Anton KREMPELJ (Krempl)58 — od 26. oktobra 1824 do 11. septembra 1826 Anton se je rodil 29. januarja 1790 na Poličkem vrhu številka 55 v župniji sv. Petra pri Radgoni. Mjegova starša sta bila Mihael Krempelj in Magdalena, roj. Žemljic. Nižje šole je obiskoval v Mariboru in Gradcu, kjer je tudi študiral teologijo. Posvetil ga je lavantinski škof pri sv. Andražu, in to 21. septembra leta 1814. Svojo prvo kaplansko službo je opravljal v Svetinjah (1815), nato pa je bil naslednje leto premeščen v Ormož. Tam so ga zaradi obrekovanja cesarja tožili, vendar so ga spoznali za nedolžnega. Novembra 1820 je postal ptujski kaplan, nato pa 1824 tudi "chorimagi-ster". Na Ptuju se je srečal z zgodovinarjem Simonom Povodnom, ki ga je navdušil za domačo zgodovino. Čez dve leti je postal župnik pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Ker je bilo vse zapuščeno, se je lotil obnov. Preuredil je župnišče in postavil novo gospodarsko poslopje. V njegovem času je bil postavljen nov glavni oltar, stranski pa obnovljen. Ob tristoletnici cerkve sv. Lovrenca leta 1828 je dal svojo pridigo na svoje stroške tiskati in razdeliti ljudem. Zaradi obtožb je zamenjal župnijo in se preselil k Mali Nedelji. Tam se je posvetil pisanju. "Krempelj je bil slaven govornik, goreč domoljub, neumoren slovenski pisatelj in velik dobrotnik malonedeljske župnije".59 Umrl je 3. julija leta 1844. Njegovo literarno delo je obsegalo pesmi, slovensko-nemški katekizem, molitvenik za vernike, pridige, življenje svetnikov, berilo za drugi razred, zgodovinske članke. O njem je tudi France Prešeren zapisal: "Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje; Duh preonemčeni slab, voljni so kremplji bili". Božidar Raič pa je trdil, "da je Krempelj s svojimi spisi vcepil ljudstvu mnogo več narodnega duha, nego Prešeren po svojih žalo-stinkah".60 ŠTAJERSKE ZEMLE. Z* posebnim pogledom 11 a Spisal tam Farmei) Slowanske gtaraiitnestl, ed Šafarika, prcslavnega Vsesla^ana. Str. 43. s) Šafa r i k , slowanske slaroiitnesti, 36, >17. -) Muhar v' „steierin. Zeitsohr." (1831). I., 21. 4) Švear, župnik kod Poiege , Ogledalo Iliriuma. I., 10, 12. Slo- vanske starožit. Str. 67. — Kopitar Grammat. Einleit. 5) Polit, geograph. hist. Beschreib. v. Ungarn. «) Švear, Ogledalo Ilir. I., 19. krez Celje. gor kre Pohorja mimo Radela van do Semring gorč, ter skoz Rakoško kre Pleša CKahlenberg} vun do Dunaje zgor Beča, od tam dol po Vogerskoj vdile kre Du-naje nazaj do Dakie. Poleg drugih je 1'anonia pred Rimlanmi bila zdajna Bosnia, pale drugi vso zemlo na oba kraja Tise imenujejo Panonio ino k' njoj računijo tudi starinsko Dakio. Mi ostanemo pri pervem gori popisanem okroženji. kak naj-beržešem. — Norika, najberže od nje imenitnega najstar-šega mesta No rej a tak zvana, je segnola od Panonie gor po ltakoskoj ') kre Dunaje, ter po zdaini gornji Štajerski, po Soligradskoj ali Salisburskoj, Tirolskoj, Koroškoj, semno-ter v' Celje 3). Kere ludstva so tedaj v' Panonii ino Noriki bile, tiste v'naši Štajerski, najmre Celtovje ino llirovje, med njimi tu ino tam nekeri priševši Gerki. Panonski Slovenci so vkup-segali z' Henetmi (Venedmi, Vinidmi j, kere je trojanski Princ Antenor okoli 1200 let pred Kr. v'kraje zdajnih Be-netkov privodil, ino tu slovenskega imena mesto Padavo ze-zidal. Toti Veiiedi ali Vinidi so ali tudi Slovenci bili. So pa se tudi v' Panonii ino Noriki ne vsi Celtovje ino llirovje zvali. Tak se noričanski Celtovje imenujejo Toriščani, Tauriščani, od visokih gor, Tore fTauern) imenuvanih, ali, kak Lacius hoče znati, od aziatske gore Taurus tak zvani. Na panonski kraj so med Dravoj inoSavoj bili Anticetovje, pri vkupstekanji Mure ino Drave Jasiani, pri vkupstekanji Savine ino Save Latovci, proti Koroški na noričanski kraj Ambidravci ali Obojdravci, kre Save Savaci i. t. d. 3} Panonski Ilirci so se tudi zvali Panonci. Okoli 600 lčt pred Kr. je mnogo Celtogalov v'naše kraje sem prirazbijalo. Toti so veliko Slovencov iz totih kra-jov na Vogersko ino k'Tatram pretirali, pa ne drugači, kak se le po groznih ino kervavih bitvah. Tudi Bojari, od Rimlanov pregnani, so iz gornje Laške pobegnovši sem k' To-riščanom se vtekli, ino se tu nastanili. Okoli 200 l^t pred Kr. so že R imlani začeli tak močni biti, da so povsod, kamkoli so se obernoli, vse obladali, ino tak svojo oblast duže dale razprestirali, doklam so tudi oni tu domači postali. Kak so najmre gornjo Laško si bili posvojili, so sli nad Istrio, ino so tudi njo pod svojo oblast vergli. Naskorem potem so šli nad Ilire. Na enkrat je pa eno teu-tonsko ludstvo nje postrašilo. Cimbri najmre ino Teutoni so 113 let pred Kr. od nemškega morja semdol prčk krez ') Zdajna Esteraiska se Rakeska aove od »egdašnih nje stanovnikov Rakatov. a) VVartinger v'svoji ^Gescliichto der Steiermark" str. 5 Noriko ob-mejujoč pokaže tudi mejo Panonie od tiste strani. Takše imena se še zdaj pri nas najdejo, kakti Benetki pri Luto-merskem (Lotmerki"), ter Savci pri Polenščaki, i. t. v. Dunajo v' množini nad naše Noričane se pergnali, razbijajoči ino sve porobeči, vse vkončajoci po Panonii ino Noriki '3 noter do Noreje. Tu njim ravno rimski visiš Papirius Karbo zvojskoj proti pride, je pa od njih tak bit, da 'mu malo od njegovih prek ostane, Cimbri pa ino Teutoni ali Nemci so strahovito vse porobeči se gnali eni proti Galii, dru°;i proti Italii ali Laškoj. Tam nje je pa rimski Konsul Marius blizu Verone tak zinlatil, da njih je celo malo prekostalo, ino toti so se na vse kraje razzgubili. Od tote cimberske nevihte hi si naši Judje bili paJe gor- Eomogli, ali tečas je drugo ludstvo do naših krajov volo do-ilo. Dakovje najmre, od svojega modrega duhovnika Dikainea podžgani, so 50 Idt pred Kr. iz Dakie ali Dacie, t. j. iz zdajne Sedemgradske, Moldave ino Valahie pod vo-denjom svojega strašno segurnega krala Borebista nad I 1 i-rio ino Pano ni o sem pervihreli. Panonci so ravno hitro svojo vojsko vkupspravili, tudi Bojare ino Toriščane na pomoč vzeli; ali kak so tote vojske v' Panonii vkupvdarile, je takšo grozno kervavo vmarjanje nastalo, da so Bojari ino To-rišcani skoro na nič djani. Dakovje so njim mesta razvergli, vesnice požgali, ino tak njih deželo (V gornjoj Štajerskoj ino gornjoj Ilakoskoj) zupet k' prazni