavost tudi na južno stran poslopja, kjer se marsikomu, ki pokuka skozi odprtine v steni, utrne vzdih: »Telovadbe pa še ne bo! škoda!« Da, tudi bazena še ne bo in igrišča so le še v načrtih. »Vse to še bo!« se nam oglaša upanje, oprto na razumevanje Bohinjcev, ki jim ni vseeno kako se vzgajajo otroci. Res so že redki starši, ki jim ni mar otrokova bodočnost. To je razveseljivo, saj obeta plodnejše dni za ves Bohinj. Ne le otroci in starši, tudi učitelji razmišljamo v teh dneh, kako naj bi potekal pouk, da bi bil čimbolj življenjski in uspešen. Jezi nas, ker so tiskarne z učbeniki vsako leto v zaostanku. Žal, da je za prepotrebne pripomočke, učne filme in sodobne pripomočke, ki bi omogočali otrokom samostojnejše učenje, še vse premalo smisla. Za to ni denarja! Jih je le še preveč, ki se izživljajo v plehki plaži in z netenjem živalskih strasti izvabljajo denar. Da, za dokaj problematično, prostaško vzgojo ne zmanjka denarja . . . Tudi ob tem bodri učitelje prepričanje, da je v delavnih ljudeh še dovolj zdravega smisla in volje za materialna in moralno sodelovanje s šolo, kar obeta uspehe. Vsklajeno navajanje otrok na samostojno, družbi koristno delo s čutom odgovornosti za kakovost in uspeh, skupno prizadevanje, da bi izboljšali otrokom učne in delovne pogoje doma in v šoli, mora uspeti. V sodelovanju z organizacijami združenega dela bodo spoznavali učenci zakonitosti proizvodnje, potrebo znanja na delovnih mestih in sodelovanje upravljavcev v skupnih naporih za tehnične izboljšave v prid kakovost- nim, količinskim in donosnejšim uspehom. Kot že vrsto let računamo tudi letos na pomoč delovnih kolektivov pri skupni obdaritvi učencev ob novoletni jelki. Veseli bodo, če jim bomo iz zbirke skupne pomoči izpopolnili opremo strojne delavnice in nabavili zvočne pripomočke za doživetej-ši jezikovni pouk. Da jim skromna pogostitev s šaljivimi progra-mi»ne bo ušla« itak vedo. No, potrkali bomo kdaj tudi na vrata našega pokrovitelja LIP Bled in prosili za strokovne nasvete pri obnovi miniaturne proizvodnje, pa tudi za odpadne materiale jim bomo hvaležni. V TOZD Bled in v TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica nas že dobro poznajo. Didaktičnih igrač in raznih učnih pripomočkov, narejenih iz teh materialov pa bodo veseli malčki v predšolskem varstvu in v elementarnih razredih. V delovni vzgoji in prebujanju veselja do spoznavanja naravnih zakonov, v utrjevanju tovarištva in samoupravne, socialistične zavesti, vse ob pozorni spremljavi ustvarjalnih in zaščitnih naporov delovne družbe, si predstavljamo v šoli uspešno pripravo mladine za življenje. Sporazumno s starši ne bo težko rešiti problemov otroške prehrane, dodatne pomoči učencem v podaljšanem bivanju, problemov male šole, v prostovoljnih dejavnostih PO in ZMS, pri delovnih akcijah, na poučnih ekskurzijah in na letovanju ob .morju. Prepričani smo, da bo z dobrohotno pomočjo občanov dograjeno tudi športno poslopje, ki bo nudilo v večernih urah zdravo rekreacijo domačinom in gostom. Skrbi pa nas stanovanjski problem učiteljev. Predvidevali smo adaptacijo zgornje šole za učiteljska stanovanja, zato smo že obnovili streho im zbirali sredstva. Občinska skupščina pa je namenila stavbo za gostinstvo. Ker za gradnjo lastnega bloka nimamo sredstev, o rešitvi naših prošenj za stanovanja v stanovanjski komisiji pri solidarnostnem skladu pa