Stevfika S dinar)bt ZASAVSKI BETO VH., STH5V. 1 Študijska knjižnica v Celju Celje - Muzejski trg 1. PoCtnlna plačana v gotovini M*4a Otnjri odbor SodoHotičn* mze dekrmib godi 'Ih — Urejaj« ia odgovarja uredniški odbor urednik: Stane šoetor — Tiska Mariborska Mariboru — Naslov uredništva M uprave: ,,Zasavski veataik" Trbovlje L, oprava rudnika — Telefon M. 54 — Rasen pri podružnici Katodne banke ▼ Trbovljah 8M-T-148 — Liet uhaja vabo sredo — Letna narosnioa 300 din, polletna 15. din, SetrOetna 75 din. mesečna 25 din — Potonem 'toirilka S din morajo biti v uredništvu -aaneje vsak petek dopoldne in se ne vj jo TRBOVLJE, 6. JANUARJA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA 7V' Ob Norem letu čestitke predsedniku Titu Predsednik republike Josip | Miroslav Krleža je poslal v i volite sprejeti zagotovila o na-Broz Tito je ob Novem letu imenu Jugoslovanske akademi-! Sem globokem spoštovanju.« sprejel nešteto čestitk iz domo- je znanosti in umetnosti tole | Predsednik republike Josip brzojavko: j Broz-Tito je sprejel od pred- »Jugoslovanska akademija sednika turške republike Djelalu Vam izraža ob Novem letu naj- , Bajara naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se Vaši eksee tdne in tujine. V čestitki predsednika republiškega sveta Sabora LR Hr- £S£'TZTČT S SSSrHS.Sl ’ S&t narode vodili še naprej po zares neutrtih ter novih in tudi iKe Vam to j ^ nove bogate sadove miru to i Patriarh srbske pravoslavne napredka.« j cerkve, Vikentije, je poslal Predsednik Izvršnega sveta; predsedniku republike tole br-LR Bosne to Hercegovine Avdo ! zojavko: Humo je poslal tole čestitko:! »V globokem spoštovanju do pod Vašim preizkušenim vod- ; najiskrenejše želje, ki jih gojim stvom vztrajali na dosedanjih' tako za Vašo osebno blaginjo, Predsedniku republike Josipu Brozu Titu je poslal predsednik egiptovske republike Mohamed Nagib naslednjo brzojavko: »Ob Novem letu želim poslati Vaši ekscelenci svoje prisrčne čestitke, kakor tudi svoje najboljše želje za Vas osebno in za Jugoslavijo.« Ob Novem letu je predsednik republike izmenjal čestitke z kakor tudi za srečo in napredek j belgijskim kraljem Balduinom Jugoslavije, s katero je Turčija povezana tako s trdnimi, kakor tudi z iskrenimi prijateljskimi vezmi. Želim, da bi bilo sodelovanje med Jugoslavijo in Turčijo še plodnejše in pomembnejše^ v največje dobro naših dveh držav to tistih narodov dobre »Tovariš Tito, čestitam Vam k j Vaše osebnosti Vam iskreno ! voUe, ki teže do~ utrditvi mira. da^ioste v^i* is^rf,no * ^ov®mu z naj- Prosim Vas, da ste prepričani, vodstvi, * njem zeli uspete pri boljšo zeljo, da bi želi uspehe v da ta želja pomeni izraz preprt-voastvu naše države, in da bi Vašem požrtvovalnem delu za' “ * p to etiopskim cesarjem Halle Se-lasijem. Rudarji odhajajo po nove tone premoga Posnemanja vredno bili srečni in zdravi.« blagor „5, milo io^oiT - jtreben šolski inventar__ po- ! obeta živahna kulturna dejav- žtva 2® prešla prvo fazo razv»- hištvo, tablo in pisalne mize. noert. K tej živahnosti Razen tega ji bo podarila še za zgraditev smetiščne naše nadaljnje delo. j enostavno umolknil. Zato bo prav, če se nekoliko ■ politični aktivisti sl pa ‘ »Ne berem, nimam časa7« _________ ozremo nazaj v minulo leto in zamišljajo izhajanje našega lista tok je bil odgovor nekaterih na-poiščemo iz njega nekaj momen- drugače. Nekateri pravijo, da je ših mladincev. Morda je to res, tov, ki bodo morda prispevek k v glasilu vse premalo člankov, morda ne, vzbuja pa misel, da rastj in izboljšanju kvalitete na- M bi prikazovali politični polo- naši mladi ljudje res ne utegnejo šega lokalnega glasila. Morda žaj v našem okraju — da list v brati, da res ne posvečajo niti bom s svojimi pripombami tudi premajhni meri zasleduje stanje knjigam niti časopisom potrebne-jaz pripomogel k prizadevanju naših organizacij, Zveze komu- ga časa. Ne zato, ker nimajo ča-uredništva »Vestnika«, da bi naš nistov in ostalih. Ti bi želeli — sa, marveč — ker ne utegnejo! list v kar največji meri zadovo- vsal tako sem razumel — da bi — Ob tem postaneš zamišljen ljil tudi izbirčnejšega bralca. Ne- »Vestnik« imel pretežno polilič- j Verjetno so še najbolj enotne-dvomno pa seveda drži, da ni no vsebino, ki bj obravnavala ga mnenja liaši pionirji. Nekateri mogoče ugodji vsakemu posa- zamo tematiko tega delovnega poznajo list že dolgo, nekateri mezniku, kajti različnost mnenj, področja. Seveda tudi tj niso bili od tedaj, ko imajo pionirji v liho ten j, in želja je tolikšna, da v enakih misli; nekateri so mi de- stu svoj posebnj prostor, ki ga tem pogledu ne moremo pričako- Jolt, da sedanji način porazdelit- naravnost obožujejo. Samo ne-vati enotnosti — je pa na drugi ve ustreza. Ko sem nekatere od kaj je: premalo je tega prostora strani zopet razveseljivo in no- teh ppbaral, kaj bi rekli drugi zanje — takšna je splošna otro-vemu času. v katerem živimo In bralci, če bi teden za tednom ška, toda verjetno ne napačna delamo, povsem primerno. , brati samo take članke in novice. sodba mladih glavic. Poglejmo torej, kaj pravijo o od je nekdo priskočil na pomoč: j Kakšen zaključek lahko napra-našem »Vestniku« njegovi bralci dejal je, da celo naša »Borba«, ki vimo Iz vsega, ko je spet eno v Zagorju. V ta namen sem upo- >e Jzrazito politično glasilo, pri- , leto za nami? Rekel bi lahko sa-tabil številne priložnosti: naše nas° ~an za dnem na svojih sira- j mo, da je to, kar sem navedel, diskusije in debate, pogovore na nc*J Komaj tretjino vseh vesti s le mnenje posameznikov, ne pa raznih sestankih vseh naših or- P°droč/a politike. Tako smo se , vseh. Morda izrečena mnenja ganizacij in društev, uporabil . 'f SP° razumeli, da je sedanji na- • niso povsem umestna. Ali pa so? spet neštete osebne razgovore z * n e dober in da povsem ustre- Kdo ve! — Vendar — kakor sem ljudmi, ki zanje vem, da radi po- j za' segajo po našem lokalnem glasi- I Prav zanimivo je mnenje naših lu —< uporabil nadalje mnenje kulturnikov. Pri teh se opazi praljudi vseh mogočih poklicev, raz- Va pravcata vojna, ki ima svoje ličnih starosti in tako vsaj delno »bojišče« na področju mnenj. To- _ _ _ ___________ uspel dobiti sliko o priljubljeno- da vsi so si skoro edini v tem, 1 je naše glasilo le uspevalo, da je sti našega lista, hkrati pa morda da naš »Vestnik« na svojih stra- poskušalo rasti, da je ob podpori včasih celo »nepošteno« izvabil neh premalo opisuje našo kultur- naših bralcev, dopisnikov In ožin ljudi njihovo mnenje, ki so ml no in šolsko problematiko, ki je jih sodelavcev le vzbujalo širše tudi do neke mere pomagali pri posebno pereča v sedanji fazi zanimanje naših ljudi za »Vest-presojl položaja. Naj mi torej razvoja. Ti pravijo, da bi morali nik«, o čemer pričajo tudi vedno vsi tisti, ki bom izdal njihove mi- dopisniki mnogo več pisati o ne- . novi in novi narbčniki, akorav-sll In mnenja, dobrohotno opro- katerih dobrih in negativnih po- ■ no v tem pogledu ne moremo »te. Razumejo in pomislijo naj, javih, ki se zrcalijo v naši kul- govoriti o kakšni posebni mno-da hočem na pragu novega leta, i turni dejavnosti. Mnenja so, da žičnosti. Priznali moramo, da po hi je pred nami, pomagati naše- > /« edino tisk sposoben preprečiti listu rad; posegajo naši delovni niu uredniku, da naš Ust izboljša nekatere pojave In slabosti, ki ljudje različnih poklicev, različen Izpopolni. bi s svojo kritiko napravil po- j ne starosti, da se ob prebiranju Verjetno bo najzanimivejše P°tn red. — Drugi, zmernejši, so j »Vestnika« spoznajo s široko Brnenje, kaj pravijo o »Vestniku« ^ Pa dejali, da vsi ljudje oziro- ; problematiko našega okraja, najštevilnejši prebivalci Zagorja j ma bralci, ne bi hoteli brati ved- j Morda bodo začeli segati po — naši rudarji. Kaj pravi in kaj ' ao *lvari s tega področja. Seve- njem še vsi tisti, ki še danes pra-misli o »Vestniku« naš rudar? da je med njim: mnogo razno- vi jo, da rajši berejo druge časo-Končna beseda naših številnih vrstnih mnenj. Presenetilo me je piše, ker jim naš list ne prinese rudarjev je bila, da list radi be- Pa ta. da je pri nas mnogo ljudi, nič novega! Našemu uredniške-rejo, da radi segajo po njem, hi »Vestnika« ne berejo in pra- mu odboru pa ob tej priložnosti najrajši pa berejo članke In ve- i v‘i°’ da je »Iokahst«. Opazil sem želimo mnogo uspehov — želi- Drag tak primer imamo na Dolu pri Hrastniku. Tukaj je trgovsko podjetje na Dolu dalo pa nedvomno pripomogel še nedavni razpis nagradnega tekmovanja Zveze društev »Svoboda«. Tokrat bo tekmovanje nekoliko drugačno od prejšnjih, saj ja to tako rekoč že učvrstila svoje sekcije. Prav zaradi tega to upoštevajoč premajhno politično aktivnost društev »Svoboda« njihov glavni odbor ni mogel prezreti tega važnega momenta, zaradi česar je v svojem razpisu izrecno poudaril, da bodo ocenjena oziroma nagrajena le tista društva, M bodo priredila največ večernih tečajev, ki bodo obravnavali predvsem marksistično literaturo in našo socialistično zgodovino. Seveda se bo ob vsem Vsak dan opazujemo na ser-, drži cestnega reda. - Mnogo f^vTto^^reSSna penttoasti cesti od Marka do navedenih dirka ce3x> ponoč. j ležba teh predaVanj oz. tečajev. Hrastnika ali pa obratno naj-, P°.»Svobode« v našem okraju ae i šujemo se, kje so člaru NM, da pripravljajo na oj-gani^j« Več