pusavinapravili fdeserta Boj o r u m). Po totoj so se zdaj Panonci ino Noricam razširili , TOriščanov pa je ne več bilo. Krez en čas so drugi Bojari iz nemških krajov semvun perdirjali noter do Noreje , ino so toto mesto zalegli ; da pa ga ne so mogli vzeti. so proti Helvecii ali zdajni Švaicarski odišli. Ako ravno bi si Panonci ino Noričani , zosebno, kam je cimberska ino dakoska nevihta ne segnola', bili duže bol ob-magali, da so že per vsem naprejduvali, je njim, ino tak ali naši štajerski zemli, zdaj se en drugi strah perbližaval. Rim-lani so najmre razvun že rečenih dežel zdaj tudi Macedouio, Syrio, Gerčko, ter Španjolsko, ino še druge dežele v' otokih ali osredkih si bili perbojuvali, ino so že tak močni bili, da so že skoro z' celim svetom zapovedati imeli. Pred totimi je zdaj Panonia ino Norika v' nevarnosti. Panoncov ino Noriča-nov moč bla se zdaj ravno tudi znala pred vsako vojsko postaviti, ali na svojo lastno nesrečo so, posebno Panonci, ne imeli nikake složnosti med soboin, ne vkupderžanja, ne pravih vižarov, ne pokornosti ino podverženja pod narodne postave, ne nikakega pravega reda. Na to, ter na prijatne ino rodovite panonske zemle, na lepe ino močne panonske ludi, so nedositnih ilimlanov oči že dugo obernjene bile, že dugo je njihovega, zdaj krez llirio3^ postavlenega junaka Julius- ') Mu h ar v' „steierm. Zeitsphrift." (1823). IV., 15. i. dr. '-) Tak ali tudi Šlovcnci. 3) V' najstarsih časili je Iliria bila pri adriatskem morji med Naretvoj (Naron) ioo Drinom (Drilon), na izhodni kraj od dežele Tribalov Csesara po Panonii ino Noriki vročo žejalo — ali on je prejd vmorjen, kak si je toto žejo pojasniti mogel. Kak so tedaj zdaj od Panoncov edni v' Uirio, od Japo-dov') edni v'Istri o sli, tu ino tam razbijat, kak so od Ju-lius Csesara premagani Karni ter Iliri po njega vmor-jenji se proti rimski oblasti močno bili zdignoli, je Csesarov naslednik Oktavian z' svojoj rimskoj vojskoj šel nad nje, ino je ene hitro premagal, z' drugimi pa, kakti z' močno pro-tivnimi Solasmi, je dnže delo imel, še Je z' gladom so nje Rimlani kumaj vkrotili. — Kak so tedaj toti Gorenei enkrat prevzetnim Rimlanom v'rokah bili, je Oktavian šel nad Japode v' zdajni dolnji Krajnski. Eni od lotih so se njemi sami podali, drugi pa so se zevso močjo proti postavili, ino se pod groznim kervi prelijanjom branili, posebno v' mestama Arru-pinm in o Me t ul ni m 3"). Arupianci so, kader je Oktavian se perbližaval, zvekšinom Vsvojo mesto ino okoli po leseh od-bežali. Oktavian pa, kak je njihovo mesto bil vzel, je nje pustil. Ali z' Metulianci je njemi drngači šlo. Ivrez najvekše gore je zsvojoj vojskoj mogel iti. v' doleh so ga povsod nazaj zbili, ino kelko je zvelkoj težavoj naprejprišel,Je per vsaki stopinji od svojih vojšakov zgubil. Pri Metulii še le ga je najhujšo čakalo. Toto mesto je bilo poglavitno mesto vseh Ja-podov , na dvema bregorca stoječo, ter z' zidom ino grabami obdano. V'totem so oni nad Rimlane tako prasko delali, da je Oktavian sam na obema rokama ino na pravi nogi močno ranjen, iz najhujše nevihte mogel proč nešen biti, Metulianci pa, videči, da bodo premagani, so sami svoje hrame spovužgali, svoje žene ino otroke, zadnič še sebe spomorili, ino tak svo-jemi velkemi ter močnemi mesti strašen ognjeni ino kervavi konec naredli (^34 pred Kr."). Po totem strahovitnem razgledi so drugi Japodje sami se Rimlanom podali. Zdaj je prevzetni zeinlogladen Rimlan šel nad Panonio , ino je Panonce p rez vsega zroka še tisto leto zalegel. Do Siscie ^Siseka} je z' svojoj vojskoj mirno šel, ne komi kaj včineč, Panonči, če ravno močni, pa med sobom razdeljeni, v' lese razbežijo, ino tam vun Rimlane pehajo, ter zkraja idoče vojšake vkupzesekajo. To napihnjenega Oktaviana tak svadi, da kpriči da ognja v' lese metati ino nje zežgati. V' divjo vihreči praski da v' osmih dnevih okol Siscie gladko vse vkončati. Siscianci ali Segestanci od straha že svojo mesto obmejena. Poznej je lliria v'sebi zderžavala vse primorske ludstva od Toriščanov dol do Epirotov ino Macedonov, ino na izhod do Moeziov, najmre Venete, Panonce, Dalmate, Dardane, Aatariate. ') Japodovje so zvekšinom bili ilirskega, t. j. slovenskega roda. Zdajni Čiči na Krasni se deržijo za njih ostanke. 1) Plinius nje zove Garni (Gorni). ») Arrupium je zdajno Trijaško (Aaersbcrg) na Kočevarskem, Metulium pa Metale v'notrenji Krajnski. Rimlanom hočejo pr^kdati, si pa na enkrat odmislijo, mestne vrata dolzaprejo, ino se celih 30 dni vitežko branijo. Ali da Oktavian druge njim na pomoč pridoče Panonce vse razplodi, tak oni le mestne vrata odprejo Njihove ponižne prošnje visokega Rimlana vlolažijo, ino on si samo od njih da nekaj plačati, drugo pa njim nič ne včini. Zdaj Oktavian 'ma to mesto, kero je njemi že dugo v' želenji bilo'). Vtoto on preči rimsko posadko dene, vojšake najmre za varuvanje. Tečas seVibius z drugoj rimskoj vojskoj kre Save ino Drave bojuje. Tudi totemi se Panonci povsod močno proti postavijo, ali on njih premaga še daleč krez Zemlin dolta, ino njih kervave orožja k' postrašenji drugih Panoncov da v' Savo ino Dravo zmetati, na to se drugi Panonci pripravleni deržijo, nimar tudi Rimlanom se podati, ino Oktavian višišega G e min a v' totih novo perdoblenih deželah namesto sebe postavi, on pa odide v'Rim. Kak so pa Panonci eno malo se odumeli. njim je merzilo do tote zuperne rimske oblasti. Segestanci (V Siseki) so naj->ervi se spuntali, ino rimske vojšake 'z mesta pregnali. So-asje so se tudi zdignoli, Dalmatinci so pa tak rimskega go-spodstva ne mogli terpeti, ino so zato tudi ne mira dali. Ali zbistren visiš Geminus si je hitro vedel pomagati, ino je tak Segestancom strah naredil, kak drugim spuntavcom resnico pokazal. Zdaj Oktavian 'z Rima perhitri. ino da v' Panonii vse mirno najde, se oberne nad nemirne Dalinatince, vzeme njihovo mesto Promona, ter Sinedion ino Setovio. Povsod so se do zadnje kaple kervi vitežko branili, naj bol pa priSetovii. Tam je strahovitno klanje bilo, prejd kak so se dali. Oktavian sam je z'enim kamnom v'koleno tak zadet ino ranjen, da je dugo bolen ležal Potem seje v'Rim nazaj povernil, po-stavivši namesto sebe Statilia Ta ura na vundokončanje totega boja. Zdaj je Oktavian si ime Augustus dal, ino seje od-potli