so deljena 'mišljenja, zato iščemo izhod, ki -bi pouk čimmanj prizadel. Marsikje so razredi brez učiteljev prav zaradi stanovanj. V bivši Jugoslaviji smo bili glede tega brez skrbi, ker so za to skrbele občine. Učitelji pa smo se lahko .posvečali tudi v prostem času kulturnim interesom družbe. Hvalevredno prizadevanje je pokazal kolektiv TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica, ki je že pred leti odstopil iz svojega stanovanjskega fonda prostore učiteljski družini, če bodo »principi« prisilili mlade učitelje k gradnji lastnih poslopij, se bodo naše vrste še bolj skrčile. No, pravim, da nas to skrbi, začeli pa bomo pouk z vso dobro voljo im polni optimizma. FF Za zdrav oddih po napornem delu 18. avgusta je odprlo Turistično društvo Boh. Bistrica ob veselem srečanju domačinov in gostov lično turistično gostišče »Danica«. Na videz je to skromen uspeh, za mlado Turistično društvo, ki se je lotilo dela »praznih rok«, pa precej pomeni. Uspel je prvi korak pri ureditvi rekreacijskega parka Danica, ki bo s kopališčem in senčnimi sprehajališči, s športnimi objekti in številnimi igrišči nudil občanom in gostom zdrav oddih in poživljajoče razvedrilo po napornem delu. Ob robu parka bo možno tudi kampiranje. Danica pa bo privlačna tudi pozimi, saj predvideva načrt tudi urejeno drsališče, Z mostom povezane Senožeti in Dobrava pa bodo nudile zlasti družinam z otroki ustrezna smučišča s čudovitim razgledom na venec bohinjskih gora. V Danici je bilo že pred prvo svetovno vojno, ko je bila Boh. Bistrica že poznan, dokaj razvit turistični center, kopališče. Seveda bo sedaj po načrtih ing. arhitekta Gnilška park sodobno, rekreacijskim potrebam slehernemu delavcu primerno urejen. Maloštevilna skupina odbornikov pod vodstvom požrtvovalnega tov. Žvaba Ivana, ki je pri upravnem odboru zadolžena za ureditev Danice, se zaveda še velikih težav in ovir pred uresničitvijo pomembnega programa, vendar vse bodri prepričanje, da so delovni kolektivi in razsodni občani v Bohinju že pre-kvašeni z zdravim smislom za kulturno ureditev življenjskega okolja in za redno vzdrževanje tega vrelca zdravja in ustvarjalnih moči. To prepričanje opravičuje že dosedanji razumevajoč odziv na pobude omenjenega odbora . Občinska skupščina je naročila in plačala celotni načrt pri Zavodu za urbanizem na Bledu. Plačala je tudi električni kabel, ki so ga položili s prostovoljnim delom člani bohinjskega obrata Elektro Žirovnica. Vodovodne cevi so položili brezplačno inštalaterji domačega komunalnega podjetja. Občinska skupščina je Z razumevanjem odobrila tudi kredit 100.000,00 din pod ugodnimi pogoji in tako omogočila začetek gradnje. Gozdno gospodar- Visok jubilej gasilskega društva Gorje Prostovoljno gasilsko društvo Gorje je v nedeljo 25. avgusta praznovalo 80. letnico obstoja. Proslava je bila v sklopu krajevnega praznika Gorje. Že v soboto 24. 8. je bila v ta namen izvedena sektorska gasilska mokra vaja v Zg. Gorjah,, katera je bila dokaj zahtevna, saj je od zajetja vode pa do cilja napada razdalja znašala 700 m. S štirimi motornimi briz-glnami, postavljenimi v verigo, je uspelo v dobrih sedmih minutah dobiti vodo iz reke Ra-dovne do izteka pri kmetijski zadrugi v Zg. Gorjah. V nedeljo 25. 