previdnosti ira cestah! že poudaril — niso vsi enakih misli, nekaj pa drži: ko delamo ob koncu leta bilanco o našem listu In razmišljamo o mnenju različnejša vozila. Med njimi jih je dosti, ki se drže cestnega reda, še več pa je takih, ki pozabljajo, da s svojim prekomernim divjanjem ne ogražajo samo svoje življenje, marveč tudi življenje drugih. Tako na primer čestokrat pri-dirka kak avto ali pa motorno kodo na tej cesti s takšno br-zino, da ga v primeru potrebe nikakor ni mogoče hitro ustaviti. Nekateri vozijo po serpentinah navzdol brez motorja sli o delovnih kolektivih našega Pa-da 3a "e berejo iz različnih Okraja pri nas seveda pred- razlogov, ki pa dejansko niso vsem poročila iz Zagorja. Berejo j tehtni. skoraj vse, ne berejo pa tistega, i Ce sem popolnoma odkrit, mokar ne razumejo. Pod besedo »ne ram reči. da »Vestnik« najrajši razumejo« so mišljeni vsi tisti bere — naš kmet! Le-ta ga zna tega in onega, lahko rečemo, da j to brez trobljenja, da prestrašijo na ovinkih celo odrasle pešce, da ne omenimo razigranih gruč otrok na poti v šolo ali iz nje, ali pa ob cesti stanujoče otroke, ki vsak trenutek — kljub skrbnemu nadzorstvu to opominjanju — le zaidejo na cesto. Ko pa tak neprevidni vozač pripelje do Hrastnika, vžge motor in bolj pazljivo vozi dalje. Takim vozačem bi želeli povedati, da si tudi ljudje izven Hrastnika ne želimo karambo-lov na cesti. Ako naš članek kot opomin ne bo imel uspeha, bomo v prihodnje vse v poštev prihajajoče vozače z novim člankom poimensko ogibali ter jih hkrati izročili NM, Ce se pa ozremo še na bied-kliste — to to največkrat na mo, da bi naše glasilo odprlo vrata sleherne družine v našem okraju in našlo pot do vsakega posameznika v naših revirjih. ★ Pripomba uredništva: Prisrčna S* vlŽu I teh tečajev in morda bo tudi to- prometnih napak. 2eleli bi, da. krat nagrada v tr- . boveljskem okraju, kjer so v*l ^ UVC^ Pogoji za Pričetek takšnih te- 66 i T? ^jev. zlasti če upoštevamo, da taki predrznezi ostro kaznujejo, imamo predavatelje na razpo- M. P. lago. —M— Napredno deio živinorejcev članki, ki samo hvalijo In hvali- ceniti kakor malokdo naših bral- hvala zagorskemu bralcu našega : našo mladino — moramo reči, sajo to in ono. ne povedo pa nič cev. Bere ga le takrat, ko Ima Usta za njegov ljubezniv trud in da dirka, kolikor se sploh da, kritičnega, ker dobro ved6, da resnično proste roke, namreč te- za pobude, ki nam jih je dal za striže ovinke in redkokdaj upo-iivljenje ne poteka nikjer rož- daj, ko se branju lista lahko po- urejevanje »Vestnika«. Potrudili rablja zvonec. Seveda ga neka-aafo, da ni nikjer brez trnja. Zelo polnoma posveti — bere pa sa- se bomo po svojih močeh, da naš teri sploh nimajo, kar je še radi prebirajo nadalje različne mo ta list, kajti več si jih ne list izboljšamo in izpopolnimo — kritike, pa naj so te s kakrš- more privoščiti. Prav tako je ra- najdragocenejše ja pa za nas nega koli področja naše gospo- sumljivo, da ga zna resnično ce- vsekakor mnenje, ki ga je Izre-darske In kulturne dejavnosti, J niti. Ne mara nikakih sprememb, kel o listu očanec Iz Renk: »Vse-politični prispevki itd. | Neki očanec v Renkah mi je de- ga po malem za vse/« 6labše. Tudi ti ne pomislijo, da se jim lahko vsak trenutek približa kak pešec, kateremu s svojim divjanjem ogrožajo življenje, čeprav se pešec strogo I Nekaj naprednih živinorejcev je v zadnjem času spoznalo, kako neugodno vpliva na zdravje živine, če večji del časa ali trajno biva v zaprtih prostorih. Imamo pa še nekoliko rejcev, ki držijo žival v zanemarjenih to smrdljivih hlevih, ne da bi ji privoščili vsaj v pašni sezoni sonca, svežega zraka in nujnega gibanja, kar je neizbežno potrebno, če hočemo, da se bo žival pravilno razvijala. Sonce, zrak to zadostno gibanje so glavni viri zdravja, za katere živali ne smemo prikrajšati, če hočemo, da dosežemo zaželeni uspeh. Da je hlevska reja največ kriva mnogih obolenj to telesnih hib, Je povsem razumljivo. Hoja živali ob globokem dihanju pospešuje krvni obtok — naužije to pridobi si kisika, ki je neogibno potreben za telesno presnavljanje. Skratka: celo telo se giblje, kjer se poživi delovanje vseh telesnih organov. Tedaj se krma živali pravilno izkorišča, kar skupno z ostalimi pogoji, ki so potrebni za živali, pravilno vpliva na njeno življenje to razvoj. Kmetijska zadruga na Dolu pri Hrastniku Je zato uredila pašnike, na katerem se bo za časa pašne sezone lahko pasla povprečni prirastek pri govedu 39,5 kg, skupni prirastek 593 kg, povprečni prirastek zaplečja 13,03 cm, skupni prirastek zaplečja pa 266 cm. Dve junici sta na teži zgubili skupno 43 kg, na širini zapleč ja sta pa pridobili 9 cm. Od ostalih junic nimamo podatkov, ker so jih predhodno odpeljali s paše. Največji prirastek na teži je pridobila neka junica sivorjave pasme, namreč 70 kg, na širini zaplečja pa 21 cm. Najmanjši prirastek zaznamuje jundca-križanka, to edoer 7 kg ter 6 cm širine na zaplečju. Priznamo, da uspeh na paši ni bil v celoti zadovoljiv, vendar pa bomo z odpravo dosedanjih pomanjkljivosti dosegli še večji napredek. Skupno s kmetijskim referentom okraja Trbovlje to OZZ se izdeluje tudi pašni načrt. V letu 1954 bomo za te pašnike investirali preko 1 milijon dinarjev, in sicer za čiščenje in gnojenje pašnikov ter obnovo staje. Vabimo vse živinorejce okraja, da priglašajo mlado plemensko živino za to planinsko pašo v letošnji pašni sezoni. Pašnina je zelo nizka, tako da se vsa- vsaj mlada planinska živina, komur izplača. V prvi vrsti junice in bikci. V pašni sezoni bodo jemali na pašo junice in leta 1953 je bilo na teh pašnikih 32 glav mlade planinske živine ter je bil dosežen v A mesecih pri njej tale uspeh: pri 20 junicah na paši je znašal bikci z rodovniškim poreklom. Priglasitve sprejema KZ na Dolu, in sicer do konca meseca marca. I. U. Smernice sodobnega sadjarstva s posebnim od tedna do tedna ozirom na značilnosti našega okraja V zveznih in republiških per- ; breskve in nasprotno. Neupošte- j ki ima bujno in pokočno rast, to iz njih zrasle divjake požlahtni- spektivnih načrtih za razvoj j vanje teh posebnih zahtev se kmetijstva so predvidene tudi 1 lahko hudo maščuje in imamo velike denarne vsote javnih nekaj takih primerov tudi že pri sredstev za podpiranje in kre- j nas v Sloveniji, ditiranje del za obnovo in dvig I 2. Cepljena drevesa sestoje iz sadjarstva. žlahtnega in nežlahtnega dela Sadjarstvu se podeljuje ne sa- ali podlage. Premalo upoštevana . vso življenjsko dobo drevesa, in | iste sadne vrste glede na tla, vla- mo gmotna, marveč tudi stro- j resnica je, da so svojstva podla- j da je že lastnosti teh dveh polo- I go, podnebje in oskrbovanje ter kovna podpora. Lepo število 9e za razvoj drevesa prav tolikš- , vic drevesa težko vskladitj (saj kako različna svojstva glede na leta in — počitniškega zatišja. V zadnjih dneh starega leta so Tržačani mnogo razpravljali o je s tako Imenovanimi »deblo- mo. tem, kaj utegne prinesti novo tvorci«, z zaželeno sorto pa so j 4. Pri napravi sadnih nasadov j leto glede tržaškega vprašanja, jih precepili žele vrh debla. Ce vemo, podlago, kakor cepič vsak svoje sorte! Saj vemo, kako različne dedne lastnosti, ki jih obdržita zahteve imajo posamezne sorte Politična dejavnost po svetu Je vodilo do resnejših incidentov. je povsem v znamenju Novega Sodelovanje obeh delegacij med določevanjem meje je ustvarilo ugodno ozračje za sedanje gjško-bolgarske razgovore za vzpostavitev diplomatskih stikov. cuu auuu pa ou rti uup;uvj outuuii naouuuv , jciv vjjiasauja, . _ ...... e vrh debla. ! moramo poiskati za vsako lego ki je sicer »obtičalo«, pojavljajo X,. l ran,c,J1, °odo 12- januarja da imata tako ' in za vsaka tla najustreznejše se pa govorice o umiku anglo- X,1 Pred=eumka parlamenta. V _________..___________________________ _____________________V Darlamentamjh skumnah se le naših strokovnjakov je v zadnjih letih že odšlo v tujino, y države z naprednim sadjarstvom, da dobe vpogled v sodobno sadjarstvo. Povabljeni pa so bili tudi sadjarski strokovnjaki iz držav z naprednejšim sadjarstvom k nam, kjer le-ti lahko večjemu krogu naših domačih sadjarskih strokovnjakov obrazložijo svoje izkušnje in svoje nazore o smernicah in načelih sodobnega sadjarstva. Tako je bdi na primer skoraj eno leto v Jugoslaviji univerzitetni profesor iz Severne Amerike, g. Thies, ki je imel tudi v Sloveniji dva enotedenska tečaja za naše slovenske sadjarske strokovnjake. Na podlagi izkušenj domačih in tujih sadjarskih strokovnjakov je bil izdelan načrt za obnovo slovenskega sadjarstva. Toda to je šele načrt, ki ga bo mogoče uresničiti le ob sodelovanju vseh slovenskih sadjarjev. Prvi pogoj za to pa je seveda, da so vsi naši sadjarji seznanjeni vsaj z osr.ovnimi smernicami modernega sadjarstva. Smernice, tudi načela ali nega pomena kot kakovost in svojstva cepiča: Ce bi se sadjar- opažamo »spore« med podlago in j hitrost in bujnost rasti, na obli- cepičem odrastkih Sredstva za borbo proti sadnim š kodljfvcem (z razstave sadjarstva na Dolu pri Hrastniku na ko in obsežnost krone, na živ-Ijensko dobo, na začetek, red-| nost in obilnost rodnosti, na obliko, barvo, čas zorenja, trpežnost in kakovost plodov, na občutljivost proti raznim boleznim itd. Ce je sadjar pri napravi