cesar Augustus zval Dalmatinsko, Ilirsko ino Panonsko, tote vse je zdaj dal za rimske dežele vrediti. Ali Solasje 3) z red drugimi Gorenci so se zupet zdignoli proti rimski oblasti, vdirajoči vVimske kraje. Tudi Panoncoin je nikak ne v'fflavo šlo, kaj so svoje slobočšine se bili znebli, ino bi zdaj v' lučki jarem mogli zamreženi biti. Oni se ali rimskim vredjenjam proti postavijo. Noričani ino drugi sosedje potegnejo z1 njimi. Na } Siscio najmre ali udajni Sisek, najimenitncšo mesto Segestancov pri Savi. O ^rejd se je sploh pisalo , da se je to pri Petovii, t. j. pri P tuji na Stajeri zgodilo. s3 Salasje, t. j. z' Lahrni? licio, zadnič tudi Noriko, tak ali tudi en tal nase štajerske zemle pod se spravita, pa ne drugači, kak po strahovitnem boji, v'kerein so tudi ženske vihrečo se branile, ino zadnič od jeze zdvoječe svoje otročiče obtla vsekavale ino nje mertve lliinlanom pred noge zmetale 'J. — Potem onedva tote kraje k' rimskim deželam napravita, vse jakše možke vknppobereta, ino nje med svojo vojsko vzemeta, ali v' druge kraje pošleta, drugo ludstvo pa je moglo'z gor dol v'ravnice se preseliti, ino tam začeti zeinlo obdelavati — Tak je ali Panonia ino Norika, ino v'njima naša štajerska zemla za tečas že pod rimsko oblastjo. a. Telo, živež, oblec, jezik, šege. Pervi naše štajerske zemle naselniki ali stanovniki so bili terdnega, močnega, vsemu navajenega života, zakaj njihov prebitekje zvekšinom bil pod golim nebom, pa prosti njihov strošek: zverjad, meso od mlade živine, mleko, sir, ribe, loški sad ino divja zeljad je bilo njihovo jesti, voda njihovo piti. — Oblečeni so ne z' drugim bili , kak z živinskimi kožami. — Njih govorenje ali jezik je bil, kak vse drugo, prost, namesto" besed zvekšinoin same slovke; ali tak celo znovega, kak kader se otroci govoriti vnčijo, so pa ne govorili, oni so ja že v' Azii zasfopno govoriti znali. Govorili so pa Celtovje svoj jezik, ker je ne povsod jednak bil. Od Celtov v'naših krajih naseljenih se zapisano najde, da so svoj panonski jezik govorili, ino ne Nemci bili. iliri so slovenski jezik govorili. — Njihove šege so bile. kak njihove okolnosti, divje. Če ravno so iz Azie ne tak celo divji prišli, so vender v' europejskih divjih krajih ino med divjimi stvarmi tudi obdivjili: naglojeznost je bila skoro per vseh navadna, po tem je bilo veliko nesmilnega terganja, ker-vavega bitja ino vmarjanja, veliko preganjanja Per totih ludeh je bila velka nesnaga, nevumnost, ino skoro ne nika-kega reda. Vse to je pa per po ti an jih Panoncih ino Noričanih se ponačilo, toti so ne več tak divji bili. Tudi oni so bili terdnega ino močnega života; Celtovje lepe postave, velkiJudje, belega lica, so imeli arjave ali bele lase, sivomodre oči, pa postrašno hudi pogled. — Tudi Iliri ali Slovenci so bili velki ludje, ino ravne zrasti, Noricani ino Torisčani jednako. Spervega, kak še tudi potli so toti vsi bili vsemu navajeni, vročini ino zimi, nagoti ino stradanji. Njihov živež je še ravno tudi bil od zverjadi ino živine, od rib ino lošinej so pa vender že proso, oves ino j ečm en sejali, ino so 'z prosa imeli kašo, 'z ovsa močnik, 'i- ječmena pivo. ') Ena takšna NoriCanjka je zrcd otrokom v' Rogači v' pokopaliini zid zrezana ali zesdkana 1)11 a , je pa v'Gradec v'Johaneum odnesena. Kod so Slovenci naseljeni bili, eo že spervkonca gi njiva obdelavali. Tudi so odvIlimlanov dobili olja ino vina. Nekaj vina so pa že tedašni Celtovje ino Iliri si tu v' dolnjem Štajeri per-pravlali — Njihov obleč je ravno se tudi zdaj bil 'z živinskih kož, so pa vender že Noričanjke tudi vuno prele ino tkale za obleč, Panonci pa so eni že 'z Italie obleč si sprav-lali — Njihov jezik, ker je dozdaj menje bes&l imel, da so tudi menje potreboč imeli, je duže več besed najšel za imenovanje novih reči.v Od slovenskega jezika je toto lastno, da si je z'tedašnim gerčkim celo v' rodi bil '}, ino pri nas še zdaj ima gerčki Dual j t. j, dvojbroj, ino veliko z'gerčkimi jednakih besčd, je pa tudi nekere latinske besede gorvzel 3J. Drugač so pa Slovenci svoj narodni jezik tak štimali, da ga nikak ne so za drugega zamenjali V'dolnjih podunajskih krajih je slovenski jezik svojo izobražnost že za Homerove dni imel, t. j. 900 let pred Kr. 4} K' zadnjemi je pa, posebno v' Panonii njih veliko tudi latinski govorilo. — Šege so njim ene še od prejdnjih ostale: naglojeznost, bitje, tudi vmarjanje, so pa drugač vender pravico , zderžnost, od-pertoserčnost lubili, ino tatbino najraenje mogli terpeti. Za svojo sloboščino so kerv ino živlenje stavili. Muziko ali igro ino pesme so Slovenci, tak tudi Panonci od negda lubili. Od Panoncov se tudi to zapisano najde, da so endrugemi vse radi pokazali, kaj so znali. 3. Vojska, orožje. Svaja med enimi samimi naredi, da nastane bitje, ranenje, ino večkrat celo vmorjenje; svaja med večiini naredi vekšo bitje, ino med takšiini, kak so pervi naše zemle naselniki bili, je bitje na smert ne kaj nenavadnega. Toti ludje so ali mogli sama vojska biti, že tudi zavolo telko divjih stvari. — Njihovo orožje je spervega bila pestnica, batica, ožek, ali kaj se je v'roke dobilo, vu vekšem boji pa samojstra, kak so njo za zverjad strelanje imeli. Še dugo potli, ja doklam >) Muliar v' gteierm. Zeitsclir. (1S21). 11. , 59. -) D an k o v s 7,k y ,,die Grieohen als S tam m- and Sprachvenvandte der Slawen." 