8. se je na proslavi zbralo veliko število gasilcev z gasilskimi prapori, veliko gostov od blizu in daleč, še več pa domačinov. Udeleženci na proslavi so z velikim zanimanjem poslušali besede govornika, ki je začel brati kroniko gasilskega društva, ki se iz leta v leto in to že 80 let, skrbno beleži v spominsko knjigo. Pot, po kateri je hodilo gasilsko društvo v teh 80-tih letih, je bila vse prej kot z rožami posuta. Že prva svetovna vojna je hudo prizadela gasilsko društvo Gorje, saj je večina članov morala zapustiti svoje domove. Mnogi od njih se niso več vrnili. Kakor prva, tako je tudi druga svetovna vojna pustila gasilskemu društvu hude rane. Vsi člani društva so prostovolj- no prijeli za orožje -in branili domovino pred tujimi kremplji in mnogi od njih se niso več vrnili med svoje najbližje. Kot vsa druga gasilska društva v Jugoslaviji, tako je tudi gorjansko gasilsko društvo po vojni začelo z novimi tovariši novo življenje, ker je bilo treba nadoknaditi izgubljeno ali uničeno. Toda društvo ni klonilo pod težo naporov, to so nam gasilci ob svojem jubileju dokazali z mladim sposobnim gasilskim kadrom. Zgradili so si nov gasilski dom, nabavili novo motorno brizgalno in kar je za današnje čase najpomembnejše, dobili so nov gasilski avto. K temu velikemu uspehu jim tudi mi, gasilci TOZD Bled čestitamo. stvo Bled je po prizadevanju TOZD v Bohinju podarilo brunarico na Martinčku, direktor Gradbenega podjetja Bohinj tov. Pekovec Jaka pa je izdelal brezplačno gradbeni načrt za omenjeno gostišče. Postavili so ga delavci Gradbenega podjetja Bohinj kljub prezaposlenosti. Delavci domačega podjetja Ko-vinoobrt so napravili brezplačno žlebove, prispevek Gradbenega podjetja Sava z Jesenic pa so brezplačna pleskarska dela. GKZ Srednja vas je prodala društvu 35 m3 lesa na panju po znižani ceni, domačin tov. Arh Valentin pa je z velikodušno zamenjavo njive omogočil izvedbo gradbenih objektov, ki so v načrtu. Nad 600 ur prostovoljnega dela so opravili požrtvovalni upokojenci iz Boh. Bistrice z očiščevalnimi deli v zaraščeni Danici in s podiranjem brunarice. Pri tem je pomagala tudi šolska mladina in osnovna šola z brezplačnimi prevozi otrok in materiala. Pomemben delež je prispevala tudi LIP, lesna industrija Bled TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica s podaritvijo ISO-SPANA in oken za prizidek gostišča in z brezplačnim posojilom gradbenih plošč in potrebnega lesa za ureditev veseličnega prostora ob otvoritvi. Ko se je odbornik v otvoritvenem govoru zahvalil v imenu Turističnega društva v Boh. Bistrici vsem darovalcem in požrtvovalnim sodelavcem, so jih nagradili navzoči z odobravajočim priznanjem. V članih društva pa je ta uspeh poglobil prepričanje, da bodo v sodelovanju z razsodnimi občani in TOZD-i, s turističnimi sodelavci, družbeno-politič-nimi organizacijami in društvi, s krajevno skupnostjo in občinsko skupščino prebrodili vse ovire in uresničili ta, za domačine in goste pomembni program. Opogumlja pa člane mladega Turističnega društva Boh. Bistrica tudi začetek gradnje žičnic na Koblo, to je začetek uresničevanja osnovne zamisli občnega zbora društva, ki pogojuje v veliki meri obnovo turističnega centra v Boh. Bistrici ter nadaljnji razvoj turizma v celotnem Bohinju. V dosedanjih uspehih pa se uresničuje tudi pomembna težnja članov društva, da bi se v prostovoljnem sodelovanju delavcev pri uresničevanju skupnih gospodarskih, kulturnih in znanstvenih interesov poglabljali nesebični, socialistični tovariški