sadnega nasada že toliko žrtvoval — a če je izbral neprimerno sorto — je ves denar in trud vrgel proč! In vendar se še najdejo sadjarji, ki naročajo po pet ali deset sadnih drevesc — katere koli sorte! Ali je še kdo kdaj kupoval kravo, da bi dejal: Naj bo kakršna koli — samo da je krava? Vsak sadjar bi moral prava imena in lastnosti pri nas najvažnejših sort vsake sadne vrste dobro poznati in tudi vedeti, katere izmed njih se v njegovi okolici njaboljše obnesejo. Sadni ogledi in razstave, še bolj pa ogledi sadovnjakov v času zo- ameriških čet iz Trsta. Do skli- Y parlamentarnih skupinah se je canja peterue konference so iz- že z9.cf[d a!5ltacila za posamezne gledi še daleč, ker doslej niti kandidate Social.sticna stranka Italija niti Jugoslavija nista pri- kandidira Le Troguera radikalni volili v to, da bi se udeležili »cialisti omenjajo Daladierja, konference pod pogoji, ki jih postavlja nasprotna stran. V ospredje stopa vprašanje brezposelnih v Trstu. Sindikati so postavili več predlogov za izboljšanje delavskih življenjskih prilik, ker je položaj 20.000 tržaških brezposelnih zelo pereč. Z nevzdržno gospodarsko krizo, ki grozi Trstu, se ukvarjajo vsi časniki, tržaški list »Giomale di Trie- degolistj pa utegnejo kandidirati sedanjega podpredsednika parlamenta Palevskega. Ho Si Minhova ofenziva, ki jo je pričel v zadnjih dneh, ima predvsem namen pripraviti teren za nova pogajanja, k: naj bi privedla do opustitve gospodarskega embarga proti Kitajski. Konec vojne v Indokini bi namreč ustvaril vzdušje, v katerem bi ste« pa toži nad veliko koizku- i Združeni narodi kaj lahko pre- renčno ofenzivo severnoevropskih pristanišč. Ce se bo tekmovanje nadaljevalo z dosedanjim tempom, bodo te luke vzele Trstu vso nekdanjo veljavo. 25. januarja naj bi se začela po ruskem predlogu berlinska konferenca. Zunanji ministri za- klicali gospodarsko zaporo Kitajske, zlasti še, ker bi Anglija in druge prizadete države skušale v tem smislu vplivati na ZDA. Uradno glasilo sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino sporoča, da Je Sovjetska zveza hodnih velesil so se zedinili, naj I v letu 1953 kupila v kapitalistič-bi konferenca trajala tri tedne. | ,YL," Domenjeno je bilo tudi, da bo mirovna pogodba z Nemčijo sklenjena baje šele po razpisu svobodnih volitev, na osnovi katerih naj bi se sestavila enotna ji te resnice res v celoti zaveda- j cepljenem mestu, v odganjanju li, bi pač polagali več pažnje iz- > »roparjev« iz podlage in podob-voru pešk, iz katerih vzgajajo v j no) — koliko teže je v drevesu drevesnicah podlage. I vskladiti svojstva treh različnih_______ ____________ ... Vsekakor imajo največ poro- sort na dvakrat cepljenem deblu! j vinorejci daleč prekašajo. Cebe- j kristjan Piccione je že sprejel ljev blaga. Lansko je to je sklenila pogodbe s Finsko, Perzijo. Francijo, Švedsko, Norveško, Dansko, Islandijo in drugimi deželami izven sovjetskega bloka. Vse te pogodbe predvideval uvoz oprav in surovin za težko 2ta?f£staTOkr!SSh“£ j veSra7lhdza sklenitev^ndrov- j poprav m surovin za tezKo S sortimentov najvičjega po- ! ne pogodbe z Nemčijo. I nih sortimentov največjega po mena, ki s© ga pa žal ne zave- j Pella pripravlja v Italiji predamo! V tem nas čebelarji in ži- osnovo svoje vlade. Desni demo- osnovna pravila sodobnega sad- *fva za uspešen razvoj drevesca, 1 ia razen tega: čim dalje ostane ! larji imajo n. pr. svoje sestanke j vstop v Pallov kabinet, S tem bo jarstva, W lahko razdelili v dve katerih podlage so vzgojene v drevesce v drevesnici, tem bolj največkrat v čebelnjakih posa- I Pellova vlada okrepila svoj po-skupini: 1. v tiste, ki so splošno sanu okolici, kjer bodo drevesca ostari, tem hujše ga prizadene “ “ priznane in nesporne — 2. v ti- posajena ali vsaj v najbolj po- ' presaditev, in tem manj je spo-ste, glede katerih so razni stro- dobnih razmerah. Zato je razum- sobno, da s6 prilagodi novim kovnjaki in praktični sadjarji Ijivo, da drevesca, vzgojena v j rastnim pogojem na stalnem me-različnega mnenja. . nižini, slabo uspevajo v gorskih stu. Naštejmo najprej smernice, ki j krajih. In jasno je tudi, da sa- j Sodobno načelo je zato: presa-so nesporno veljavne kot pogoj ' djar, ki naroči sadna drevesca iz ! jajmo drevesca na stalno mesto uspešnega sodobnega sadjarstva: I Slavonije, ker so cenejša- kot iz čim mlajša ter vzgajajmo krone 1. Sadno drevje posameznih ! naf*h drevesnic, ni napravil do- jeie v sadovnjaku! Pri nekaterih plemen in vrat gojimo le v oko- bička, ker so ta drevesca pač sadnih plemenih, zlasti koščiča-— - - • vzrasla v docela drugačnih po- stihi pa sploh priporočajo saditi iiših, kjer so dani vsi pogoji za njihov uspešen razvoji To je mogoče ugotoviti z raznimi znanstvenimi raziskavanji zemlje m podnebja — toda zelo zanesljiv vodnik je tudi narava sama: koder drevja sploh ni, ali pa le redki krmežljavi posamezniki — tam tudi sadovnjak ne bo uspeval, bodisi da je tlo močvirno ali pa podtalna voda previsoka, bodisi da je plast prsti preplitva, bodisi da propade drevje v sušnih letih zaradi pomanjkanja vlage, bodisi da ga polomi premočen veter ali pa izruje snežni plaz. Kjer pa vidimo — tp četudi bi bilo na vrhu Kuma — rasti velika in košata češnjeva ali hruškova drevesa — smemo biti prepričani, da bi tod uspevalo tudi žlahtno drevje, seveda pravega izvora in prave sorte. Koder so rastni pogoji za določeno vrsto sadnega drevja zares ugodni, tam lepo uspeva in obilno rodi celo brez gnojenja. Saj je sadno drevje sorodnik gozdnemu, ki v ugodnih pogojih zraste v prave velikane in tudi obilno otresa svoje plodove — ne da bi j im kdo gnojil: spomnimo se samo na žlahtni kostanji Vemo pa tudi, da imajo posamezna sadna plemena in vrste zelo različne zahteve glede podnebja, zemlje, vlage Itd. In tudi tukaj nam je spet narava dober vodnik: vrbe in jelše rastejo ob potokih, ne pa na skalah, kjer i se obdrži le dren in brinje. V pu- j sti, kisli zemlji sicer raste breza, ■ ne pa lipa, ki hoče rodovitna tla. Piav tako Je s sadnim drev- j jem: kjer so ugodni pogoji ra gojenje jablan, s tem ni rečeno, 1 da bodo tukaj uspevale tudi gojih in se bodo pri nas toliko ko5žice kar na stalno mesto, kjer teže prilagodila. Proti tej ugotovitvi, da najboljše uspeva v domačem kraju vzgojeno sadno drevje, nekateri ugovarjajo, češ zakaj pa drevesca, cepljena na divjake, izkopane v gozdu, navadno slabo uspevajo? Toda ta pojav v resnici ni nasprotje, temveč potrdilo gornjega pravila: saj pride prav ta divjak pri presaditvi v popolnoma drugačne rastne pogoje — v gozdu je rastel zasenčen od drevja in grmovja — posadimo ga pa na sonce. Njegove korenine so živele prej v trdih, toda zastrtih in vlažnih tleh — presadimo ga pa v sicer prerahljano, toda vsaj prvo leto največkrat v izsušeno in nepokrito prst Ce upoštevamo še, da navadno rastejo v gozdu sadni divjaki počasi, tako da so ob presaditvi stari morda že deset let in še več, ter da jim ob presajenju posekamo vse korenine, ki so — ker niso bili presajeni — globoke, debele, a redke in da jim navadno odžagamo tudi vse veje — moramo reči, da je sploh čudež, če se kakšen presajen gozdni divjak ukorenini! 3. Na stalno mesto presajajmo čim mlajša drevesca! Minili so časi, ko smo zahtevali od dre-vesničarja, da nam pošlje drevesca, ki so imela vsaj kot grab-ljišče debela debla in po pet na vse strani pravilno razvrščenih močnih mladic. Zaradi takšnih zahtev so drevesničarji »vzgajali« drevesca v drevesnicah tri | do štiri leta, jim močno gnojili, J da so bujneje rasla in jih naj- i prej pri tleh cepili s tako sorto, ZAHVALA Drž. zavarovalnemu zavodu najtopleje zahvaljujem meznih članov, in tudi živinorej- ložaj proti De Gasperiju, hkrati ci gredo na razstavah in zboro- j pa bo dobila bolj' izrazito politič-vanjlh v hlev pa na rastavišče, no kvalifikacijo. Verjetno pa je, točno in hitro izplačilo zavaro-kjer skupno presojajo posamezne da bo rekonstrukcija vlade, ki ^lne vsote 55.110 din ki sem živali ter ugotavljajo njih dobre pomeni korak na desno, še bolj . . ^ in slabe lastnosti: sadjarji se pa poglobila krizo, ki jo je v vrstah 30 prejel po smrtRi nesr*f mo' zbirajo navadno le po dvoranah italijanske krščanske demokraci- jega sina Antona Merharja. Za-in učilnicah, namesto da bi šli je čutiti že dalj časa. i to toplo priporočam vsem, da tudi ven v sadovnjak ter tam V Solunu je bil podpisan pro- ^ zavarujejo razpravljali o sadjarstvu in sad- tokol grško-bolgarskega spora- . nem drevju. ruma o demokraciji obmejne Karel Merhar, Kočevje 67. (Dalje prihodnjič) 1 črte. S tem je rešeno stanje, ki I 30 lot od osfoflov tve Ronsumnega društva rudarjev do današnjega trgovskega podjetja »Potrošnik* v Hrastniku MJniin je 50 let, odkar 60 si i na drugi plati ga je pa odirala rudarji v Hrastniku ustanovili j v svojem konsumnem skladišču lastno potrošniško zadrugo. Za-j pri nakupu življenjskih potreb-kaj so to storili? Zgodilo se je šftin. Prav zaradi tega so se j to pač zaradi tega, ker tista le-j ta — izvzem ši rudniško kon-sumsko skladišče in še štiri privatne trgovine — dobre in ustrezajoče trgovine s primernimi prostori v Hrastniku sploh ni bilo. Sami rudarji so tedaj občutili ob vsakem koraku trpkost svojega življenja pod rudarji, ki so imeli »Bratsko skladnico«, kot člani in