Dopisi in novice. — Iz Dnnaja. VII. vesoljni zbor avstrijskih učiteljev je bil zelo obiskan. Zbralo se je čez 1500 učiteljev in učiteljic. — Že 1. junija, t. j. binkoštno nedeljo zvečer so se zbrali obiskovalci tega zbora v dvorani akademične gimnazije, v kteri je bil izroljen za predsednika tega zbora B o b i e s, dalje sta bila voljena dva podpredsednika in štirje perovodji. Potem so bili določeni predmetje, ki se imajo obravnavati v glavnih sejah. 2. junija, t. j. binkoštni ponedeljek še le so je začel glavni zbor. Predsednik B o b i e s pozdravi navzoče. Za tem pozdravi namestnik dunajskega župana dr. Lederer zbrane, ter omeni, da Dunaj ni na nič bolj ponosen, nego na to, kar se je storilo za poduk. On želi naposled zboru dober vspeh. Bobies omeni, da ima letošnji učiteljski zbor tudi natnen, praznovati desetletnico novih šolskih postav, ter konča svoj govor s slavoklici na cesarja, ki je poterdil novo postavo. Potem se še le prav za prav začne zborovanje. — Pervi predmet je: Osemletno šolsko obiskovanje. (Ref. učitelj Holczabek.) On predlaga: zbor naj sklene resolucijo, v kteri se izrazi za prideržanje osemletnega šolskega obiskovanja. — Ta točka je bila po kratki debati enoglasno sprejeta, Drugi predmet je referat o rešilnicah za zanemarjene otroke. — Po kratki debati je bila sprejeta tudi resolucija referenta (meščanski učitelj Hein) in sicer s piistavkom, naj se majhni zanemarjeni otroci dado dobrim družinam v odgojo. Za tem naznani predsednik došle telegrafične pozdrave, tudi se sklene, naj še odpošlje telegrafični pozdrav na nemSki učiteljski zbor, ki tudi zboruje v Braunschweigu. Na versto pride tretja točka o reviziji vojne postave. Eeferent Zens iz Dunaja predlaga: zbor naj sklene, da sme oni, ki si je pridobil na preparandiji spričevalo zrelosti, kot enoleten prostovoljec služiti pri vojacih. — Sprejeto. S tem je končana perva seja ob 1 uri popoldne. — Glavne seje ni bilo ta dan nobene več, a zborovali so popoldne odseki za otroške verte in za meščanske šole. Druga glavna seja je bila 3. junija, t. j. binkoštni torek. Predsednik omenja, da je včeraj umerl bivši minister dr.^Giskra v Badnu pri Dunaji. On omeni njegovih zmožnosti in zaslug, ki si jih je pridobil, da so bile sklenjene nove šolske postave v deržavnem zboru. Poslušalci se vzdignejo s sedežev. Nasledova poročilo o šolskih knjigali. Keferent Binstorfer omenja, da deržava s svojo založbo šolskih knjig zaduši vsako konkurenco pri izdaji šolskih knjig. In ker je ministrovo poterjenjo za vpeljavo knjig v šole tolike važnosti za razvoj slovstva šolskih knjig, potrebno je zato, da se prenarede nektere točke dosedanjih ukazov in govornik nasvetuje te-le: »Naj se določi obrok, v kterem se imajo rešiti prošnje za vpeljavo šolskih knjig v šole«. »Naj se imenujejo komisije, ki se imajo posvetovati, ali so one knjige za vpeljavo v šole, ktere jim je dež. šolski svet dal v presojevanje«. »V teli komisijah naj bodo zastopani tudi učitelji ljudskih in lneščanskih šolt. »Odlokom naj se pridene prepis menenja komisije«. Tudi sprejeto. Predzadnja točka: Ali naj ljudska šola pospešuje praktična de 1 a, je provzročila daljšo debato. Eeferirala sta o tem prof. Deinhardt in vodja Hein. Izrekla sta se za potrebo tacih del. Tema nasproti referira, dr. Pick. — Glasovalo se ni o tem predmetu, ampak odložilo na poznejši čas. Slednjič referira vodja Kopetzky, naj se vstanovi vesoljno društvo avstrijskih učiteljev. Tudi navede nekaj postav tega društva, ktere so bile brez debate sprejete. Predsednik govori konečni govor, kteri sklene s slavoklici na cesarja, šolo, in šolske postave. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta 3. julija 1879. Sklepalo se je, kako se po poročilu ravnateljstva višje realke tukaj vsposobijo vzorni učni čerteži za tukajšno višjo realko. Poročilo ravnateljstva c. k. spraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole v Ljubljani o učiteljskih izpitili m. aprila 1879, se je vzelo na znanje. Imenovali so so članovi spraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole na Kranjskem za prihodnjo opravilno dobo, in to se je sporočilo ministerstvu za uk in bogočastje. Profesorju na srednji šoli seje priznala tretja petletnica. V porazumljenji z deželnim odborom se ima trirazredna ljudska šola v Cerknici razširiti na 4razredno. Šolska občina prosi pripomoči pri kranjskem deželnem zavodu za izgotovljenje in notranjo opravo ljudske šole, prošnja se napoti deželnemu odboru. Ugovor šolske občino, ki se tiče zemljišča, čegar dohodki se stekajo v normalni šolski zavod, se sprejme, to se ne bode več tirjalo za imonovani zavod in obznani se deželnemu odboru, da to odpiše. Soseska je rekurirala, kar se tiče stanovanja dekliške učiteljice; dotična razsodba c. k. okraj. šl. sveta se prenaredi in krajnemu šl. svetu se pripušča, ali hoče in pod kakšnimi pogoji prepustiti dekliški učiteljici stanovanje. Sklepalo se je konečno o poslovanju in uradovanju krajnih šl. svetov, ki so dobili za to navode. Prošnja za izposojilno splačevanje lj. učitelju se ni sprejela. Poročilo c. k. okrajnega šl. sveta zastran stalnega umeščenja ljudskega učitelja za nadučitelja na 2razredni ljudski šoli, se je rešilo tako, da pred ne more biti stalno umeščen nadučitelj, dokler ne pride drugi učitelj, katerega pa sedaj ni. Učni čerteži, katere je predložilo c. k. možko in žensko učiteljišče za 1. 1879, so bili odobreni. Poročilo c. k. nadzornika, zastran nadzorovanja nekaterih Ijudskih Sol, se je vzelo na znanje iD primerni ukazi so bili odposlani dotičnemu c. k. okraj. šl. svetu. Zastran umeščenja učiteljice na c. k. vadnici jo bil predlog poslan c. k. ministerstvu. Po nasvetu učiteljstva na c. k. ženskem učiteljišču se odvzamejo nekaterim deržavne štipendije zarad prepičle pridnosti. Pritožbe (rekurs) v kaznili zarad šolskih zamud, prošnje za denarno pripomoč in nagrado so bile razrešene. — Okrajna nčiteljska sknpščina za ljubljansko okolico je bila 1. avgusta v sobi II. leta c. kr. pripravnišnice. Navzočnih je bilo 27 učiteljev in 3 učiteljice. Gsp. c. kr. okrajni nadzornik Anton Visiak, kot predsednik, pozdravi zbrane v kratkem in jedernatem govoru prav prijazno. Potem si izvoli g. Leop. Cveka za svojega namestnika. Za zapisnikaija pa sta bila enoglasno voljena gg. Vozlaček in Černe. G. predsednik govori potem o obiskovanju tukajšnih šol, ter izraža, izvzemši nektere pomanjkljivosti in napake, katere je pri nadzorovanji opazil, svojo zadovoljnost. Priporoča natančno vredovanje tednika in drugih zapisnikov; posebno pa priporoča, ko pravi, da ni kmalo v kakem