odnosi, ki bodo s svojo domačnostjo mnogo pripomogli k dobremu počutju domačinov in gostov v prelepem Bohinju. Obisk v palčkovi deželi V 'začetku letošnje sezone smo bili na dopustu v počitniškem domu v Seči. Med gosti je bilo tudi precej otrok. Za prijetnejši dopust vseh, posebno otrok, je poskrbelo osebje doma. Kot vemo, otroci na morju ne jedo prav radi. Moti jih sprememba zraka, okolja in vsega ostalega. Da njihovi želodčki le ne bi bili preveč prazni in da bi bile njihove mamice bolj zado-volje, je upravnik doma obljubil obisk Palčkove dežele. Ko so bili otroci pri kosilu, je vsakemu posebej zašepetal: »Če boš vse pojedel, boš šel z menoj v Palčkovo deželo!« In otroci so z veseljem praznili krožničke. Po kosilu so že začeli nadlegovati strica Lovrota, kdaj bodo šli gledat palčke. Palčki so bili čez dan na delu v rudniku, šele zvečer so se vračali domov. Srečni trenutek za otroke se je bližal z večerom. Stric Lovro je otroke peljal v gozdiček pod domom. Nepopisno veselje je obšlo otroke, ko so zagledali palčke, z velikimi barvastimi kapami, dolgimi belimi bradami, na ramah pa so nosili lopate, krampe in drugo Kronika STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC AVGUST 1974 TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica — 363 + 5 vajencev. TOZD Bled — 266 + 2 vajenca. TOZD Mojstrana — 36 + 2 vajenca. TOZD Podnart — 46. TOZD Trgovina — 6. DSSS — 117. Skupaj — 834 + 9 vajencev. Rodili so se: Grm Janezu — sinček Hodak Marjanu — sinček Kraigher Cirilu — sinček Poročila se je: Pristov Katarina Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Troj ar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril orodje, ki so ga potrebovali v rudniku. Naj večji palček je otrokom delil kekse in bombone. Otrokom so palčki zaželeli še prijetno spanje, nato pa odšli k Sneguljčici. Otroci so še in še spraševali, kje so palčki in nestrpno čakali, kdaj jih bodo zopet obiskali. Čez nekaj dni so palčki s teto Pehto zopet prišli na obisk. Najbolj porednega dečka je teta Pehta celo hotela vzeti s seboj, pa je stekel v mamino naročje. Opogumil se je šele takrat, ko tete Pehte ni več videl. Ob pogledu na strica Lovrota pa je dejal: »Ali si bil ti teta Pehta?« Teden je kar prehitro minil, odšli smo domov. Otroci so bili zadovoljni in še dolgo govorili o palčkih. Otroci kakor tudi njihovi starši si želimo, da bi se tudi prihodnja leta v počitniškem domu tako prijetno počutili. Borci in aktivisti NOB Ndkako je postala že tradicija v podjetju, da vsako leto omogoči ne samo aktivnim ampak tudi upokojenim borcem našega podjetja oddih v našem počitniškem domu. V začetku je bilo število omejeno, kar pa ni prišlo do izraza, saj je lahko šel vsak, ki se je prijavil. Tudi letos je podjetje storilo isto in sicer celo tako, da sta bila na razpolago dva termina. Prvi smo bili od 20.—27. 8. drugi, ki pa v času ko to pišem, še uživajo blagodejne žarke Jadrana. Človek ima občutek, da ni pozabljen, ko se tako lepo spomni podjetje nanj, ko je že v pokoju. Prav lepo je bilo, saj smo imeli odlično vreme in tudi družbe ni manjkalo. Večkrat se je slišala z griča v Seči partizanska pesem vse do Portoroža. V večernih urah smo na klopeh posedali in obujali spomine na pretekle dni, seveda tudi šal in smeha ni manjkalo. Tako vzdušje pa je lahko le takrat, ko veš da si dobrodošel in toplo sprejet- V imenu vseh borcev in aktivistov NOB se zahvaljujem podjetju, posebno pa še samoupravnim organom za uvidevnost, z željo, da bi brezplačno letovanje omogočili vsako leto, saj tako majhna investicija le delno poplača ves trud in preteklo delo. Jaka Humor ISKREN ODGOVOR Mož se je vrnil pozno zjutraj domov. Žena ga vpraša: »Kje si bil do sedaj?