odborniki kbrali na neki seji, na kateri sta se zlasti rudarja Kosem st. in Debelak st. odločno prizadevala, da se s pomočjo posebnega letnega prispevka 3 odst. ustanovi sklad za izgradnjo lastne delavske zadruge. Ta zapovedjo takratne kapitalistič- j načrt se je leta 1903 uresničil, ne gospode, saj v tistih letih | Tako je 6 i januarjem 1904 drugih »ugodnosti« kot sta šiht, p^ja poslovati nova trgovina, in primitivno življenje za rudarja ni bilo. Glavna skrb ta-kratkega rudarskega delavca je bila, kako dobiti in kako plača_ ti živila in ostale potrebščine, ki jih je prejemal v rudniškem konsumnem skladišču na kredit. Pozabiti namreč ne smemo, da skoraj ni bilo rudarja, ki je moral preživljati družino, brez dolga. Preostajalo mu ni drugega kot misliti na svoje trdo delo v jami in na — svoj dolg v rudniškem konsumu. Bivša Trboveljska premogokopna družba Je imela v tistih letih kar dvoje podjetij, ki Je izkoriščala svoje delavstvo: strani je iznrozgavala kot mezdnega delavca v jami, tZacUipU 100 uc živlienfa diktat&cia tHussoUniia (Nadaljevanje in kanec) USTRELJENI V HRBET Duhovniku ni preostalo kaj več, ko da je podelil splošno odvezo, nakar je bilo ujetnikom ukazano, da se naj obrnejo peotj jezepu. Bilo je očitno, da bodo ustreljeni v hrbet. Tudi v Italiji velja tako kot v vseh deželah, kjer izrekajo smrtne obsodbe z ustrelitvijo, ustrelitev v prsi za častno obsodbo. Ustrelitev v hrbet pa jim je tako kot obešanje, v sramoto. Takšna smrt je bila določena preostalim Mussolinijevim trabantom. Ko je Barraoo, nekdanji Mussolinijev zaupnik, videl, kakšna smrt ga čaka, se je začel sklicevati, na obe medalji, ki ju je dobil v vojni kot najvišje Italijansko odlikovanje za hrabrost Prosil je, da bi smel gledati, kako ga bodo streljali. Polkovnik Valerio mu te želje ni izpolnil. Nato je četa. v kateri je bilo nekaj Milan cev in več domač Ji borcev, pritisnila na Peteline. Avtomatične pištole so ropotale tako dolgo, dokler ni ugasnil v šestnajstih fašistih zadnji znak življenja. Bilo je natančno ob 17. uri in 17 minut. Trupla so naložili na kamion in jih odpeljali v Azzano. K njim so položili še trupli Mussolinija in Clare Petacci. Se isti večer jih je Valerio odpeljal v Milano. Nacionalnemu osvobodilnemu odboru je sporočil, da je obsodba izvršena in pravici zadoščeno. Naslednjega dne, 29, aprila, je bila nedelja. Novica, da so bili Mussolini, njegova ljubica Claretta Petacci in ostali vodilni fašisti ustreljeni, ter da so pripeljali njihova trupla v Milano, se Je kot blisk razširila po mestu. Prebivalstva se je polastilo veliko razburjenje in množica ljudi, ki je od minute i do minute naraščala kot straš-1 na reka, je oblegala hišo, ki je služila nekdanjemu diktatorju Italije in njegovim lutkam za mrtvašnico. Policija, ki je bila še slaba in neurejena, ljudstva ni mogla več krotiti, Prav tako ni mogla preprečiti silnega navala na poslopje. Do skrajnosti razburjena množica se je polastila trupel in jih vlekla na Piazza Loreto. Ko je policija videla, da hočejo demonstranti trupla obesiti, jih je poskušala pregnati s curki vode iz gasilskih brizgalk. Toda velika ljudska jeza je bila silnejša od vseh ovir. Kmalu Je viselo v milem pomladanskem soncu z glavo navzdol truplo človeka, ki je 25 let vodil Italijo, pognal svet v krvavo klanje, Italijo pa v prepad. Poleg njega je visela, privezana za noge, njegova ljubica in šest njegovih nekdanjih paladinov. Vsa trupla je ljudstvo preklelo, zasramovalo in nazadnje opljuvalo. Dva dni kasneje, 30. aprila, ob 16. uri je sledil v smrt svojemu prijatellu in zavezniku, diktatorju Mussoliniju, tudi nemški ftthrer, Adolf Hitler ' in sicer pod imenom »Bratska skladnica«, vendar ei je vodstvo tedanje premogokopne družbe, zlasti pa hrastniški rudniški direktor Franc Leiler lastil lastninsko pravico nad to zadružno ustanovo rudarjev, akoravno je bil denar, s katerim' se je zadruga ustanovila, zbran od rudarjev. Prav zaradi tega je bilo med rudarji stalno negodovanje proti vsiljivemu vodstvu TPD. To stanje je privedlo do tega, da so rudarji začeli zbirati podpise, ki so v svoji protestni vlogi ugovarjali in i zahtevali od rudniške direkcije na eni j y Hrastniku, da izroči zadrugo rudarja | v samostojno upravljanje ru-v darjem. Preden so pa rudarji svojo zahtevo uveljavili, je direktor Leiler razkačen in jezen grozil rudarjem, ki jih je klical v svojo pisarno, naj odstopijo je bil Koželj, ki pa je v naslednjih treh letih s svojim skrajno zanikrnim in brezvestnim poslovanjem zadrugo pripeljal na rob propada. Razumljivo Je, da je bilo tako stanje nevzdržno in je terjalo nujno spremembo, saj je zadruga zašla v tako velike dolgove, da je bila tik pred stečajem. Le naj-1 zavednejšim članom-zadružni- Otvoritvena prireditev je bila 24. novembra 1912. leta. Prav tako so tedaj iz skladišča trgovine napravili in uredili prvo delavsko dvorano s prvim gledališkim odrom v Hrastniku, ki je služil prvemu delavskemu izobraževalnemu društvu »Sloga« v Hrastniku, pozneje »Vzajemnosti« in »Svobodi«. Za ureditev samega odra so prispe- kom, ki so se z vso silo vrgli vali 6 svojim delom najagilnej-na sanacijsko delo, je uspelo, gj člani društva, med njimi tov. da 60 našli izhod, kjer se je Novak, takratni mizarski po-zlasti prizadeval rudar Ivan močnik pri Petru Bauerheimu, Urlep st., ki je žrtvoval mnogo nadalje Martin Perc, rudar, ki svojega zaslužka zaradi zamu- ge danes živi kot upokojenec v jenega dela pri rudniku. Storil, kraju, ter pokojni Alojz Barto-je vse, kar je največ mogel, da j jQ — pr} kulisnih delih je pa ni prišlo do najhujše katastrofe — do konkurza. Njegova zvesta sodelavca sta bila še danes živeča stara rudarja Ivan Jazbec in Matija Kolman ter pokojni Pavel Slokan, Anton Kuhar st, Anton Skobe st in I Franc Bastič st, j Kot prvega so pa pripeljali v Hrastnik, da si ogleda položaj zadruge, pokojnega Melhiorja sodeloval tov. Alojz Podlogar, sedanji pevovodja »Svobode I«. Tako je od tedaj dalje služila ta dvorana za vsa delavska zborovanja in za delavske kulturne prireditve. Leta 1912 J° zadruga odprla zadružno trgovino, poslovalnico za steklarje in kemične delavce v Drnovškovi hiši ob Savi. Tega leta Je bila sprožena misel, ! S Z2rjcm je i P^1^’0 Karla Malovrha iz Za- čobala iz Zagorja, znanega or-, da r- združijo delavske kon-ganizatorja delavskih konsu-mov, in pokojnega Antona Kristana iz Ljubljane. Ob prizadevanju in s pomočjo pokojnega Ferdinanda Roša st, ki je celo prevzel poroštvo za posojilo in druga plačila, so se rudarji odločili, da odstavijo dotedanjega vodjo delav. konsuma Koželja, na njegovo mesto pa uspelo sklicati občni zbor članov Bratske skladnice in 27. novembra 1906 so zadrugo preimenovali v »Konsumno društvo rudarjev Hrastnik-Dol in Ojstro v Hrastniku«, katerega začasna pravila so bila že pripravljena, tat sicer na prizadevanje rudarja Franca Rinal-da st., ki je vso akcijo vodil iz Trbovelj — sam občni zbor pa je bil sklepčen ln pravomočen. S to akcijo se je začelo v gospodarskem društvu novo poslovanje in novo življenje, saj je njegovo vodstvo prešlo popolnoma v roke delavcev — rudarjev. Le užaljeni Leiler tega ni mogel in hotel razumeti ter je stalno terjal razna plačila na račun nove zgradbe v korist TPD. Prišlo je res tako daleč, da je bila na stavbo izvršena vknjižba 19,000 avstrijskih kron, kateri znesek je moralo Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku pozneje poravnati. Ko so začeli rudarji v svojem gorja. To je bilo 1. avgusta 1909. Malovrh Je v svojih mladih letih ob pomoči svoje sedaj že pokojne družice Pavle prijel za delo in vse težave vodil zadrugo od uspeha do uspeha. Članstvo je pristopalo, zaupanje v zadrugo je rastlo iz dneva v dan. Pristopali so v zadrugo steklarji in kemlčarji, upniki in dobavitelji so dobivali zaupanje v zadrugo, skratka — po vsej dolini se je živo prebujala nova zadružna zavest med delavci in borbenost za svoj Delavski dom, ki Je vsemu delavstvu postal pravo žarišče in zatočišče, saj so se prav iz tega Doma vodile številne akcije, ki so prinesle delavcem marsikakšno Zmagov tedanjem političnem, kulturnem, strokovnem ta gospodarskem življenju. Poleg zadružne trgovine Je delovala v posebni zgradbi zadružna pekarna. Ves zadružni odbor s tov. Malovrhom na čelu j se je vedno znova trudil dvig-društvu samostoino poslovati, 1 niti zadružno gospodarstvo; ta-(V prihodnji številk}, prične- j le bil prvi predsednik delavske I ko je leta 1910 preuredil svoje mo objavljati zanimivo repor- zadmee še danes živeči Domi- prostore v točilnico »čez ulico«, tažo »Zadnji dnevi Hitlerja«.) nik Majcen, prvi poslovodja pa i leta 1912 pa v javno gostilno. "untne zadruge v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, vendar do fuzije ni prišlo zaradi ločenih mnenj in drugih ovir. Med prvo svetovno vojno je zadruga prišla v izredno kritičen položaj, to pa zaradi tega, ker je rudniški konsum nudil vsem svojim rudarjem živila po znatno nižjih cenah, kar je TPD utemeljevala in zagovarjala z nizkimi mezdami rudarjev. Tako poslovanje rudniškega magazina je pa razumljivo spravljalo v silno težaven položaj delav-premagujoč, sko konsumno skladišče, kajti številni zadružniki so se med vojno prestavili v rudniški magazin, saj so tamkaj n. pr. dobivali i kg slanine pa 3 krone ta ne po 6 kron, kot je bila cena slanine v delavski zadrugi. V njej so ostali le najzvestejši zadruitaiki-rudarji. Prav v tem kritičnem vojnem času so pa zadrugi mnogo pripomogli zadružniki iz steklarne in kemične tovarne, ki v svojih podjetjih pri nakupu živil niso imeli tistih ugodnosti kot rudarji. Ti so pripomogli, da zadruga takrat ni ustavila svojega poslovanja. Kmalu po končani prvi svetovni vojni, in sicer 2. julija 1922 so se konsumna društva radarjev v Hrastniku, Trbovljah ta Zagorju združila in preimenovala v Konsumno društvo »Posavje« z glavnim sedežem v Zagorju, vendar se je po enoletnem poslovanju pojavilo ne-povoljno stanje, tako da so leta (Nadaljevanje na 3. strani) dzdtk hflzaz. fo ostat tc&wetisUi mladini v tca{Mm spominu Prihodu dedka Mraza je prisostvovalo preko 8000 ljudi »Prihaja, že prihaja!