nicam i in tipom V indonissa (vprašanje 
prehodne skupine, O beram m ergau, Cam- 
bodunum ). P re v erjan je tega, sploh pa 
še točnejša absolutna ikronologija je 
n a podlagi skrom nih podatkov najbrž še 
nemogoča. N ekaj nerodnosti p ri obravna­
v an ju časovnih v p ra ša n j: 51 se opre na 
U lbertovo datacijo O beram m ergaua, da 
fik sira D unaföldvär, že v naslednjem od­
stav k u p a to datacijo izpodbija; 51 Mainz 
časovno fiksira v sredo stoletja n a pod­
lagi oblike, katere datacijo s tem doka­
zuje.
B. Slapšak
A. Salamon, I. Erdely, Das 
völkerw anderungszeitliche G räberfeld von 
K örnye, S tudia archaeologica 5, Budapest 
1971, 96 strani, 89 ta b el iter 2 prilogi.
S intetičen prikaz nekropole K örnye 
(žup. K om ar on) d iz T ransdanubije obsega 
tr i študije: arheološko (A. Salam on in I. 
Erdely), kem ično (I. Lengyel) ter paleo- 
antropološko (T. Toth).
V arheološkem p rik az u so razvrščeni 
po običajnem zaporedju (uvod, opis gro­
bov, način pokapa, obred ob pokopu, m i­
selni svet, arheološki m aterial in zaključ­
ki) vsi podatki in analize 152 grobnih 
celot.
Grobišče leži ob n ek d an ji rim ski posto­
janki, ki je bila aktivna še na začetku 
6. stoletja in je ležala ob cesti Brigetio- 
Bicske in A rrabona-Triccianu. S istem a­
tična izkopavanja so bila 1 . 1955, ko so 
odkrili 152 grobnih celot. Arheološki in 
antropološki prikaz grobnih celot je iz­
d elan po določenem 'ključu in je zelo la­
konski. Večina skeletov je orientiranih 
vzhod - zahod. Pokopi so form irani v po­
sam ezne skupine: moške, ženske, otroške 
te r pokope s konjem . G robne jam e so 
večinom a brez gradbene konstrukcije. 
U m rli so bili pokopani v krsto le v 26 
prim erih. V več prim erih so bile ugo­
tovljene ritualne d aritv e na grobu, o če­
m er pričajo keram ične posode, lesene
vedrice te r posipanje groba s pepelom. 
N ek a jk rat so bili p ridatki zaviti v blago, 
k a r je imelo prav gotovo nek poseben 
pom en.
V odstavku ’Arheološki m aterial’ (av­
to rja A. Salam on in I. Erdely) so p ri­
d atk i obravnavani tipološko. Od delov 
ženske noše in nakita so bili v grobovih 
u h an i s kroglastim obeskom, najenostav­
nejši zgodnjeavarski po tip u Szentendre, 
k i so okrašeni ali z granulacijo ali pa z 
vloženim i kam ni. G lavnike so našli v 24 
grobovih; za etnično atribucijo so n eti­
pični. P erle so bile v tre tjin i ženskih 
grobov in so precej raznolike. V dveh 
grobovih sta bili priloženi stilus igli - 
lasnici. Za lasnico iz gr. 88 avtorja ne 
poznata analogij. Zanim ivo je, da imamo 
podobno iglo za spenjanje obleke na Rif- 
nifcu v gr. 83. (Prim. L. Bolta, Inventaria 
arch. 12 [1969] Y 117, št. 3). Precej redki 
p rid atk i so bili p rstan i in zapestnice. 
P asne garniture so bile sestavni del m o­
ške nošnje, zato jih najdem o v večini 
m oških grobov. Skoraj v vseh teh gro­
bovih je bilo tu d i orožje. P ri pasnih g ar­
n itu ra h ločimo več v a ria n t: pasice z je ­
zički (z inačicam i tak o po obliki k o t po 
te h n ik i izdelave), široke pasice s p reša­
nim okovjem im svinčeno polnitvijo, p a ­
sice z železnim okovjem, pasne spone, 
okrašene v tavširani te h n ik i itd. V štirih 
grobovih so našli tu d i dele in vsebino 
torbic. Grobišče K örnye im a v prim er­
jav i z ostalim i istočasnim i grobišči zelo 
veliko orožja, n e samo po m nožini tem ­
več tu d i po raznovrstnosti. Poleg v av a r­
sk ih grobovih pogostih refleksnih lokov, 
puščičnih osti in mečev s P-zanko se tu 
pojavljajo še -kratki saksi, sulice, bojne 
sekire in ščiti. Med uporabnim i pred ­
m eti in orodjem so bili še noži, kresila, 
igle in etuiji zanje, keram ična vretenca, 
šk arje itd. Lončenina je bila priložena 
v 27 prim erih in je sivo ali rum eno žga­
na, izdelana na lončarskem vretenu. Sko­
raj polovica posod je bila pečatno okra­
šena (na enem vrčku je napis v runah).