3) Slovenski jezik si je pa tudi z' drugimi europejskimi jezikmi, z' cel-toskim i. dr. v' rodi bil, kak se iz sledečih besčd vidi: got. aurti-gards fvert, hortus) cjril. vvr'tograd, got. boka (bukve) cyril. buky, slov. dolg (dug) got. dulgs, slov. pljasati ("plesati) got. plinsjan, slov. st'klo (steklo) got. stikls , slov. župan (gospon) got. siponeis , slov. Hjel (del) got. dails, slov. hljeb (hleb) got. hlaibs , slov. trus (zemle potros) got. drus — staronems. Deganliart, Eburhart, Kn-gilhart, Meginhart, Reginhart, Adalgart, Hildigart, Irmingart z' slovensk, Boljeln d , Podhert, Hadlird, Sobjehrd^ Poligrad , Radi- grad — staronems. Alpigast^ Arpigast, Hadugast--z'staroslov. Boljeliost, Budihost, Dobrohost, Lutohost i. v. dr. vidi slotvansk. starožitn. str. 45 i. d. Dankovazky v'gori rečeni knigi, so Panonci ino Noričani v'svoji sloboščini bili, je pri njih ne bilo plačane vojske, vsakši, razvun slugov, je pri njih bil rojen vojšak, v'sili je pa vsakši dober bil. Na vojšački stan so dosta deržali, vender pa so, posebno Slovenci poleg bojne segurnosti tudi mir ino obdelavanje zemle lubili, ino za tega volo od drugih berže premagani bili Per Panon-cih so tudi ženske tak segurne bile, da so pri boji v' naj-vekše nevarnosti se spustile, ino si rajši sraert izvolile, kak bi se vjeti dale. Noričanjke so za možkimi na boj šle, ino so za vojskoj stoječe ali sedeče vojšakom segurnost delale, tim pa, keri so zbegnoti hteli, gerdo govorle. Panonci ino Noričani, potem kak so Citnbri ino Dakovje njim svojo strahovitnost bili pokazali, ino si tudi pred rimsko duže stras-nešo močjo že mogli v' strahi biti, so se vu vojski pomnožili, so pa tudi telko ludstva 'meli, da njih je na hitrem na jezere znalo vkup biti. — Orožje je per 1'anoncih bilo: meč, sa-inojstra, škit, vrečka, sulica; per Slovencih tudi metalka ino strelca; per Noričanih: meč, vujgnjene, celo tenčke sable, duge železne sulice, bafice, vrečke, metalke, ter strašne, naglo vmoreče strele, železne srajce, ali tudi 'z vdelanih kož. Jednuke orožja so tudi Celtogalovje imeli. Toriščani so imeli volovske kože zred rogli na glavi, spodi železni napersnjak, v'roki škit, na njega bikovo glavo pertišnjeno, ter meč i. t. d. aJ Orožje je našim Panoncom ino Noriča-nom tak lubo ino drago bilo, da so nje sploh kre sebe imeli, ino se je orožje ino konj zred njimi mogel pokopati 3J. Kader so Panonci ino Noričani že z' Rnnlani opraviti 'meli, ino vidli, kak nevarni so toti za nje, so se tudi z' takšim orožjom oskerbeli, kakšno so Rimlani 'meli. Panonci ino Noričani so pa tudi imeli svoje mesta z' močnim zidom ino grabami obdane na bojno obrambo. 4. Vera« duhovstvo, cirkvenstvo. Kak so Noetove pokolenja vero na enega ino pravega Boga zvekšinom bile zapustile, ter krive Boge začele častiti; kak so eni sunce za njega dobrotlive toplote volo, drugi ogen zavolo njegove segretnosti, eni mesec zavolo njegove prijatelne luči, drugi vodo za nje hasnovitosti volo, eni lepe košnate loge ino dreva za njihove prijatne sence volo, drugi zemlo zanje rodovi-tostivolo spoznali za častitja vredne, misleči, da je sunce, mesec zemla, ogen, tekoča voda i. t. d. eno posebno vikšo bitje, ino so njim zato božjo čast skazali; ter kak so tudi v'nebi si Boge zmislili, ino nje v'napravlenih podobah častili: tak so oni z' totoj veroj v' Europo, ino tak v' našo štajersko zemlo Herder Ideen etc. v' Geschichte der slaw. Sprachc u. Literatur od Šafarika. 5) En taksi Torišča« še se zdaj v' Celji v' kamen zesikan najde. Aquil. Jul. Caisar, Staats- u. Kirchengesfib. d. Herzogth. Steier-mark. I., 41, prišli, ino so per totem malikuvanji ostali. Od nevmer-telnosti duše, od večnega živlenja, od plačila ino kaštige na onem sveti so le temne domisli ino vobrazanja imeli. Naše Štajerske zemle pervi naselniki ino stanovniki so ali Fagani ali Haidovje') bili. To so pa bili tudi potlanji Panonci ino Noričani. Kak vsi slovenski rodovje, tak so tudi Ilirci v'Panonii ino Noriki si mislili enega najvikšega Boga, ker je v' nebesah v' svoji najvekši povolnosti sam svoj. Pod totim so si mislili enega vikšega belega, pa enega černega Boga: Bdlibogje bil ti dober Bog, od kerega vse dobro, Čer ni bo g ali Čart pa ti hudi Bog, od kerega vse hudo Kride. Poleg totih so še tudi druge Boge imeli, toti so bili: Lugevit, Triglav, Vila, Lada,, Živa, Mora1). Panonski deželski Bog je bil Kornunt. Noričani so Boga Belina ali Belena 3) v'najvekši časti meli. Poleg totega pa so njihovi Bogovje bili: Mitros, Ciza i. dr. Poleg totih Bogov so Panonci ino Noričani še tudi tak kak nervi naselniki, sunce, mesec, ogen, tekoče vode ali reke, lepe loge ino lepe dreva v' božji časti deržali 4) — Starih Slovcncov posebni svetki so bili: K o le d a, svetki darov; K r (5 s , sve-tek sunci na čast, kader se ono oberne 5) ; T r iz na, svetek na spomin pokojnih (rajnih). — Tote svoje Boge so Panonci ino Noričani malogde v'templih ali cirkvah, zvekšinom v'svetih logih častili, ino njim ofruvali, ter per tem vganjali, t. j pridoče reči naprej oznanjuvali. Toto njihovo božjo službo so njihovi duhovniki opravlali, ino so se per Slovencih Knezi, per Noričanih ino Toriščanih pa, kakti občinsko pri Celtih ino Celtogalih Oruidi zvali Njihovo je bilo, živino na ofer prignano zaklali, ino pri tem prihodne reči naprej oznanju-vati. Od Noričanov ino Toriščanov se zosebno povd, da so imeli celtosko bogočastje, pri kerem so njihovi Duhovniki v' postrašni noči pri gorečih baklah na skrivnostnih križopotih zdaj ovne, zdaj bike, večkrat tudi ludi zaboli, ino iz njihovega strepetanja ino kervi stečenja pridoče pergodenja spoznavali, ali z'tem kerega razserdjenega Boga tafažili ")• Od zaklane živine so Duhovniki svoj del za živež dobili. Njihove ') Po besedi ,,Haidovje bo prosti Slovenci rsamcii negdašne strašno velke ludi, ino kader so se kosti od pokopanih konjov, kak je prejdi rečeno, vnnskopale , so menili, da so tote kosti od tistih Haidov." 5) Od Vile (Boginje lesov ino rek), od Lade (Boginje lubezni), od More, Rojenio ino Škratca se med našimi Slovenci se zdaj spomenenje najde. a) Ce je Belin ne slovenski Bdlibog. 4) Od negdašnjega častitja sunca nam še «daj ta ino tam ene ino drage navade per naših Slovencih svedočijo. !) Naše Kolcda (Božič) ino kolednjaki, ter kresa kurenjc ob Ivanjem ino okol njega plesanje spomdne na one gvetke, kak tudi na ne-gdašno častitje ognja. «) Stolberg ,,Geseh. d. Relig. Jes. Chr." I., It ') S ch. „Gesch. v. Oesterr. u. Steierm." !. j 19. zone ali druge Duhovnice so bile vedežce, ali oznanjice pri-dočih prigoder>jih. Tak Duhovniki kak Duhovnice so pri ludstvi vu velkem poštenji bili. — Svoje mertve so stari Slovenci zežgali, ino njih pepel, V posebne verče spravlen, pokopali pod visoko zveršene grobiša Tudi Celtogalovje so svoje mertve zred vsemi ino vsem, kaj njim je lubo ino drago bilo, zežgali Od tatov, razbojnikov, tolovajov ino drugih hu-dodelnikov, keri sov na svojem djanji bili dobleni, so Celtogalovje menli, da takse more le zaklati ino nje Bogovom ofrati 5. Gospodstvo, podložnost, lastinstvo, davke, dace. Gospodske so pervi naše štajerske zemle stanovniki druge ne imeli, kak prejdi