okraju toliki lokalizem, ko v tukajšnjem, njili odpravo precej pervo leto pri novincih. Prešlo se je potem na dnevni red. G. Stojec bere obširni spis o poučevanju v zgodovini domovine z ozirom na izobraženje značaja in domovinske ljubezni. Zemljepisje na podlagi novega zemljevida Kranjskega in praktično izpeljevanje pri izraževanji okolice Ljubljanske. Na to je gdč. Francl prečitala svoj spis o poučevanji v ženskih ročnih delih in naštela sredstva, kako odpraviti merzenje ljudstva do tega poučevanja posebno tam, kjer je le začasno. Posamezna predloga stavi g. Adamič, in sicer: 1. Ker krajni šolski sveti večjidel prav zanikerno denar o šolskih potrebščinah odrajtujejo in učitelju zarad tega razne zapreke pri podučevanju stavijo, naj bi se nekaj denarja učitelju samemu izročilo, od katerega naj bi konec leta račun dal. 2. Ker imajo okrajne učiteljske bukvarnice že mnogo knjig, katerih pa učitelji zarad poštnine, katero morajo plačevati, čitati ne morajo; naj bi bilo razpošiljanje teh knjig poštnine prosto, ako ne, naj bi se učiteljem nič več pri njihovi plači za bukvarnico ne vračunovalo. Oba predloga se onoglasno sprejmeta. Sklene se toraj, ta dva važna predloga na višje mesto predložiti. Potem je g. Kernc podal račun o okrajni knjigarniei od pretečenega leta. Za pregledovalce sta bila voljena gg. Levstek in Ecžek. V knjigarno komisijo so bili na predlog J. Borštnik-a enoglasno voljeni poprejšnji gg. Kernc, Praprotnik, Kuhar; a namesto g. Cveka, ki gre v pokoj, g. Adamič. V stalni odbor so bili voljeni gg. Borštnik, Govekar, Kernc in Levstek. Zborovanje je bilo potem končano s kratkim govorom g. nadzornika in z cesarsko pesnijo. G. Kuhar se zalivali g. nadzorniku v imenu vseh za modro voditev skupščine. Po sklepu je bil skupni obed v čitalnici, kjer smo bili z jako okusnimi jedili pa za majhen denar, prav dobro postreženi. G. nadzornik jo bil tudi navzoč, ter je po obedu vsem pričujočim potnino splačal. Da so se pri tej priložnosti prepevale razne narodne pesni, se tako razume, in to tem bolj, ker imamo v našem okraju med učitelji več izverstnih pevcev. — Iz odborove seje slov. učit. društva dne 7. avgusta t. 1. Nanašaje se na svoje poročilo cf. »Učit. tov.« 1. 15. t. 1. je razvijal učit. Stegnar svoj program o zaderžaji poučnega berila ter poudarjal, da bi se v tako berilo vsekako jemali tudi popisi odličnih mož, pred vsem pa rodoljubov, ki so se trudili in pisali za slovenski narod, sedaj pa, ko je znan prngram, naj se vabijo slovenski učitelji, katerim je s tem prilika dana, da pokažejo djansko svoje domoljubje pisaje zadominšolo, da pošiljajo svoje spise slovenskerau učiteljskemu društvu. Močnik, vrednik »Učit. tov.«, pravi: Nekaj spisov, ki segajo v zgodovino in zemljepisje in tudi drugačnega zaderžaja, mi je bilo za »Učit. Tov.« poslanih, dosilimal še niso mogli priti na versto, taki spisi bi bili morda dobri za namerovano poučno berilo. Učit. Stegnar nadaljuje: V vsakem šolskem okraji je gotovo kak učitelj, ki ima pero za to, da popiše šolski okraj, znamenitosti v njeai, in tako bi se dobil v kratkem popolen dopis vse dežele, le delati je treba in marljivemu biti; ako se sleherni na drugega zanaša, se nikdar nič ne zgodi, domoljubje je treba v djanji kazati. Vrednik Tomšič ima tudi uekaj takih sestavkov iz narodo- in krajepisja na razpolaganje, kakoršni bi bili morda dobri za poučno berilo, in daje potem praktične pouke za sestavo in obliko takega berila. M. pravi! V I. snopič naj bi se vzelo po večem to, kar jo uže »Uoit. Tov.