Ta keram ika izpričuje domače delavnice, 
ki pa so po okraševalni tehniki povezane 
z različnim i skupinam i takratnega lon­
čarstva, V petih grobovih so našli tudi 
vedrice. Ob večini konjskih pokopov (teh 
je bilo 21) je ustrezna konjska oprema 
in jahalni pripom očki (uzde, stremena).
V povzetku arheološkega dela je Ä. Sa­
lamonova podala glede na heterogeni 
m aterial te nekropole historičen pregled 
prem ikanja ljudstev v Panonski nižini v 
2. pol. 6. stoletja. N adrobneje opisuje 
zgodovinsko situacijo tega časa, ko začno 
A vari naseljevati K arpatsko kotlino, vlo­
go Bizanca v sporih m ed Langobardi in 
Gepidi, avarsko pomoč Langobardom ob 
uničenju Gepidov (567) te r odhod Lango­
bardov v Italijo. Dinam ično dogajanje v 
tem času je tudi osnova za etnično opre­
deljevanje nekropole Köm ye. P ri anali­
zi m ateriala se je pokazalo, da je po svo­
ji provenienci zelo različen; tu so pred­
m eti a) bizantinskega porekla, izdelani 
m orda v pontskih ali južnoruskih delav­
nicah (stiskane pasne garniture, ptičje in 
živalske predstave, trak asto vrezani mo­
tivi, pasne spone, m eči s P-zanko), b) 
predm eti azijskega značaja (stremena, 
uzde, okovi, sulice, nom adski refleksni 
loki, puščične osti), c) predm eti zahod­
nega k arakterja (tavširane železne pasne 
spone, kratek meč, m eč z žlebom za od­
tekanje krvi, ščiti, sulične osti, bojne se­
kire, okovje na torbicah v obliki ptičev),
d) domači izdelki (keramika, perle z 
očesci, puncirano in žigosano štirioglato 
okovje). Mogoče je sicer, da so nekateri 
predm eti prispeli v Panonijo po trgovski 
poti, toda še bolj v erjetn o je, da so odraz 
razm er Bujanovega časa. Salam onova na­
števa možnosti, kom u bi etnično glede 
na vire in zgodovinsko situacijo ta ne­
kropola lahko p rip ad ala: Glede n a Justi- 
nianovo strem ljenje, d a bi u trdil in raz­
širil im perij ter n a sta tu s federatov v tej 
pokrajini, obstoji možnost, da računam o 
v Panoniji z bizantinskim i vojaškim i eno­
tami. Ob raziskovanju etničnih skupin na
panonskih tleh pred L angobardi m ora­
m o poleg domačega rom aniziranega pre­
bivalstva ter naseljenih federatov po v i­
rih računati tu d i s panonskim i Bolgari, 
ki jih bo treba v prihodnosti arheološko 
podrobneje fiksirati. Sklicujoč se na S i­
monyj evo, tudi ne zavrača možnosti, da 
pripada K öm ye K utrigurom , k ateri naj 
bi po zgodovinskih v irih prebivali m ed 
leti 546—568 v Traci ji in kasneje v 
okolici Sirm ija in v D alm aciji (slednje 
skoraj ni verjetno — m an jk a vsakršno 
arheološko gradivo). Ne smemo tu d i iz­
ključiti možnosti, da so n a tej nekropoli 
pokopani Bolgari, glede n a »vzhodni« 
m aterial, čeprav ni najbolj tipičen. Iz v i­
rov je znano, d a so z A lboinom odšle iz 
Panonije tudi zahodne etnične skupine 
in da so bili v bizantinskih vojaških 
enotah tudi zahodni etn ičn i drobci.
V zaključnem odstavku je avtorica n a 
osnovi heterogenega izvora m ateriala in 
prej naštetih možnosti etnične atribucije 
zaključila, da kaže grobišče v n o tran ji 
strukturi le neko enovitost in da je še 
najbolj verjetno, da p rip ad a bizantinski 
vojaški posadki. Za vojaški značaj gro­
bišča govori tudi veliko število orožja in 
m oških pokopov sploh. Na nekropoli so 
začeli pokopavati že v začetku 6. stoletja, 
ko si začenja Ju stin ian prizadevati za 
obnovitev bizantinskega im perija, glav­
nina pokopov p a je iz sred in e 6. stoletja, 
čeprav je grobišče v ra b i še do začetka 
7. stoletja.
Zaključki Salam onove o etnični p r i­
padnosti grobišča so nekoliko sporni. 