« — tako igre, kino predstave, veseli obiskal tudi bolnike okraja Tr-je zašumelo med tisočglavo Mladinski teater itd. Živahno bovlje: člani OSS so jih ob- mnceico mladine in starejših, je bilo v Delavskem domu in iskali v Novem Celju, na Gol-ki je preteklo soboto že ob pol v Domu »Svobode« v Zg. Tr- niku, v celjski in trboveljski 5. uri popoldne čakala na Trgu bovljah. Cicibani so videli grdo bolnišnici na Silvestrovo. Sin-r evolucij e na prihod dedka čarovnico, teto Pehto in razne dikat je priredil spet lep večer Mraza, za katerega je bilo na- otroške filme. Lepo je bilo j bolnikom v trboveljski bolniž-javljeno, da prispe v Trbovlje zadnje dni v letu 1953 — I niči, ob tej uri s svojim spremstvom. I Vse živo je bilo na Trgu re- ! voludje. Toliko pionirjev in cicibanov se še ni nikoli zbralo v dolini. Pa ni to prav nič čudnega, saj je spremstvo dedka Mraza obljubilo trboveljski mladini vrsto presenečenj. Se-veda je bilo največje presenečenje že takoj od začetka, ko dedka Mraza ni hotelo biti od nikoder. Pa so se pionirji in cicibani spraševali, »če ima dedek Mraz tudi zamudo.« Mamice in očetje so morali odgovarjati na tisoč vprašanj. No — pa tako strašno dolgo to čakanje spet m bilo. Iznad Ostrega vrha so začele švigati proti nebu rakete. To je bilo znamenje, da prihaja dedek Mraz. Na čelu njegovega častnega spremstva so bili naši najmlajši trboveljski godbeniki, ki so jo kljub ostremu mrazu kar dobro »urezali«. Avtomobil z dedkom Mrazom je naenkrat obstal. Ni mogel več naprej. »Živel, dedek Mraz!« — j« za-orflo med našimi najmlajšimi. Poleg dedka Mraza so prispeli že njegovi drugi spremljevalci: čarovnica, medvedki in ostali. Iz Litije in okolice H if- 1:1 ■ t1 ' z v- ~ P ' : U MI mm t Pogled na zaledenelo jezero na p ntvljičnem vrtu, na telovadišču TVD Pa rlizana Da — lepo je bilo! Kljub i raznim manjšim pomanjkljivo- j stim in režijskim pogreškam | »ta prihod in bivanje dedka Mraza v Trbovljah dosegla svoj namen, zato zaslužijo vsi organizatorji te izvrstne otroške prireditve in vsi, ki so pomagali, Lepo je bilo — takšnega pre- vse priznanje. Prav tako mora-senečen^a trboveljski malčki še 1,00 izreči zahvalo vsem, ki so niso doživeli. Prav veselo je bilo pogledati male cicibančke, ki so pozdravljali dedka Mraza — in kar je glavno — prav nič 6e ga niso bali. Ob sviranju godbe se je vsa kolona, častno spremstvo dedka Mraza, odpravila na telovadi-sc1. sPartizana«, kjer so naš: cicibančki videli pravliič- finančno pomagali, da je ta mladinski praznik tako lepo uspel. Dedek Mraz pa ni prišel samo med najmlajše, marveč je Tudi ZB NOV okraja Trbovlje je obdarila otroke padlih borcev Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje je ob Novem letu obdaril 45 vojnih sirot, žrtev naših padlih borcev. Pomoč je nudil tudi GO ZB NOV Slovenije. Okrajni odbor je Pa še sam obdaril otroke, prav tako so dobili najboljši dijaki, otroci padlih borcev, knjigo »Jeklena pest«. Tudi v Zagorju so lepo praznovali Novoletno jelko mestnem Praznovanje Novoletne jelke j Otroški sejem v ni • ----- -------- i v Zagorju ni doseglo pričako- parku ni dosegel svojega na- iiH gozd’ vse 130111 dlv' vanj naših mamic in malčkov, mena, to pa zaradi tega, ker se jn ziva,n, yse v lučkah — med ker je v pripravljalnem odbo- odgovorni ljudje niso potrudili, lcfmi Pa. so stale lične ru prireditve prišlo do sklepa, da bi sejem uredili tako. kot OCI?e ln Paviljončki, kjer so da je velika dvorana TVD so to želeli naši starši, se dob:.e razne dobrote — za »Partizana« za to otroško slo- Lepo je praznoval Novoletno vsa .ega nekaj. vesnost premajhna, zaradi če- jelko železniški kolektiv posta- Dolgo dolgo niso mogli oditi sar ie dedek Mraz obiskal po je Zagorje. Železničarji so samcih ani , šolah samo naše učence, s či- mi zbrali nekaj denarnih sred- noan: domov, kajti dedek mer je bUa predšolska deca Btev in z nakupljenimi slašči- . . ■ psvp.111 srca vseh. Pri- I prikrajšana za užitek in veselje cami obdarili preko 45 otrok —* sel je v Trbovlje kar za cel ' — topliška »Svoboda« Je pa s lutkovno gledališče tega ko-teden in si ogledal vse- videl svojim lutkovnim odrom in no- lektiva je pa prikazalo mladini ie kateri otroH vimi lutkami prikazala otro- lutkovno igrico. 1J t. so Prloos>oooooooooowv«> podeželja. | Rezultat takšnih mer je ta, da se je struktura prebivalstva v primerjavi i predvojnim stanjem precej spremenila, en) nam šle-| vllke pravijo, da je v letu 1053 od skupnega števila prebivalstva okraja Trbovlje zaposleno v industriji 07 odst,, v kmetijstvu 20 odst-, v ostalih gospodarskih področjih pa 13 odst, delavcev. i V primerjavi s ostalimi okraji Slovenije se naš okraj nahaja na ' jev so bila pritegnjena tudi pod- | leča/ rudarske stroke v Trbov- ‘ . .'j.______>14 sitima ir i rd ^ linh Kri-vrln Tez slcih n delovanie petem mestu v pogledu zaposlit- jetjtt, ki imajo med svojim de-ve delovne sile v Industriji. Torej 1 lovstvom večje število nekvalill-67 odst. delavcev tega okraja je clranlh In polkvaliliclranih de-odvlsna od sedanjega In bodoče- lovnih moči. ga razvoja Industrije. Razen tega Izmed naših Industrijskih podse bo v teku let ta odstotek še jetlj so pokazali za Izvedbo le povečal, zlasti še, če upošteva- akcije največ razumevanja naši mo. da kmetijstvo trboveljskega rudniki, nadalje Strojna tovarna < . ___________________1141 Tfkoirliah CieIrl/irn/1 ir* TrtvrnT~ okraja rte more zaposliti odvečne delovne sile, ker za (o ni pogojev. Vsem je znano, kakšne uspehe je doseglo gospodarstvo okraja Trbovlje, zlgstl na področju Industrije. To pa le bilo mogoče ustvarili s pomočjo delavskega razreda, ki je pokazal, kaj zmore osebna pripravljenost, kadar gre za stvar skupnosti. Pri izpolnjevanju naših gospodarskih načrtov je bilo vsem pred očmi le to, kako povečati proizvodnjo, V neštetih primerih, ko le šlo za lOO-odriatno Izpolnitev naših proizvodnih načrtov, so Izstopali naši udarniki In heroji dela, ki jim je bila pred očmi vedno naloga — plan mora biti Izvršeni Ker se je ob prehodu na novi gospodarski sistem pojavilo vprašanje kvalifikacije, ki bo v bodoče osnova za določevanje plač, se je znašla veliko število delavcev pred vprašanjem, kako In kje dobiti spričevalo In beline, » hetero bo mogoče dokazati strokovno tnanfe, pridobljeno v | teku derigth let s praktičnim delom. Ta razumljiv strah In bojazen pred prihodnostjo pa je odpravilo »Splošno navodilo o pridobitvi strokovne Izobrazbe delavcev s praktičnim delom v pod-jetffh-. Kmalu po Izidu tega navodila je bila določena okrajna komisija, ki le takoj začela s prlprava-pi: za organizacijo strokovnih tečajev, K organizaciji teh leča- v Trbovljah, Steklarna in Tovarna kemičnih Izdelkov v Hrastniku. Prav malo ali pa nobenega razumevanja *o pa pokazala podjetja lokalnega značaja. Zelo uspešen je bil doslej tečaj za Tovarno kemičnih Izdelkov v Hrastniku, ki se ga je udeleževalo okrog 20 kandidatov, od katerih se je priglasilo k Izpitu IS. Vsi kandidati so opravili izpile uspešno, kar dokazu/e, da je podjetje dalo na razpolago za predavan/a najboljše strokovnjake ln da eo kandidati tudi teoretično dokazali upravičenost za pridobitev kvalifikacije. Uspešen je bil nadalje tečaj v Trbovljah Iz kovinske In elektrotehniške stroke, Od prvotno priglašenih 69 tečajnikov jih je vzdržalo do konca tečaja 63 kandidatov, ki so se vsi priglasili k opravljanju Izpita. Tečaj je trajal tri mesece in sicer po 25 ur tedensko, Iz česar jasno vidimo, kolika je bila prlpravljenozt kandidatov, kajti poleg 8-urnega delavnika obiskovati še 5 ur tečaj In sc ačltl, ni malenkost, In v treh mesecih obvladati snov tretjega letnika kovinarske šole fe vsekakor zelo vebk uspeh. Vsi priglašeneI so uspešno prestali Izpit — en/ bolje, drugi malo slabše, vendar je povprečen rezultat prav dober. Poleg teh že končanih tečajev se vršijo sedaj Je tečaji v rade-ški Papirnici, v steklarni v Hrastniku, na Rudniku Zagorje in Rudniku Trbovlje. Po dosedanjih ugotovitvah je najslabši Ijah. Krivda za slabo delovanje tečaja je predvsem v neresnosti kandidatov rudarske stroke. Na posledice so bili tečajniki opozorjeni osebno, opozorjeni pa tudi preko našega lokalnega lista. Dastravno jih ni bilo mnogo, lahko rečemo, da so se pod naj- j težjimi pogoji pripravljali in opravili strokovne Izpite delavci gradbene stroke. Njihovih žrtev ni mogoče oceniti, kajti po 10- j urnem vsakodnevnem delu v blatu in dežju