rečene ladavce. Rodbinski ali družbinski očeti so bili gospodje krez svoje rodbine ino družbe tak, da je njiin v' toto oblast niše ne segati mogel. Potlanji Panonci ino Noričani so Duhovnike ino Župane za svoje gospode imeli. Njihov duhovnik je imel pervo besedo, ino je posebno pri svajah ino razverženjah mogel mir delati. Županje so v' potlanjih časih velki oblastniki per Slovencih bili. Toti gospodje so pa vender sami ob svojem ne mogli nikake zapovedi gor-narediti, ne nikake dače za se vpelati. Kader je potrebno bilo, za vso ludstvo ali za ene ino druge reči volo kaj doskončati, ino kako postavo napraviti, so se vsi vkup zbrali, ino med sobom vunnaredli, kaj ino kak so namenli. Kaj so pa enkrat sklenoli, per tem je ostalo, ino se je moglo zderžaii. Starodavni štajerske zemle stanovniki so si ali sami, gda je trebalo, postave ino naredbe izrekli, pa nigdar takših, kere bi nje žtnetile ali preostre bile. Za tega volo so tudi malogda koga z' sinertjo kaštigali — saino takšni, keri so iz boja vuj-šli, ali keri so nje drugim ludstvam ovadili, so živ'enje zgubili, ter kurve ino kurvere so vu vodo vergli. Bitja za kaštigo so ne terpeli, to so za najvekšo sramoto deržali. Krivice ino razbijanja so njihovi prejdnji mogli z' tem kašti-gati, da so takši od svojih k o njo v ali goved več ali menje, večkrat najlubišo, mogli sem dati 4). — Na en čas pogla-vari so bili njihovi vaj vodje v'boji. Tote so si sami izbrali. Takšne staroslovenske grobiša se še zdaj najdejo tak per Slovakih ino drngdi na Vogerskein , kak tudi pri nas na gornjem Dravskem poli, gde je še le pred enimi letmi kamenje od enega paganskega, sunci posvečenega templa iz Drave zdignjeno , — ter pri Radgoni. Lutomirskem , Ormoži i. t. d. Steierm. Zeitsehr. (1821). II. 83. 3) Rimski Ju I. Cesar v' prejdi rečenem štajerskem iasopjsi, II, 78. A tj. Julius Cesar Staat - und Hirchengescliichtcn dcs llerzog-thums Steiermark. I. 80. i d. ino njim za tečas, kaj je boj bil, vajvodstvo ( bojvodstvo ) prekdali, potem pa nje odpustili. Takših vajvodov so zdaj k' zadnjemi, kader je Panonia ino Norika že pred zvunskimi v' nevarnosti bila, bol potrebni bili, kak prejd. Da pa je per Panoncih ino Noričanih ne velko gospodstva bilo, tak je tudi podložnost mala bila, ino nje le telko, kelko so si nje sami naložili. — Od Slovencov se lastno zapisano najde, da so v' svojih spraviščah (Vkupzbralšalf) svoje poglavnike, panove, vladike, župane, bojare, kneze i. t. d. si izvolili. Toti so njim vse domače ino zvunske posle ob časi boja ino mira vižali, drugač pa so Slovenci spervkonca vsi imeli jednako sloboščino, jednake pravice, ino je pri njih ne bilo sužnikov 'J. Celtogalovje so pa imeli razločne stane, so imeli visiše ino nižise žlahtnike, ter proste slobod njake, m es tja ne ino prosto ludstvo, tak ali gospodsko ino podložnike '3- Lastinstva so pervi naše štajerske zemle naselniki spervega ne imeli. V' neskončno velkih lesčh je bilo divjih konjov, goved ino druge živine veliko; totih so si nalovili ino si nje vkrotili, zverjadi si nastrgali i. t. d. 'J Kaj so tak dobili, to je njihovo lastinstvo bilo, zemlenega po redi lastinstva so še dugo ne imeli, kam so svojo živino perpasli ino zverjad perstrelali, tam je vse njihovo bilo, doklam so ne dale šli, ali pregnani bili. Samo S1 o v ene i so od negda sem si radi njiva obdelavah ino si dosti živine redili, oni so ali že v' najstarši dobi nekaj lastinstva imeli od obdelane zemle. Per potlanjih Panoncih ino Noričanih je že bilo veliko obdelane zemle, tak ali tudi že dosti lastinstva; davk ino dač pa je pri njih ne bilo drugih, kak kaj so svojemi duhovniki ino drugemi keremi prejdnjemi 'z dobre vole dali 4_). 6. Obdelan je zemle, drii/binsko ino liižno živlenje. Ako ravno so pervi naše štajerske zemle naselniki, da še ne so na stalnem mesti ostali, ne zemle obdelavali, so vender potem, kak so se že bol bili vstanovili, vdružbinsko vdeželili, tudi, zosebno Panonci, ženilo obdelavati začeli. Ako ravno njim je zemla v' totih mužavnih, mokromerzlih krajih spervega ne drugo rodila, kak proso, oves ino ječmen, so vender že per tem vidli. da njim dober hasek pernese, ino Slovanske starožitnosti, str. -) Steicrm. Z t s c h r. (1821) II, 23. i. t. d. VVartinger, Gesch. d. Steierm. str. 7. 4) Kaj ino kak se je na ofer, ter za kaštigo daralo, jc le prejdi rereno Tudi Slovenci so živino, ovce, ino zemle sad na ofer dali. so zato duže več lesov dolze.sekali ino si njiva napravili. Tak soPanonci tečas, kaj so Noričani se le bojni porob ino zverjadistrelbo štimali, že cele ravnice, tudi rodnovidne obrež-ke na rodnost obernoli, ino tak naši prejd neprijatni ženili lepšo lice dali. Zemlo obdelavale so pa največ ženske, rnož-kira je strelba ino lov zverine, ter ribenje ino paša bol lubila. Po časih so se vsi več ali menje k' temu ravnali, ino si obdelane zemle obmejničili, tak ali v' lastinstvo vzeli, lesovje ino paše so še pa vseh bile, tak tudi strelanje zverjadi ino ribenje. Kak veliko so se zosebno Panonci za rodovitost zemle sker-beli, je že iz tega spoznati, da so Noričanom ino Toriščanom zernje za druge reči davali, ino tudi že tu ino tam gorice ali vinograde si zasadli, kak sam Strabo svedoči 'J. Naših panonskih, tak ali tudi dolnjoštajerskih goric pervi poče-tek ali spada v' staropanonsko predrimsko dobo. — Družbi nsko ž i vi e nje se že od pervkonca sem perkaže, kajti dva človeka, mož ino žena sta že mala družba, kero otroci povekšajo, ino tak postanejo rodbine, kere se po časih neskončno pomnožijo. V' takših menših ali vekših družbah so že pervi ludje iz Azie v' Europo, ino tak tudi v' našo štajersko zemlo prišli, ino se tu v' menših ali vekših družbah vkup-deržali. Družbinsko živlenje je ali starodavno, ne tak staro je hižno živlenje. Stalnih hiž sa naši pervi ludje dugo ne imeli, temuč šatore 'z živinskih kož. Tote so, kam so se podali, z' soboin vzeli, ino si nje postavili, gde so ostali. Ženske ino otroke zred šatormi ino drugimi spravami so na velkih vozih z' sobom pelali. Po zimi so njim v' zemlo skopane votline bile hiže. — Per tem so še tudi potlanji Panonci ino Noričani dugo ostali. Se le po časih so začeli namesto ša-torov si kočice staviti, potem namesto koč lesene hrame tam, gde so že obdelano zemlo imeli. Od Slovencov se najprejd pove, da so v' hižah stanuvajoči njiva obdelavali, ino naj-pervi vesnice imeli. Vesnice so ali v' Panonii ino Noriki starodavne, mest je pa, razvun Noreje pri Dravi med Stajerskoj ino Koroskoj, ne bilo. Se le potli so nekere druge mesta nastale, ter zidani braneki ali branice, t. j. okrogli široki turni za brambo proti zvunskim vojskam. Že Dakovje so, kak je P rej d i rečeno, per naših Bojarih najšli vesnice ino mesta. Tak je na panonski kraj bilo mesto Segeste ali Siscia (Sisek}. Vindobona2), zdajniViden, Beč; ter tu v'naših krajih Ptuj ali OptujJJ, Gradec 4}, Celje 5 j- Ene iz totih mest so bile — — 'tu, ut vites rarae sint et in editis et in planis locis. Hae sunt Pannonuin moiitanae planities. -s) T. j. Vindovna, Vinilov (Slovcncov) mesto, glej slovvanske starožit-nosti ste. 78. 