« v prejšnih letnilrih prinašul, kolikor je tega za sedanjost, tudi je uže »Učit. Tov.« opisal več slavnih rodoljubov, tedaj ni treba daleč iskati, kar imamo blizo. Ugovarjalo se je temu, da so ti rodoljubi po »Ocit. Tov.« popisani tako obširno, da to ni za obseg poučnega berila, sestavki iz naravoslovja in drugi, kolikor so pripravni, naj se le ponatiskujejo. II. točka dnevnega reda je: d a n o b č n o g a z b o r a. Ta ima biti v četertek 25. septembra ob enem z vdovskim učiteljskim društvom. Kdor želi o kaki stvari poročati, naj to naznani odboru do 1. t. 1H., da se njegov predlog more staviti na dnevni red občnemu zboru. Odborova seja pa je v Žetertek 1. septembra popoludne ob 2. uri t. 1. — Iz Litije. 9. junija je bila okrajna učit. skupščina v šoli v Litiji. Navzočni so bili razen enega vsi. C. k. okrajni nadzornik pl. Tauferer je imenoval svojega namestovalca učitelja Plhak-a, v perovodji sta bila izvoljena Pin in Kos. G. prvosednik pravi, da vse šole nekako napredujejo, vendar naj se po enorazrednih šolah bolj skerbi za jezikosloven pouk in po nekodi naj bi se v šolskili zamudah bolj strogo postopalo. Pervi referat »berilna vaja zemljepisnega zaderžaja« sta imela nadučitelja Skerbinc in Plhak, ki je razpravljal berilo: ^Materina dežela in dotnovina«, a Skerbinc je obdelaval: »Zemlja in nje deli«, in je razvijal pojmove matematičnega zemljepisja. Opoldne so prencliali. — Ko se skupščina zopot otvori, je poročal Bele o domačib nalogab. Žvokelj in Piu nista za vsakdanje naloge, a poročevalec je svojo terdil, ker je rekel, da dora:iče naloge otroka navadijo delavnosti. Kermavnar je poročal, kako se zbuja domovinsko čutstvo. — Žvokelj je govoril o slogi in jedinosti med učitelji. Posamezni predlogi: 1. Bele: Na več razrednih ljudskih šolali naj se priuče povsod jednake oblike posameznih čerk. 2. Kermavnar: Na več razrednih ljudskih šolah naj se učitelji menjujejo po razredih in 3. trošek za prenašanje bukev se plača iz knjigarne kase. Padli so vsi trije predlogi, in zadnji enoglasno. Prvosednik bukvarnične komisije je podal račun o blagajnici in o stanji bukvarnice. Volitve. V bukvarnični odsek so bili voljeni: Skerbinc, (prvomestnik); Korban, Čerin, Kovač, Keimavnar in v stalni odbor: Skerbinc, Kovač, Čerin in Žvokelj. Pervosednik se zahvali učiteljem za živo vdeleževanje in Žvokelj pervosedniku za umno vojo in skupščina se konča. — Za Černomelj bode okraj. učit. skupščina 21. avg. Dnevni red: 1. Stvari, ki se postavno imajo obravnavati pri okrajnih učiteljskih skupščinah. 2. Telovadba v ljudski šoli. (Praktično razpravljata učitelja Šetina in Rupnik.) 3. Lepopisje, kako bi bilo ravnati, da bi vsi učitelji deržali se enakega reda in oblik posameznih čerk (poroč. Kavčič in SchOnbrun). 4. Kaj je iz gospodinjstva najbolj potrebnega za ondošno ljudstvo. (Poroč. gdč. Arko in Vidic.) 5. Kaj se ima učiti v ponavljavni šoli, vzlasti za dečke, vzlasti za deklice, kako naj se razdeli učni čertež, in kako se s tem poučevanjem združi tudi poučevanje v kmetijstvu. V zvezi s tem nastane tudi vprašanje, kaj naj bi obscgalo berilo, za take šole ne- ogibno potrebno. (Poroč. Gerin.) 