šg 5 ur slediti teo- ■ retičnemu pouku, je več, kar se lahko terja od delovnega človeka. Kolikšno je bilo zanimanje za učen/e In dosego kvalifikacije pri posameznih kandidatih, nam dokazujejo sledeči primeri: Španskemu borcu Francu Me-ketu, rojenemu 1899. leta, človeku z velikimi življenjskimi izkušnjami, je bilo mogoče šele z zadnjimi predpisi priti do kvalifikacije. Ko je opravil Izpit, le izjavil: »Dan, ko sem opravil strokovni Izpit In sl pridobil Ime kvalificiranega delavca, je bil najsrečnejši dan v mojem živl/e-n/uf« Alf primeri delavcev z rudnika v Trbovljah. Dasiravno so bllf oproščeni teoretičnega dela, so kovinarji, stari preko 50 let, redno obiskovali tečaj, s čimer so dokazali, da fhn ni le do naziva kvalificiranega delavca, marveč da pridobijo še več znanja, kot ga že Imajo. Nekateri tečajniki pa po nekaj noči pred Izpitom skoraj niso zatisnili očeta Iz bojazni, da le njihovo znan/e za opravi jan/g izpita ie nezadostno. Več kandidatov je obiskovalo tečaje le en mesec, dva meseca pa to bflt v JLA. Kljub temu so se po vrnitvi domov priglasili k Izpitom In jih Izdelali. Na teh zgledih hi se moral učiti naš mladi rod, da ho rnal In vedel ceniti vztrajnost in samosa- tajevanje, in da bo lajsko dosegel še večje uspehe od dosedanjih, saj ima zato mnogo boljše pogoje, kot pa jih imcljc? ttarj-.veterani. Dosedanji uspehi dokazujejo, da ni zapreke, ici ji naši delavci ne bi bili kos. Dalje nam to dokazuje tudi statistika Biroja za delo, ki izkazuje, da ft mnogo laže najti delo kvaUUetrameinu delavcu, saj je po njegovih navedbah od vseh regi irlranih .nezaposlenih ljudi le 21 odst. kvalificiranih moči, medlem ko je med njimi 79 odst. netcvndila&a-nIh delavcev. Mnogo več pazljivosti bo treba posvetiti obrtnim nadaljevalnim šolam, daslravno tudi tu niso bili doseženi slabi uspsiti. V letošnjem letu je opntviio 132 vajencev pomočniške izpite, podlo je le 6 vajencev. Vendar je bilo v primerjavi z možnostmi in pokazanim znanjem med vajenci ln delavci opaziti, da so bili uspehi delavcev mnogo večji od uspehov vajencev. Krivdo rs to‘je Iskati v tem, da mtadtne gleda na svojo vajensko dobo s podcenjevanjem brez potrebne vestnosti, kar rodi slabe posledice v zadnjem letniku pred zaključkom šole. Iskanje vnroka, zakaj mladina gleda na svofo vajensko dobo s podaofišovartjem, je pa naloga nas vseh. Ta ugotovitev bo zanimiva za ven javnost, kajti šele po njej ho mogoče začeti z nepokrita zdravljenjem te bolezni. Ta dopisovanje s pedsatja strokovnega šolstva v nate centralno časopisje je mnoga premalo zanimanja, ralo pomivamo vse okraje, da s iaMci dopisovanjem omogočijo psefžnd ****?" hov in neuspehov s podro(re strokovnega šolstva, Inke 4s bedo naš/ delovni ftssdfe sverinb, koliko sredstev dafefo posamezna podjetja za strokovni dvig de-lostva in kolikšno ie zončmenie za pridobitev kvmtfffkaelfe med samimi delavci. M. K. GLASBENI AMERIŠKI BARVNI FILM „AMERIKANEC V PARIZU" Demobilizirani ameriški vojak Jerry Mulligan je po koncu vojne 1945 ostal v Parizu. Svojo kariero je menil nadaljevati kot umetnik-slikar. Živel je v sobici nad kavarno Huguette in je delil stanovanje s pianistom Adamom Cookom. Oba sta tolkla revščino. Nihče ni kupil Jerryjevih slik in od nikoder ni bilo založnika za Adamove skladbe. Njuno življenje je pa nenadoma spremenil mlad f rancoski pevec Henri BaureL Omenil je, da se bo poročil z lepo lise, ki ga je ščitila in med vojno skrivala pred okupatorji. Jerry je medtem sre-l al bogato Američanko Milo Roberts. Misleč, da se res zanima samo za njegovo umetnost, ji je večkrat delal družbo v nočnih lokalih in kavarnah, r>o slikarskih razstavah in prt o žledu zanimivosti Pariza. Nekoč je srečal prijetno, preprosto deklico — Lise. Ni bilo čudno, da sta se zaljubila, le to je bilo nerodno, da je lise Baurelova zaročenka. Sprva je to skrivala Jerryju in mu je povedala resnico šele, ko jo je zaprosil za roko. Lise ni vedela, da jo hoče Henri vzeti samo iz hvaležnosti, zato je s težkim srcem odbila Jerrvja. Na študentski veselici se je za zmerom poslovila od človeka, ki ga je zares ljubila Adam je namignil Henriju, za kai gre. Vesel, da ni treba onesrečiti Lise, se je Henri umaknil ter pomagal, da sta 6e našla človeka, ki spadata skupaj. — Glasba najmarkant-ne^šega ameriškega komponista, čudovite točke modernega baleta. ki ga je naštudiral Gene Kelly z mlado francosko plesalko Leslie Caron. nedavna nagrada za najboljši glasbeni revialni film samo priporočajo to vedro umetniško delo. ki so ga mogli videti doslej samo redki obiskovalci Jugoslovanske kinoteke. Angleški film »Jrenutek obupa" Holandec Simon je moral s tisočerimi drugimi na prisilno delo v Nemčijo. Med bivanjem v taborišču se je srečal z različnimi tipi. Ko ga je 1945. leta zajela osvoboditev, se je po nesreči zapletel v kriminalne posle nevarne druščine, ki je kradla zaveznikom penicilin in ga prodajala za visoke vsote na črni borzi. Vodja črnoborzijancev je bil hitlerjanski dezerter Paul Rahwich, njegovi glavni sodelavci pa Ceh Anton Marek, Poljak Valentin Slada in Erwin Bohlen. Pri neki akciji eo ubili angleškega stražarja. Simon je prevzel umor nase, misleč da se bo tako oddolžil tovarišem, ki so v smrtni bolezni vse žrt-vovali zanj. Anno, ki jo je ljubil, je tako izgubil in življenje c; ™00 £ani več vrednosti. Simon je bil obsojen na do-emrtno ječo, ki jo je prestajal pod imenom Rodasky. Toda Anna je bila živa in je s pomočjo angleškega častnika Roberta našla Simona. Razodela mu je, da je bil žrtev navadnih zločincev in po krivem obsojen. Iz ječe bi ga mogel rešiti samo nov proces, na 'katerem bi Simon s pričami dokazal, da on ni ubil angleškega vojaka. Simon je pobegnil iz zapora, da bi dokazal svojo nedolžnost in spravil pred sodišče kriminalca Paula, ki se je skrival pod lažnim imenom Fliege. Anna je Simonu pri tem zvesto pomagala. Sled ju je peljala iz Mun-chena v Hamburg in v Berlin, kjer so razni zločinci zmerom našli zavetje v sovjetskem sektorju. Simon ni mogel nikakor najti priče. Bohlena so nesli že na pokopališče, ko je prišel v Hamburg. Valentina, ki se je pisal zdaj Winter, so našli mrtvega pod vlakom. Ostala sta še Paul in Anton. Anna je našla zvezo do Paula, toda ta se je že odločil. Oba nevarna vsiljivca mora spraviti s sveta. Anno je zvabil Paul v svojo vilo, da bi jo ubil in zbežal potem k Rusom. Račune mu je prekrižal Simon, ki je prav zadnji hip odkril zločinsko namero in tekel po p»omoč na po-Ucijo. Antona so podrle policijske krogle, še prej je pa izjavil, da je Simon nedolžen in da je le iz nevednosti in obupa prevzel nase Paulov umor angleškega vojaka. Simon je bil zdaj svoboden, za kar se je tmel zahvaliti zvesti Anni, ki i? nixl zapustila tudi v težkih trenutkih. KOTIČEK ZA PIONIRJE Prvi Dolet preko Atlantika Približno 34 let bo, odkar se| je izvršil prvi polet preko Atlantskega oceana. O tem svojem zgodovinskem poletu leta 1919 iz Amerike na Irsko je podal j leta 1936 na mednarodnem kon- j gresu prekooceanskih letalcev i Sir Arthur Witten Brown poro- j čilo, ki je zgodovinski dokument prve vrste: »Ob koncu prve svetovne voj- 1 ne je obnovil dnevnik »Daily i Mail«, ki ga je urejeval sedaj že pokojni Lord Northcliffe, svojo že pred vojno razpisano p« začeli energično dvigati in ob 7. uri 3 minute je bil »Vimy« že 3600 m visoko Po soncu smo mogli določiti, kje se nahajamo in dognali smo, da smo nekoliko severneje, kakor smo se bili namenili. Ob 8. uri 25 minut zjutraj smo opazili pod seboj irsko obrežje in spoznali radijsko postajo Clifden. Pristali smo na močvirnem ozemlju, pri čemer se je polomilo kolesje. Vsega skupaj smo leteli 16 ur in 28 minut, od tega 15 ur in 57 minut nad At- Rešitev nagradnega magičnega kvadrata in skrivalnice za pionirje Spet so nam naši pionirji in pionirke poslali ali pa sami prinesli v uredništvo cel kup pravilnih rešitev zadnjega magičnega kvadrata in skrivalnice. Večina naših učencev je skrivalnico pravilno rešila, po-! lepo natiskala, pravi, da bo prišla tudi v Trbovlje. Ce nas bo mala Metka obiskala, bomo šli z njo v slaščičarno na dobrote, ki jih imajo tamkaj za tako mlade državljane. Marica Erzar iz St. Gotarda Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal prihodnje dni francosko filmsko komedijo »VOLPONE« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« Trbovlje II bo pa predvajal v bližnjih dneh ameriški glasbeni film v barvah »VELIKI CARUSO« Razpored predstav bo razviden z lepakov. KINO »SVOBODA« ZASAVJE predvaja od 6. do 7. jan. »DOLGO JE POMNIL« Ameriški kriminalni film Od 9. do 11. januarja »PET PRSTOV« Angleški vohunski film. Spored je razviden z lepakov. samezni pa le niso mogli najti nam piše, da je rešitev uganke v njej lovca. Tisti, ki lovca niso nesla z veseljem na pošto, če-našli (nekateri so mislili, da je prav je do nje eno uro hoda. skrit v palmi), naj skrivalnico No, ta učenka je pa res pridna, postavijo na glavo. Ce bodo to Ker ne more sama priti po iz-napravili, bodo v grmovju med žrebano knjižno nagrado, jo ji bodečimi kaktusi našli glavo bomo izjemoma poslali po po-lovca, pokrito s kapo. Lovec šti. gleda »narobe« v oba mladiča, Toliko za danes, ostalo pa ki se smejeta v trebušni vreči- prihodnjič. Želimo vsem pio-ci kenguruja. I nirjem in pionirkam prav sreč- Strogi žreb je prisodil za re- no n°vo leto.2 željo — kakor šitev skrivalnice 1. knjižno da- smo *e zadnjič poudarili — da rilo Štefici Klopčič, učenki 2. bi se vsi prav pridno učili, razreda nižje gimnazije v Za- ftaršem m učiteljem v veselje, gorju, 2. nagrado pa Verici Ko- trboveljskemu okraju pa v po-larič. učenki 4. b razreda osn. nos-šole v Zg. Trbovljah. Rešitev magičnega kvadrata se p>a glasi: 1. stol (Stol); 2. Tito; 3. otok; 4. loka (Loka); p>o odločitvi žreba dobi nagrado za 1 rešitev magičnega kvadrata Emil Rojc, učenec 3. razreda nižje gimnazije v Radečah. Mnogi pionirji in pionirke so! Uredništvo. ODLOK Na podlagi 13. In 88. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 19-51) je Ljud-mnogi pionirji in piumnte ou ~ ski odbor mestne občine v Tr-nam poslali z rešitvijo obeh bovljah na svoji XIV. redni Dedek Mraz se je p oslovil za eno leto Šolska naloga »Mihec,« vpraša oče, »ali učitelj ni opazil, da sem ti jaz pomagal pri domači nalogi?« »Ne vem.« »Pa vendar, kaj je rekel?« »To, da sem z dneva v dan bolj neumen.« * DOMAČA NALOGA »Sploh ne razumem, kako more en sam učenec napraviti toliko napak v nalogi!« »Prosim, gospod učitelj, bila sva pri tem dva: jaz in očka.« TO NI NIKAKA UMETNOST »Človek božji, to ste že spet pijani? Sem zmeraj trezen in čez moje ustnice še ni šla nikoli niti kapljica alkohola!« »In s tem se bahate? To vendar ni umetnost ostati trezen, če nič ne pijete!« nagrado za prvi polet brez pristanka preko Atlantika. Med drugimi tovarnami za letala je j ! priglasila tvrdka »Vickers« letalo, katerega tip 60 preizkusili v poslednjih vojnih mesecih in ga opremili za ipetanje bomb na veliko razdaljo. Letalo je bilo tipa »Vimy«, a nekoliko spremenjeno, kajti pridali so mu rezervne tanke za bencin in olje. Imelo je sledeče mere: razpetina 20,43 m, i širina kril 3,20 m, hitrost 90 j milj, teža s tovorom 6115,5 kg, motorja: 2 »Rolls Royce Eagle , VIII«. j I Poskus z natovorjenim leta- 1 j lom je pokazal, da se pravilno i in varno dviga. Po poskusnih poletih so letalo naložili na parnik in ga poslali v pristani-; šče St Johns na Terranovi s i pilotom, navigatorjem in celo, vrsto izkušenih monterjev. Tja I so dospeli 18. maja 1919. Tu so ; letalo montirali in odleteli z njim na pripravljeno letališče I v notranjosti otoka, kjer so vse 1 pripravili za dolgi polet v Evropo in napolnili tanke z ben-I činom. I Ko se je 14 junija začelo daniti, je bilo vse pripravljeno, toda vreme ni bilo ugodno ob tej uri. Pozneje se je nekoliko izboljšalo in ob 4. uri 12 mi- j not (po Gronwichu) smo odleteli, medtem ko je vihar divje I pihal iz jugozahoda in je ob-lačje viselo zelo nizko. Veter je imel hitrost 35 milj na uro in ves dan smo lahko opazovali , valovje in ledene gore. Do pol-. noči je bilo oblačno in nismo ' se mogli orientirati po zvezdah. Pozneje smo videli Vego in po-| larno zvezdo in smo tako ve-1 deli, v katero smer naj letimo naprej. Pozneje smo leteli skozi sneg in dež. Ročaji so se dali le težko premikati, kajti na krmilih se je nabiral led. Pri-j kazal se je mesec, toda naenkrat smo bili spet v oblakih in smo padli v vijugastem poletu l tako globoko, da smo *e tik nad | vodo komaj ujeli. Sedaj smo se lantskim oceanom. Preleteli smo 1890 milj. Edine mehanične neprilike, ki smo jih imeli, so bile te-le: a) odvodna cev na levi strani desnega motorja se je odkru-šila, b) radijskemu generatorju se je zlomila os, zato nismo mogli brezžično oddajati vesti. To je skromni opis velikega zgodovinskega dogodka. Letalca, ki sta izvršila ta polet, se imenujeta Alcock in Brown. Bila sta britanska vojna pilota. Danes, ko smo navajeni na večje podvige v letalstvu, se moramo s spoštovanjem spominjati teh dveh pionirjev prekomorskih poletov. Nagradna križanka za pionirje Od Ide Filipič, učenke 2. a razreda trboveljske gimnazije smo prejeli za naše pionirje spodnj‘o križanko. Upamo, da jo bodo naši učenci in učenko rešili. Izžrebani bo dob:l od našega uredništva lepo mladinsko knjigo v spomin. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 9. januarja opoldne. ugank tudi prisrčna voščila za Novo leto. Ker ne moremo vsakemu pisati posebej, se zahvaljujemo vsem na tem mestu. Posebno nas je razveselila Marjanca Plevnik, učenka 4. c razreda osn. šole na Vodah v Trbovljah, ki je sama narisala z barvicami lepo novoletno razglednico. Hvala zanjo, Marjanca! Nada Makova, učenka 4. razreda trboveljske gimnazije, nam je pisala, da je nagrade v znesku 400 din zelo zelo vesela. V soboto je prišla s svojo mamico v uredništvo po darilo. Ob tej priložnosti ji je naš korektor obljubil, da ji bo iz svoje zasebne knjižnice podaril lepo slovensko knjigo, ki jo ima doma v dvojniku, to pa zaradi tega ker so pismeni izdelki te učenke vzorno leni in čisti. Kako veseli bi bili naši učitelji če bi vsi učenci in učenke dajali iz rok tako lepo in čisto napisane pismene izdelke kot ta mlada dijakinja. Posnemajte jo! Tudi šestletna Metka Za-hrastnik iz Radeč se je oglasila. V svojem pismu, ki ga je Ali je to solidna postrežba? 2 S ■ 5 ti ■ 7 L 9 — — na- 50 16. Vodoravno: 1. vrela voda; 5. del števila; 7. vložek za čevelj; 8. ud; 9. kazalni zaimek. Navpično: 1. pialni pripomoček; 2. hrup; 3. izobrazba; 4. del noge; 5. učenje; 6. časovni, primerjalni, tudi pogojni veznik. Črke: AA. E, I, KKKK, L, M, OOOOO, PP, RR, TT, U. V č!anek pod zgornjim slovom, priobčen v štev »Zasavskega vestnika« dne decembra 1953, se je vrinila pomota. Bivša gostilna Tratnik v Trbovljah ni mostno gostinsko podjetje, temveč je zadružno gostišče, kar danes popravljamo. Uredništvo. BOLJE NAROBE Dvorni norec francoskega kralja Franca I. je nekoč potožil svojemu gospodarju, kako i mu je neki prevzeten dvorjan j zagrozil, da ga bo ubil. »Če to stori, pet minut po tvoji smrti ne bo več živel,« je i odvrnil kralj. i »Sire,« je dejal dvorski norec, »meni bi bilo ljubše, če bi I se to zgodilo pet minut prej.« seji dne 18. decembra 1953 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. I. Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti štev. 11, ki obsega 12. teren, t. j. desno stran Žabjeka, ker je prenehal mandat tov. Kepu Francu odborniku Ljudskega odbora mestne občine v Trbovljah, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo v nedeljo, dne 7 februarja 1954. n. Ta Odlok se objavi v Uradnem listu LRS ter na krajevno običajen način v mestni občini Trbovlje. Predsednik LO MO: Alojz Dular Štev 182-22-53. Trbovlje, dne 18. dec. 1953. Na podlagi 13. in 88. čl Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov liudskih odborov 'Ur. list LRS štev. 19-51) je -•'‘udski odbor mestne otjčlne v Trbovljah sprejel na svou XIV. ■eji dne 18 decembra 1953 ODLOK 7 razpisu nadomestnih volitev. I. Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti štev. 16. ki obsega 7 teren, vključno Delavski dom Terezija, ker je prenehal mandat tov. Petru 4d’ešiču. odborniku Ljudskega odbora mestne občine v Trbov-’iah, ki je bil izvoljen v tej "oh.lni enoti. Volitve bodo v nedeljo dne 7 februarja 1954. Ta Odlok se objavi v TJrad-•nem listu LRS ter na krajevno običajen način v mestni občini Trbovlje. Predsednik LOMO: Alojz Dular Štev. 182-22-53. Trbovlje, dne 18. dec. 1953, F. F. B.: ,$mda Um mattai • •• Vrgel sem cigareto v pepelnik, ki je stal na mizi. Snow-den je — kakor da bi bil to signal — storil isto. Anthony je tisti trenutek prihajal po stopnicah k nama. Njegov obraz je bil mračen. Po videzu ni imel ugodnih poročil za naju. Toda kaj naj bi bilo v tistih petnajstih minutah ugodno sporočilo? »Zmotil si se,« mi je dejal Aninony. Potem pa je pogledal Snowdena. »Gospod Eddington ni sinoči pil alkohola. Ce ga pa je, Potem ne toliko, da bi se upijanil.« Snowden si je popravljal svoj usnjeni pas, kakor da bi mu bil pretesen. »Je to resnica, kar pravite?« je vprašal. Anthony mu je prikimal. »Absolutna resnica,« je potrdil. »Vzel sem vzorec krvi in ga preizkusil, kakor sem to delal kot asistent v bolnicah sto in stokrat pri opitih šoferjih. Popolnoma zanesljivo j«, ha Jay Eddington sinoči ni bil pijan. To lahko navedete v vašem poročilu na preiskovalnega sodnika.« »Potem ne razumem, kaj Je »apotilo gospoda Eddingtona, da je sredi noči ležal za grmovjem i-n ...« Ni skončal svojega stavka. 1 Na terasi smo začuli korake. Mnogo korakov. Tudi nekaj glasov. »Ljuba mama...« sem slišal prositi Dulcle. •k Začelo se je daniti. Steklena vrata na teraso so bila odprta. Prvi drozg se je zbudil in poskušal zapeti svojo jutranjo I pesem. I Z Anthonyjem sva sedela pred kaminom in kadila. Mnogo pdp in še več cigaret. Pepelniki so bili prepolni. Že več ur sva bila sama. Anthony je iztegnil noge na dolgo predse. Pa ni bil utrujen. Ravnokar je omenil, da se ne izplača iti to noč spat. Ali pa če se hočem morda jaz vleči. I Odkimal sem mu. »Si opazil, da se pes ni vrnil?« »Najbrž Je tekel domov,« sem mu odgovoril. »Saj ne sodi semkaj.« i Nato sva precej časa molčala, preden je Anthony dejal: »Občudoval sem zadržanje Edlth Eddington. Ko je stala pred mrtvim možem, se je zdela kot okamenela. Vendar je stala tamkaj v antični veličini. Ko sta Dulcle in Ana jokali, je bila Edlth kot kip; strmela je v mrtvega moža, ne da bi poto- 1 čila eno samo solzo. Samo ustnice so ji trepetale.