3) Ptuje, t. j. mesto Ptujih, da se je za ptuje, stranjskc, za italske meš-terske postavilo. Rimlani so nje imenuvali Petovio , Petovium. Gradec, spervega mali grad od Slovencov zezidan na tem breičeci, kak je potlanji gornji Gradec (Schlossberg) , glej Selili. Gescli. von Oesterr. u. Steierm. I, 58. i. dr. 0 Gelje, t. j. celo mesto, od Rimlanov Celeja imenuvano z' močnim zidom ino z' grabami zagrajene, druge pa malo bolše, kak vesnice. V. Meštrie, teržtvo, penezi. Ce ravno so pervi nase zemle naselniki, iz Azie pridoči, ne bili prez znanja meštriih, so vender v' svojem divjem živlenji ino okoli preseluvanji (o zvekšinom zapustili, tak da so drugo ne znali, kak samojstre zastrelbo, priprave za ribenje, votle dreva za brodnarenje, ter velke voze na valčke ino smuke si napraviti, šatore si postaviti, sir delati, ino v' živinske kože se oblečti. Še le krez dugo časa so, od sem pri-dočih Cerkov ino Latinov podvučeni, začeli nekaj mešterskega delati. Teržtva so toti Judje ne drugega imeli, kak kaj so eden drugemi zamenjali. — Penez so ne nikakih imeli. — Potlanji Panonci inoNoričani so pa že duže več meštriih znali ino gnali: oni so vedli železo kopati ino vdelati, ter z njega meče ino druge orožja si napraviti, znali so pivo delati, med kuhati, ladje £plavke) napraviti, mesariti, vuno presti ino tkati, šivati, cigel delati, zidati, voze napraviti i. t. d. Tudi so njim pučeli Cs°d'D v' lesenih obročih že znani bili. Vse to so najprejd Panonci delali, Noričani so pa ocel vedli tak lepo vunzdelati, da je pri Rimlanih več valal, kak ker drugi. Oni so tudi pri No rej i 'z Drave zlato prali, ino nje v' Italio za druge reči zamenjali. — Teržtvo je ali pri njih že šlo, zamenjanje najmre blaga za blago. Panonske ženske so veliko zernja pripravile, so ali že mogle razvun ovsa, prosa ino ječmena tudi drugo zernje sejati. Po toto so Noričani ino Toriščani si prišli semdol, ino so za nje pernesli meda, voska, smole, sira. Panonci so tudi v' svojih velkih hrastovjah množino svinj z' želodom podžirili, ino nje v' Italio zateržili. Zavolo telkih logov ali hrastovih lesov se je Panonia zvala Panonia glandifera, želod na Panonia Noričanov naj-imenitnešo teržtvo je bilo z' oclom ino izpranim zlatom v' Italio. Za to, kaj so Panonci ino Noričani v' Italio dali, so tam sem dobili vino, olje, oblačila. Teržtvo tak kak meštrie so najbol v' mestah se najšle. — Penez so Panonci ino Noričani še tudi zdaj ne velko imeli, njih tudi ne štimali S. Umetnosti, vučenosti, znajdenja. Od modrih znanjih ali velkih vučenostih je, se razme, pri naših pervih naselnikih ne nič najti bilo; znajdenja so pa njim po prilikah od sam sebe se v' roke dale. Plug njim je ravno bil iz Azie znan, tak tudi nekere druge reči. Potlanji Panonci, če ravno še so tudi dugo od vekših znanjih celo malo vedli, Po tem jc na panonski kraj Štajerske Se zdaj telko imen od hrastja , kakti: Hrastovec , Hrastošak , Hraslje i. t. d. so vender dosta prejd, kak Noričani, duže bol per nekerih vučenostih gorjemali: oni so v' potlanjih časih že pismo poznali, rimsko najmre, tudi so računstvo vedli, posebno terž-ci. Še razrne da so toti zvumni Panonci ino Noričani tudi na ene ino druge znajdenja prišli1, na znajdenje rud, sprave za meštrie, za obdelanje zemle i. t v. OdGerkov ino La-tinov so mnogo, nekaj tudi od Celtogalov ino Bojarov zvedli ino se navučili. Ja pri naših Panoncih ino Nončanih se je davno pred rimskoj doboj že izobraženost najšla. — Od se-jatnih zrastih so Panonci ino Noričani dobili proso iz Ostindie f najberže po Gerkih} , h e r ž ali žito iz male Tatarske, ter s je prišel iz jutrešne Azie, i. t. v. — Če pogledam zdaj na konci Ti pretek ves skupa vzet, Noričani no Panonci Veselijo moj pogled: Prosto njihovo živlenje, Bivšo njim stotine let, Kaže že njih oddivjenje, Odpre njim se lepši svet. Njih'va divjost se obrača Na priludno vdruženje, Vsaka družba se vdomača, Zemla obdelava se; Temne šume se vedrijo, Kočice že tu no tam Mesto šatorov stojijo, Mesto koče je že hram. Že z' veseljom si Slovenka Kopa, orje njivice, Vseja si ta luba ženka Proso, oves, ječmen v' nje; Setvo rodovito zrase, Že zoriti se hiti. Kak te beložute klase Spevajoča si gledi! Kaj Ilirke tu ravnice Lepo si obnjivajo, To Iliri že gorice Tu no tam zasadli so. Tak 'rna tota prejd pustina Zdaj veselo lepi red, O predraga domovina! Kak obradiš moj pogled. Že perludne tu vesnice, Živoglasne mesta tam, Tu obzidane branice Badostiio pred očmi'mam; Že se prede, tke no šiva, No kova, 'no dela zid, Že je dosti meda, piva, Že se dela meč no škit. Zdaj se toti stanovniki Zvezano vdeželijo, Kak od negda nasadniki Oni tu gospodje so; Zato Panovje se zvati Hčejo, no Panonia 'Ma se zdaj imenuvati Tu dežela njihova. Toto vitežko deržijo V' brambi si na kerv no kost, No si vzeti ne pustijo Svojo slavno slobodnost; ltaj', kak tote se znebiti. Raj' živlenje dajo ta, Raj' se hčejo spomoriti, Kak se dat' pod Rimlana. DRUGI PRETEK. Od začetka rimske oblasti do pre-selitja narodov. (13. pr. — /100 po Kr.) Štajerska zemla v' rimski podložnosti. 