« »Veš ženka, stalno si mi naprej metala, kje bi bil, če se ne bi ti poročila z menoj? In kot vidiš prihajam sedaj od tam.« DAME IMAJO PREDNOST Po prepiru med ženo in možem, se mož ves jezen odpravi od hiše prepričan, da se več ne vrne domov k ženi. Čez dan se njegova jeza pomiri in se omehča, zato se odloči, da ženi domov telefonira. »Halo, draga ženka,« reče mož, »kaj pripravljaš za večerjo?« »Strup« — odgovori žena vsa besna. »Potem pa, draga ženka, pripravi mizo samo za enega, kajti mene nocoj sigurno ne bo domov! PRIMORAN Jože pojasnjuje kolegu Tonetu, .kateri ga je spraševal zakaj se je tako na hitro poročil: »Veš, Tone, denarja mi je zmanjkalo in tako nisem mogel več deklet voziti po zabavah in izletih in talko mi ni preostalo drugega kot da sem se poročil. MODERNA TAJNICA Mlada in lepa tajnica odgovarja na vprašanja bodočega direktorja, ki želi, da jo sprejme v — Znate stenografijo? — Oh, seveda jo znam! — Kaj pa knjigovodstvo? — Tudi. — Veste, da med mamo in tajnico mora obstojati posebna jdejna veza, nekdaj višja nekdaj manjša — intimna veza in razumevanje, saj veste kaj hočem s tem povedati? — Oh, da jasno mi je! S te strani ostanite mirni. Moj prejšnji direktor mi je v naročju umiri. NEZAUPLJIVOST Mlada in lepa žena je bila možu malo nezvesta, zato jo mož nekega večera preseneti in ji napravi neprijetno sceno. Po groznem prepiru se le spravita v posteljo. Nekaj časa ležita v postelji, ko se mož dvigne iz postelje in se prične oblačiti. Žena ga vpraša: »Kam pa, ljubi možiček?« Mož ji odgovori: »Prihrani mi prostor poleg tebe, grem po cigarete.« POTEŠENA RADOVEDNOST Nese Kristelj petelina pod pazduho in z njim korači veselo žvižgajoč skozi vas. Radovedna Johanca, ki je v kraju hotela vedeti vsak najmanjši dogodek ga ogovori: »Ja, ali ga boš dal zaklat, to bo meso!« Kristelj pa: »Kje pa. Ne gre za meso. K urarju ga nesem, ker prezgodaj zapoje!« VARNOSTNI UKREP Francelj naroči triintrideset konjakov, jih postavi v vrsto in prvega in zadnjega zbije na tla. Miha debelo gleda in ga nadere: »Ja, kaj ga pa lomiš, Francelj!« Francelj pa mirno: »Tako je prav, Miha. Prvi me vedno strese zadnji pa vrže. Sedaj bo pa mir.« Dopisujte v Glasilo! službo: _____________________________ M VRSTA LESA PESNITEV VRSTA RIBE LJUBE- ZEN NORVEŠKA DEL LESA ZBIR CEN ŠPANIJA TOVARNA V KRANJU ORGAN VIDA ŽELEZAR. MESTO S UMERSKA BOG. ZEMLJE STRUPENA RASTLINA GRŠKA PoKRAJ. BENETKE VRSTA PTIČA LUKhEna. PRITISK Švedska ITAL.JED KALIJ ČRNILO ŽITNI ROD letni POSEK VRSTA OPICE PRAVNIK NIKELJ VEZNIK VRSTA PTICA ITALIJA IZDELEK TKALCA N, THALER DEL POHIŠTVA KOŽA" kozlica PORTU- GALSKA VLAŽEN ENAKI ČRKI \ nedeljiv KEM. ELEM nenadna ŽIVLJENSKI DOSEŽEK EVROPSKA REKA VELIKA POSODA RinsKl BOG LJUBEZNI tl ČAKA ABECEDE SESTAVIL NOČ A. PLAČIL. SREDST. AVSTRIJA 16 ČRKA abecede KRAJ NA NOT RAN J. NEMČIJA BERNARD KISIK N ASPRO T-OD ČRNE MOŽKO IME GOVOR BERILIJ BROM ZDRAV IN žensko IME BOGATO OKRASEN TOVORNI AVTO VRTILNI MOMENT Žveplo GOROVJE BOLGARIJI 6 ČRKA abecede POKRAJ. V VIETNA. VODJA KONTR. ANTON