« »Da, vi Angleži se neznansko obvladate. Tudi Dulcie in gospa Dickson nista dosti jokali, človek bi dejal, da sta brezčutni. Vendar pa vse skupaj — mislim — ni nič drugega kot sramežljivost, da bi kdo ne videl vaše čustvenosti. Edith Eddington je jokala v sebi.« »Solze — tudi najbolj vroče — tukaj nič ne pomagajo.« »Samo tistemu, ki jih pretaka.« Pogledal me je. vendar je oči takoj spet povesil na svoje prste, ki so polnili že deseto pipo »Pozneje bo prišla tudi Mam m semkaj,« je dejal, »da ga vidi In nato ga bodo spravili domov Snowden temu ne bo ugovarjal.« Vžigalica je zagorela. Ko je pipa dobro tlela, je rekel: »Zakaj je Snowden vzel obe puški s seboj?« »Mislim, da predoisi določajo, da je treba ugotoviti orožje, 6 katerim se je dejanja zgodilo.« »Dejanje ...,« je nonovil. »kako čudno se to sliši.« »S katerim se je zgodila nesreča,« sem popravil svoj stavek. »Smem vprašati, kaj je hotel Dickson od tebe, ko te je poklical stran?« sem poizvedoval. »Morda boš rekel, da Je pomanjkanje rahločutnosti, kar ga je napotilo, da v taki uri govori o poslovnih stvareh. Morda na 1e bilo tako da je hotel Fdith potolažiti vendar ni vedel, kaj naj stori. Zato se je I obrnil name. Dejal mi je, da I svoj denar, ki mi ga je Eddington zadrževal, lahko dobim prihodnje dni. Skrbel bo za to.« »Ti potrebuješ denar?« »Pravil sem ti že o tem. Obljubil sem denar inštitutu. Kupili smo radiuro za moje po-, izkuse.« j »Zakaj si mi prvotno pripovedoval, da ti je hiša na otoku : pogorela?« I »Ce bi bil dejal, da sem jo prodal, bi ti mislil, da sem v denarnih zadregah in bi najbrž predčasno odpotoval.« »Ti Je denar potreben?« »Seveda. Toda potrebujem le svojega«. Pritegnil je svoje dolge noge k sebi, vstal in stopil k oknu. Bobnal je s prsti po ši-i pi, potem pa se Je sunkovito obrnil k meni in rekel: »Tvoj strel. Gaston, je padel za sekundo pozneje kot moj. Kaj si torej videl, ko si streljal?« Srečala sva se s pogledi. Nisva jih umaknila. »Kar bova govorila sedaj, ostane med nama, Anthony. Slišal sem za grmom šum. Za njim sem videl, da se nekaj boči. Sedaj vem, da nisem prvi streljal jaz. Toda tvoj strel je Imel nekaj sugestivnega Dvignil sem puško in streljal za teboj. Slepo sem meril na tisto temno gmoto, ki se je tamkaj premikala, ne da bi meri) natančno. Povsem zanesljivo pa tega ne bo mogoče ugotoviti ni-; koli.« I Prikimal mi je, ni pa umaknil i pogleda. »Misliš, da sem bil tisti trenutek o stvari bolj na jasnem i kot ti?« »Ce bi ne bila oba mnenja, da streljava na merjasca, sploh ne bi sprožila pušk.« »Tako je,« je dejal Anthony. J »Natančno tako je.« Umaknil : se je od okna in začel korakati po sobi. ■ i j Dejal sem: »Naju ne zadene ' nobena krivda. Lahko bi bila tudi kakšna druga žival, ne samo merjasec. Kakšna zgubljena ovca morda, kakor je prej pravil Eddington. Na človeka nisva mogla računati.« »Toda kako je prišel Edding- : ton tjakaj? Zakaj se ni oglasil, da bi ga prepoznala. Edith in Dulcie sta šli ob desetih spat. Dickson in Ana nekoliko pozneje. Eddington je nato še dolgo sedel z Manam v veliki dvorani spodaj. Potem je odšel v prvo nadstropje. Mamin pa je ostala še spodaj. Ona hodi redno pozno k počitku. Stari ljudje i potrebujejo malo spanja. Mamm | je omenila, da je proti polnoči | slišala škripati vežna vrata, j vendar je mislila, da Je kdo ! spustil psa na prosto. Ni več 1 pazila na to. Vsekakor bi po tem lahko sklepali, da je Eddington odšel iz hiše. Toda čemu? Da bi se nekaj kilometrov od svoje hiše skril za grmovjem?« j »To si prav tako težko razlagam kot ti,« sem dejal za-! mišljen »Toda doživel sem I sodnijske obravnave, v katere i je kaj hitro posvetila luč, ko se je pojavila kakšna ljubezenska zgodba.« »Anihony se je spet usedel. Zavzdihnil je, kakor da ga je najino kratko potovanje utrudilo. Ko je svoje prste spet zložil v piramido, mi je dejal s pipo v ustih: »Za ljubezensko zgodbo sta potrebna dva.« Potem pa se je zdrznil, kakor da se je ustrašil svojih besed, in končal. »Sicer je pa to vendar neumnost; kako prideš na tako misel? Eddington je človek najinih let. O polnoči pač ne letaš iz hiše, da bi doživel ljubezensko zgodbo.« »Misliš?« »Prosim te, ostani vendar resen.« »Nikoli nisem bil tako resen kot ravno ta trenutek Antho-ny.« Prsti so se mu povesili. Vzel je pipo iz ust. »Kakor je vse, kar se je zgodilo, strašno, ob-ravnavajma torej tudi take stvari! ‘ Vzemiva kot resnico: Eddington je odšel iz hiše opolnoči. Ti praviš, da bi doživel ljubezensko zgodbo?« »Tega nisem trdil. Bila je samo morebitna možnost, nekakšna obrobna opazka k dogodku.« »Dobro. Recimo, da se je hotel sniti s kakšno žensko. S kakšno? S svojo ženo? Na Dulcie? Misel je preabsurdnu, da bi se z njo shajal zunaj na travniku!« (Dalje prihodnjič) / Panamski prekop Panamski prekop leži v državi Panama in je danes v lasti in upravljanju ZDA. Ko si je v letih od 1882 do 1889 slaven, a ne bogat mož De Lesseps prizadeval, da bi ponovij svoje sijajno delo, ki ga je skončal v Sueškem prekopu, v Panami, je »icer hrabro, a vendar klavrno propadel Lahko bi bil triumfiral z zmago nad korupcijami in nad političnimi špekulanti tedanjega kapitalističnega sveta, ki so si prizadevali, da bi mu onemogočili delo, toda mož ni uspel. Niso ga uničili zavistni ljudje, pač pa — majhni rumeni moskito, prenašalec tropske mrzlice. Ta komar je uničil na tisoče delavcev prve delniške družbe, ki je hotela zgraditi Panamski prekop. Tudi druga delniška družba se je borila proti temu sovražniku brez uspeha Sele pozneje, ko je v letih 1894 do 1902 vlada ZDA prevzela vse pravice in premoženje francoske delniške družbe in okupirala Panamo, so začeli s premišljenim in sistematičnim delom pri tem prekopu. Amerikanci so se zavedali, da Je uresničenje tega projekta nujno potrebno, saj so z njim dosegli velik strateški in trgovski uspeh. Polkovnik Gorgas si je najcopal delo, ki je v začetku izgledalo brezupno. Toda vedel je, kako naj se loti dela Zadal si je nalogo, da bo uničil »kužno luknjo tropskega sveta« kakor so takrat rekli področju okrog današnjega Panamskega prekopa. Preden je začel z gradbenimi deli, je skoraj popolnoma iztrebil nevarne komarje. Se danes je v Panami tako -popolna kontrola nad moskiti, da jih skoraj ni mogoče najti. Prva ladja je preplula Panamski prekop meseca maja 1914. leta, toda naslednjih šest iet so promet v prekopu ustavili zaradi velikih zemeljskih udorov v prekopu, tako da so prekop uradno odprli šele leta 1920. °anamski prekop je dolg 65 km od obale Atlantskega do Tihega oceana, razdalja med primernima globinama na obeh straneh morske obale pa znaša okrog 80 km. Več kot polovica poti čez prekop gre preko umetnega Gatunskega Je-' zera, ki so ga ustvarili z zaje-j zitvijo reke Charge. Gladina je-i zera leži 36 metrov nad morsko gladino. S pomočjo treh zapornic dvigajo ladje po kanalu do Gatunskega jezera. Te ladje vlečejo z velikanskimi žerjavi iz prekopa v prekop. Ti prekopi so ločeni med seboj z zapornicami, ki so potrebne, ker cel prekop ne leži vodoravno, ampak je stopničast in se postopoma dviga do Gatunskega jezera in do morske gladine. Predeli okrog Panamskega prekopa slovijo po tem, da je tn — kakor pravijo — »večno poletje«, spet drugi pa rečejo, da bi bilo pravilneje ime za ta del zemlje — »večna parna kopel«. Okolica kanala je lepo urejena ln zdrava. Zaradi vlažnega podnebja je tu rastlinstvo vedno zeleno in bujno, kljub tropski vročini. Kjer i je le mogoče, širijo na obeh bregovih prekopa parke, drevorede palm. travnike in jase. Morda bi šli drugo leto tjakaj na letova- Prodam moderen otroški voziček. Naslov v upravi lista. OGLAS Na Novega leta dan se Je našla moška suknja na poti s Kleka. Dobi s« pri Slavj Rupnik, Trbovlje, Dobrna 23, ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predrage mame se zahvaljujemo tov. zdravnikom: dr. Krasniku, dr. Komorovskyju in dr. Cebo-hinu in vsem sestram za lajšanje bolečin za časa bolezni. Enako se zahvaljujemo 6Č. gg. duhovnikom za tolažbo v bolezni in spremstvo ob smrti. Zahvaljujemo se sosedom za veliko skrb med boleznijo. — Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje z nami ob smrti, za vence in spremstvo na zadnji poti. Družina KURENT, Trbovlje Taborniki vobHo Taborniška organizacija »Rod črnega diamanta« bo imela svoj redni letni občni zbor v četrtek, 7. januarja 1954 v sin- bovlje (pritlična zgradba pri sodišču). Vabimo vse prijatelje narave, da se sestanka udeleže: za čla- dikalni dvorani Elektrarne Tr- ne je udeležba obvezna. Odbor CELJE okolica ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE MNOGO USPEHOV V LETU 19541 TRGOVSKO PODJETJE OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE CELJE, Aškerčeva ulica 19 OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE SkltillHii CELJE, telefon 25-38 MESTINJE, telefon Podplat 3 a ŠEMPETER, telefon 19 in 20 SENT JURIJ ZREČE Prodajni oddelki: Semenarna, umetna gnojila, zaščitna sredstva — telefon 21-91 Sadje in zelenjava, kmetijski pridelki in proizvodi, zamenjava oljaric — telefon 22-53 Gradbeni material — telefon 21-91 Meaopromet — telefon 24-38 Prekajevalnica, klobasičama, mesnica — telefon 24-53 Traktorji, strojne naprave, poljedelski stroji, uvoz in domača proizvodnja — telefon 24-38 L Avto park