1. Lndstva, ladavci, deždsbe zgodbo. Panonski ino noričanski, celtoski ino ilirski rodovje so zdaj bili močni ino veliki, pa tudi njih deželske že v' prejd-njem preteki začete zgodbe obsilnese, kak dozdaj gda. Panonci ino z' njimi Dalmatinci so se rimski oblasti močno proti deržali, ino so zato nemirni bili. Tiberi u s ali gre nad nje, ino nje primora pod rimsko pokornost. To je tern v' njihove serca, ino serd se v' njih kuha; oni te pazijo na priliko ^ zu-pet se zdiči, ino rimsko njim superno ladanstvo 'z sebe stepsti. Taksa prilika se ravno zdaj nameri: Markomani najmre, od Drusa proti Českoj ino noter v' Češko zegnani, začnejo pod svojim kralom Marbodom Rimlanom nevarni biti. Za tega volo Tiber v' panonskem mesti Kornunti ') pri Dunaji rimsko vojsko vkupspravi za prijeti se z' Marbodom. Kak so pa rimske vojske 'z Panonie ino Dalmacie bile v' Kornunt odišle, so Panonci ino Dalmatinci se hitro vkupnaredli, ino so si zbrali dva vajvoda za vižanje svoje vojske, kere je na hitrem 200,000 pešcov, ino 9000 konjenikov vkup bilo. Totavelka vojska se na tri panoge razdeli, eni so odločeni proti Jtalii se obernoti, drugi nad Macedonio iti, tretji Panonio ino Dal-uiacio osloboditi. ') Kornunt je bilo poglavitno mesto gornje Panonie pri zdaj nem Petro-neli zdol Beea. Perva panoga ali gre proti Lublani ino Tersti. Po poti še Noričani k' njim vdarijo, ino tak gre Panoncov, Ilircov, Dal-matincov ino Noričanov taka množina, nad Rim, da je cesar Augustus sam si v' stralii, ino reče: Če nebo skerbno vse na red vzeto, zna sovražnik v' desetih dneh pred zidmi rimskega mesta stati. Totokrat bi Panonci, Dalmatinci ino Noričani tudi bili znali rimske ineče v' strah vzeti, da se nebi bili prenaglili. Oni so mislili, da bo Tiber z'močnim Marbodom dugo se mogel sukati — ali zvejan ino prevetren Tiber je hitro z' Marbodom na dobrem se pogodil, ino je preči vojsko dol k' Dravi poslal. Tam so že Panonci od Rimlanov za endrugim biti. Na to še se njihova vajvoda Bat o ino P i ne t tak razver-žeta, da Bato Pineta vmori. Zdaj je Bato gorprijet, njegova vojska pa zmešana, spoklana, ter od glada ino betega opleta more Rimlanom v' roke se dati, kajti Bato je z' tem, kaj je storil, rimskim vojskam prostor napravil, ino njim premaganje polehkotil. Drugo proti Lublani idočo vojsko je Tiber razvo-dil ino tak so eni kak drugi preslabi bili, ino tudi totih je od glada dosti spomerlo, — kaj so tedaj drugi hteli, kak tudi se podati ? Tak je Panonia ino Norika, ino v' njima naša štajerska zeinla pale pod rimsko oblastjo, ino Tiber, v' Rim se odpravlajoč, žlahtne Panonce, Dalmatine ino Noričane da spomoriti, druge pa, kaj je najlepših možkih, v' železji za soboin da gnati, kak živino, ino nje v' Rimi divjim stvarim naprej zmetati. Tak je Tiber naredil, k/ bi Bato z' svojoj voj-skoj iehko bil Riinlane zajel, Tiberia vlovil, ino si njega v' železji za soboin gnal. Zdaj še se v' Panonii vojska spunta. Kak je najmre cesar Augustus £14 po Kr.J vinerl, ino Tiber za cesara bil postav-len, so vojšaki od totega novega cesara vekšo plačo hteli 'meti, pa menje let za vojšačtvo, ino še več tega. Že so kre Save ino pri Lublani razbijali, teda Tiber pošle svojega sina Druzusa z vojskoj ino rimskimi povekšimi semvun na potala-ženje nemirne vojske ; ali tota se ne je drugač dala, kak, da so od vedežic skuz mesca potemnenje postrašeni bili, so od-henjali, ino se cesari podvergli (.14 J. Panonci ino Noričani pa, ino z' njimi naši Štajerci, kak so prejd za svojo sloboščino se vitežko branili, tak so tudi potli sa Riinlane močni, stalno segurni vojšaki bili. Kader je najmre cesara Augusta rod, od kerega so Tiber, Kaligula, Klaudius ino Nero cpsarje bili, bil spomerl, je vsaka rimska vojska drugega za cesara ozvala, ino je eden nad drugega šel: panonski, noričanski ino mezianski vaj vodje pa so na P t u j i se vkupzbrali, ino med so-bom sklepali, jel bi šli za njih zbranega Vespaziana se bojuvat, ali bi Panonio pred planinami zaperli? Na enkrat se seguren panonski visiš Antonius Prirnus zdigue med njimi, ino z' svojim go- ') Divide et vinccs , razdeli ino premagal boš , je stara pravoč, t rečo obudniiri nagovorjenjom vse vajvode vplameni, gre z' svojimi jakimi Panonci v' Italio,, ino tam pridnemi Vespaziani Rim, Italio ino cesarstvo vitežko pribojuje f69). Vespa-zian je ali zdaj rimski cesar, ino tak ali tudi naše štajerske zemle poglavar. Da so Rimlani ali zdaj, kak je cesar Augustus še na smertni posteli rekel, svojo cesarstvo do Dunaje nategnoli, tak so se za zdaj vmirili, ino so perdoblene dežele začeli ob-mejuvati. V' našem austrianskem cesarstvi, kaj je zdaj Lom-bardsko ino Benečansko, ter Krajnsko, Laškagorica, Terst ino Istria, to vse so k' Italii vergli. Tirolsko, ino tain okoli ležečo Ilecio so spervega k' Ilirii, potil pa tudi k' Italii po-tegnoli. Norika ino Panonia sta vekšital per starem svojem okroženji ostale. Zdol Save Japodia, Dalmacia ino Liburnia (Horvatska) je vse k'Ilirii verženo, tudi Panonia se je včsisi k' Ilirii računiia'). Vse druge ludstva ino zemle prek Dunaje, Markoinani v' Rakoskoj ino Českoj, Kvadovje v' Moravskoj, Jacigovje v' prekdunajskoj Vogerskoj *), Dakovje v' Sedem-gradskoj, Sannatovje v'Polskoj ;i), ter dale vunta germanske ino sarmatske ludstva so še vse bile same svoje. Pred totimi stranjskimi ludstvami ino narodmi so se llimlani zdaj hitili noterzagrajati tem, da so per Dunaji povsod močne turne ali braneke (branice) zezidali, ter mesta, gde so kere bile, z' močnim zidom obdali, ostanstva za vojšake postavili, ino povsod rimsko vojsko posadli k' redi za obrambo. Takse za vojšake ostanstva (jnansiones) so potli tudi pri velkih cestah bodigde postavili. Tečas pa, kaj so Rimlani si tote dežele tak vravnavali, je cesar Vespazian vmerl, tudi njegov priden sin Titus na-skorem, ino ničvreden, grozovitni Domician je cesar postal. Za totega cesara je dakoski kral Decebal (84) z.' Rimlani boj začel. Domician je v' totem boji strašno veliko vojske, ino med totoj tudi Štajercov, za endrugiin dal spoklati, pa nič opravil, še le Dakovje so ujemi tak dol dobili, da so njun Rimlani mogli bojevino ph čuvati, ino njim zverh tega mnogotere mešterske poslati. To je Rimlane tak jelo, da so Do- ') Iliri a se je spervega le ena mala dežela zvala med vodama Ticius ino Drilo, kak je že prejdi rečeno. Po knigi ,,Besohreib. v'S e r-bien u. Bosnien etc," so pa Rimlani, kak so vidli, daje veliko rodov z' Ilirmi ednega jezika, jednakega obleča ino navadili , vse totih rodov deržave vkup zvali za Ilirikum, t. j. kaj je med adriats-kim morjom ino Tatrami (Karpatmi). 