M.P.:                        ¦                          v                        I
I       Milki Čečevi.       I
Najboljši učenki v spomin.
Odločeni so roži kratki dnovi, ki pride nanjo pomladanska slana, al' v cvetju jo zapadejo snegovi . . .
Prešeren.
/                              Na kraških  tleh si  rasla, nežna cvetka!  Razcvitala
/    HBiB|          si se prečudno lepo, svojcetn v srečo, nam vsem v veselje
f         >*Jfc«                    ^a Je Pa(^'a   mrz'a slana in Te je  umorila!  Nežno
1          ""*W*             dušico Tvojo je spremil angel v boljšo domovino.   Zate
\                     w    Je t0  sreča; a  nas, ki  smo Te toliko  nežno ljubili kot
V   '              :t      Ijubimo nedolžne cvelke, ostavljaš v globoki  srčni boli.
^            y        Preveč Te Ijubimo, nego da bi   Te mogli z mirno  dušo
izgubiti   in  pozabiti.  V bridkih   solzah   po Tebi nam  je
edina tolažba sladak spomin na krepostno mlado Tvoje življenje. In zatega-
delj ostaneš, Milka, vzor učenke, ostaneš nam vsetn v neizbrisnem spotninu!
Spavaj sladko!