Nobenih dokazov (virov) nim am o, da sta 
bili Panonia Prima in Valeria v ju stin ia - 
novem času upravno in vojaško trd n o 
organizirani, tako da bi lahko pričakovali 
tu bizantinske garnizije federatov. Sploh 
je Justinian ova uprava in oblast severno 
od D rave problem atična. M orda je S ala­
m onova prav glede n a zgodovinsko si­
tuacijo (glavnina grobišča preneha z od­
hodom Langobardov v Italijo L 568) d a ­
tirala nekropolo nekoliko prezgodaj. P re -

cej k arakterističnih n ajd b je iz zadnjih 
desetletij 6. stoletja in začetka 7. sto­
letja. Ob intenzivnejšem raziskovanju 
naših .poznoantičnih kastelov, ki so še 
sodili v Justinlanovo obram bno črto, pa 
utegnem o n aleteti v m arsičem na an a­
logen m aterial.
V drugem delu , knjige je I. Lengyel 
podal izsledke lab o rato rijsk ih preiskav 
skeletnega m ateriala, in sicer kem ično 
analitične, serološke in histološke. T. 
Toth pa je poskušal n a osnovi paleoan- 
tropoloških raziskav določiti etnične k a ­
rak teristik e pokopanih.
O m enjeno delo zasluži pozornost iz 
dveh vidikov. N ekropola je vsestransko 
obdelana n e samo iz arheološkega in še 
paleoantropološkega vidika, kot je bila to 
doslej običajna p raksa, tem več imamo 
tu d i histološke in serološke rezultate. V 
p rip rav i p a so še lesne in tekstilne an a­
lize, kem ična in m ineraloška analiza ke­
ram ike te r tehnološka obdelava mečev. 
P redm et posebnih študij sta tudi vrček 
z runskim napisom in staroturški napis 
na loku. T u ne gre sam o za skupinsko 
delo m ed sam im i arheologi, tem več tudi 
s strokovnjaki iz drugih vej znanosti, k ar 
bi nam bilo lahko za zgled tudi pri n a­
šem bodočem delu. Sam i arheološki iz­
sledki so razširili naše poznavanje raz­
m er v P anoniji v 6. stoletju. Zadnja leta 
je izšla v rsta razprav o posam eznih lju d ­
stvih na tem prostoru s tehtnim arheo­
loškim m aterialom (Huni, Gepidi, L an­
gobardi, Avari), zdaj pa se uveljavlja 
težnja po detajlnejšam poznavanju lju d ­
stev, ki so tvorila »avarski kulturni 
krog«. S tem delom je dodan nov prispe­
vek k poznavanju tega problem a.
I. Sivec-R ajterič
G ünter P. Fehring, Unterregenbach 
(cerkve, sedež gospostva, naselbinski 
kom pleksi), L andesdenkm alam t B aden- 
W ürtem berg, Forschungen und B erichte 
d er Archäologie des M ittelalters in B a­
den-W ürtem berg, B and 1, Verlag M üller 
et G räff, S tu ttg art 1972.
V želji, da bi podali čimbolj objek­
tivno stanje raziskav tega srednjeveške­
ga kompleksa, je sodelovalo pri n asta­
ja n ju obširnega dela k a r 26 strokovnja­
kov z različnih p o d ro čij: od arheologov 
(W. Kimmig, R. Koch, T. Haevemiok), 
zgodovinarjev, um etnostnih zgodovinar­
jev, num izm atikov do antropologa, zoo­
loga, kem ika itd. Celotno delo obsega 
tri knjige: besedilo (310 strani), priloge 
(83 — plani, profili, rekonstrukcije, k a ­
talog m ateriala) in ta b ele (117).
Vsebinski del knjige je razdeljen v štiri 
velika poglavja: D robne najdbe in ar- 
hitektonški ostanki kot prispevek k zgo­
dovini naselitve in stavbarstva, Rezul­
ta ti s področja zgodovine naselitve in 
arhitekture, N ajdbe in raziskave m ate­
riala te r Listine in pisani viri. T retjino 
knjige obsega prvo poglavje. Po arheo­
loški metodi daje glavni avtor dela (si­
cer um etnostni zgodovinar) z natančno 
dokum entacijo po sektorjih pregled in 
rezultate izkopavanj v letih od 1960 do 
1963. Izkopavali so n a štirih sektorjih, 
dveh sakralnih — ■ v baziliki s kripto pod 
župniščem (A) in fa rn i cerkvi St. Veit 
(B) te r na dveh profanih območjih — 
n a km etiji F rankenbauer (C) in na nek­
danjem župnijskem dvorišču (D). Bolj 
ali m anj dobro ohranjeni arhitektonski 
ostanki sodijo v zgodnji in pozni sred­
n ji vek. V poglavju R ezultati k zgodo­
vini naselitve in arh itek tu re je G. Feh- 
ring podal dognanja izkopavanj od leta 
1960 do 1968. V tretjem poglavju pa 
strokovnjaki različnih stro k obdelujejo 
posamezne elem ente te h izkopavanj (pra­
zgodovinsko keram iko in zapestnico ter 
srednjeveške najdbe: drobne m etalne
predm ete, steklo, keram iko, opeko, nov­
ce, arhitektonske elem ente, ostanke 
fresk itd.). O pravljene so bile tu d i an­
tropološke raziskave, dendrološke ana­
lize, kem ične analize zvonov itd. G. Sta-