6. 0 uradnih spisih (poroč. Engelman). 7. Kako naj dela učitelj tudi zunaj šole na korist deržavi in ljudstvu? 8. Vsak učitelj se ima ob kratkem in pismeno izraziti o zaderžaji in naj koiistnejšem iz bukev, katere si je izposodil iz okrajne bukvarnice. Nasveti posameznib udov. — Letna sporočila. Cerkniška trirazredna Ijud. šola nam kaže, da so na tej šoli podučevali trije duhovni in trije svetni učitelji. Otrok je hodilo v šolo 298. Poročilo ima praktičen sestavek »o napravi srenjskih drevesnic«, spis. nadučitelj Karol Dermelj. — Čveterorazredna deška ljudska šola vEudolfovem (v Novetn mestu). To šolo je obiskovalo p. 1. 174 dečkov. Podučujejo tam čč. oo. franeiškani. — Čveterorazredna oboje-spolna ljudska šola v Kranj i, (v III.in IV.razredu so dečki in deklice ločene) je imela 4 ačitelje, 1 učiteljico za III. razred dekliške šole in 1 učiteljico za rokotvorna ženska dela. Napredovalna kmetijska šola je trajala od 10. nov. 1878 do 6. aprila 1879 po 3 ure na teden. V kerščanskem nauku sta podučevala 2 duhovna gospoda, po 4 in po 5 ur na teden. Učencev in učenk je bilo vseh skupaj 343. Eokotvorsko šolo je redno obiskovalo 110 učenk. Imena so slovenski pravilno pisana. — Beseda bodočih učiteljev v Proseku v nedeljo 3. avgusta se je, kakor se nam poroča, lepo vršila. N;ij bi bodoči g. g. učitelji domovinske nazore, katere so tam v pesnih in govorih tako navdušeni izraževali, tudi v praktičnem življenji ohranili. Žaiibože smo uže večkrat videli, da iz navdušenih mladeničev dijakov in učiteljskih pripravnikov, katerim nij nikdo dovolj odločen in dovolj naroden, in ki v napitnicah zemljo in nebo podirajo na slavo Slovanstva, so postali revni kruhoborčeki, prave kukavice. »Sl. N.« — ¦J' 4. t. m. je umerl v Ljubljani pri svoji teti g. France Končan, bivši učitelj pri sv. Antonu na Pohorju. Bil je na odpustu v Ljubljani, kor je uže dolgo časa bolehal, in ko se mu odpust izteče, ga ni več potreboval. Eanjki je bil tudi na literarnem polju delaven, posebno je delal pri dramatičnem društvu. Njegovi sošolci in mestni učitelji so položili venec na rakev, zapeli mu nagrobnico, in se potem žalovaje nad prezgodnjo smertjo razšli. N. v m. p. — Dragoljubci. Zbirka poučnih pripovedek slovenskej mladini. Nabral in spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani. Zvezek I. — Tako je naslov ličnej knjižici, katero posebno zdaj z veseljem pozdravljamo, ko so šolska darila po ukazu slav. ministerstva zopet dopuščena. Z Dragoljubci je utemeljena tako imenovana knjižica slovenskej mladini, katere so si naši slovenski učitelji in prijatelji slovenske mladine toliko želeli. Treba je, da zdaj tudi skrbijo za to, da se knjižica širi med našo mladino, katerej je namenjena. Zna se, da samo tedaj, ako založnik ne bode imel izgube, nadaljevalo se bo to hvalevredno in za našo mladino tolikanj potrebno podvzetje. — Prva knjižica, ki jo imamo pred seboj pod naslovom »Dragoljubci« obseza na 94 straneh 41 različnih, zabavno-podučnih kratkih pripovestic. Knjižica je trdno vezana v platnenem hrbtu, papir in oblika je čedna. Dobiva se pri knjigarji J. Giontiniju in pri »Vrtčevem uredništvu« (v Lingarjevih ulicah štev. 1.) v Ljubljani. Cena knjižici je 45 kr.