2) Od JaeigoVj sarmatskega roda, bo dale naprej se govorilo. 3) V' Kluverii Introduct. Geogr. se ime Sarmatov izvadja od kaldeis- ke besede Sar-Madaj t. j. ostanki Mediancov, isafarik tudi reče, da so Sarmati medoperzianskega pokolenja, ino ne Slovenci. On njihovo ime izvadja od sara (pustina) ino mat (rod) to so ali Pu-stinčari. tniriana, ker je (udi drugač veliko ludi grozovituo dal »pomoriti, ob živlenje djali. Za njim je Ulpius Trajan cesar. Toti je pa Dake z' svojoj vojskoj, med keroj so tudi naše ženile luti vojšaki bili, tak zbil, da njim je njihovo staro poglavitno mesto Sarmicuggthusa '") vzel (101), ino kader je Decebal za ene leta se zupet začel zdijjati, je Trajan šel nad njega, ino ga je tak do cela premagal, da bi ga bil vlovil, ako nebi bil prejd strupa vzel ino vmerl. V' totem boji so se panonski ino noričanski, tak ali tudi naši štajerski mladenci /osebno močno deržali ino se junačko skazali. Trajan je zdaj 'z Dakie rimsko deržavo naredil, ino Rimlane v' njo nasadil. Od tistega dakoromanskega roda so še zdajni V al ah i vu Valahii ino Sedemgradskoj, ter po Vogerskoj. — Ravno tak so panonske ino noričanske, tak ali tudi štajerske vojske Trajani pomagale v' Azii rimsko cesarstvo^ prek krez Tigris nategnoti. — Kader je Ulpius Trajan v' naše kraje, ino na Ptuj prišel, se 'mu je toto mesto tak dopalo, da je nje dal na vekšo zezidati, ino 'mu svojo ime UI p i a dal. Njegov naslednik cesar Hadrian (11 J-]) Je ne se bojuval, temuč je svojo skerb obernol bole na znotrenje po-pravlenja ino vredenja grozovensko velkega rimskega cesarstva. On je za tega volo skoro po vseh deželah peš zobho-dil. Na svoje bol stare dni je od velke bolezni grozovit postal, ino je 1 udi po nedužno dal vinarja ti. Njegov naslednik cesar Titus Antonin (138) je imel pridavek Pius, pobožen. Za totim je bil Marko Aurel (^161). Za totega cesara so Jacigovje ino Dakovje v'obilno rodovito sosedno Panonio večkrat krez zameržjeno Dunnjo semprek prišli, ino Panoncom njihov pripravek sporopli, ter njim konje ino ludi v' svoje pustne kraje odegnali. Toti pleni so v'naših krajih dosta kvara naredli. Ali še vse hujše je prišlo potem. Za ene leta (169) se je šestnajst veksital nemških rodov "J vu velki uermanii vkupnaredlo: Mark o mani, lvvadi, Svevi, Longobardi, Alemani, Vandali, Hermunduri. Toti so se na enkrat zdignolj, ino so nad Rimlane šli. Markoinani ino Kvadi iz zdajne Češke ino Moravske so dvakrat skoz Panonio noter do Vogleje (Akvileje} grozovitno razbijali, vkončali, ino prez smilenja zaklali vse, kajkoli se njim je htelo proti postaviti. Toti srašni razbojniki so Marka Aurela v' Rimi tak v' strahe postavili, da je vse šace, vso zlato ino srebro iz svojih cesarskih hiž, ter kaj je cesarica dragega ino lepega imela, dal predati, da bi imel za T. j. sarmacko-getoska hiža, stan. Getovje ino Dakovje so ludstvo iz trakoske korenike, glej slovvansk. starožitn. str. 379. 2) Z' njimi tudi Slovencov, kajti Slovenec je od negda taki bedak , da drugih proso brani, svojo pa vrablom pusti pojesti. čim na boj se pripraviti '). Da so pa rimske vojske zdaj vekšital vjutresnih krajih bile na potalaženje ino premaganje Partov, Armenov, Babiloncov, Medov; tak je cesar k' svoji vojski vzel sužne, razbojnike, ino vse, kaj je le orožje nesti moglo , ino se je z' totoj vojskoj sam podal na boj. Gdekoli je Nemce najšel, je nje spoklal, pa da je ne sam povsod mogel biti, jp pet let z' njimi delo imel, prejd kak so se krez Dunajo nazaj dali zavernoti. Kak so pa prek Dunaje bili, je on se /.a njimi v' njihovo deželo podal. Tam so pa ga v' pustni kraj zapelali, gde je ne vode najti bilo. Marko Aurelova vojska od vročine ino žeje obnemagati začne; zdaj Nemci z' veliko močjo planejo nad nje, ino Iliinlani že vidijo, da so premagani; ali na enkrat se nebo zamegli, ino vlije se deža dol nad Bimlane, po Nemcih pa strela za streloj vdira 'z oblakov dol, tak da njih mnogo mertvih ostane. Ilimlani hitijo vodo v' svoje kape loviti, ino se napijejo, ino oživijo, Nemci so pa celo premagani £174). Na to so Nemci oblubli, na dve mili od Dunaje odstopiti, ino vse vlov-iene ludi, pročvzete konje ino goveda nazaj dati. Vlovlenih ludi so pa Kvadovje 15,000, Markomani 50,000, drugi više 100,000 bili odegnali*). Marko Aurel je zdaj mislil rimsko oblast še na on kraj Dunaje do Tater £KarpatovJ razprestreti, je pa v' Beči zbolel ino vinerl (180). Njegov sin Komodus si je od Kvadov, keri so zupet boj začeli, mir za drage peneze kupil, ino njim tak pokazal, kak bi večkrat od Rimlanov znali peneze dobiti. Toti bodikaj cesar je, namesto da bi bil 1'anonio ino Noriko od vse porope-čih, vse vkončajočih Nemcov oslobodil, se rajši doma vsem nesramnostim prekdal, ino je veliko ludi po nedužno dal vmo-riti. On je bil velki zapravlavec ino očitni nesramnik. Za tega volo je pa tudi v' Iti mi ino per rimski vojski grozna zmotnja nastala. Njegova spanjačica Marcia ga je ravno od preganjanja Kristjanov nazajderžala, je pa ravno ona potli ltimlane našuntala, da so ga vmorili. Zdaj so se skoro vse rimske vojske cesarovi pokornosti odpovedale, ino vsaka je svojega vajvoda za cesara ozvala, pa ga tudi, gda se njoj je zdelo, ob živlenje djala. K' temu so se tudi 1'anonci ino Noričani pustli zapelati. Strašno velke davke ino dače, neznano veliko davanja ludi k' vojski, nesmilna derešia od deželskih oblastnikov, vse to je per 1 ud— stvi ino vojski velko nezadovolnost napravilo. Panonska, zdaj med vsemi rimskimi vojskami najimenitneša, svojega višišega Sept. Severa za cesara ozove, ino on je cesar (193). Se-verus je (211) v' Britanii vinerl. Za njim so za endrugitn bili sami ničvredni cesarje, so pa tudi za endrugim spomorjeni, doklam je A leksand er (222) za cesara postavlen, Toti je, ') VV i c h u ii il scine L a n d c sf ii r s tc 11 (1831J I, 18, 1!). i. ilr. ■') S c h 11. Ucsch l'iif>ai lis, 1,7. da so Kvadovje ino Alemani pale za endrugiin po Panonii, ino tak tudi po naši Štajerski grozno razbijali, sam prišel na Ptuj, ino je tu maliki Serapis častito podobo postavil '), od nemških Markomanov ino Svevov, od kerih je Panonia ino Iliria nesmilne vdarce ino rane dobila, si je pa mir za drage peneze kupil. Zategavolo so panonske vojske, od svojega višišega M ak širni n a zapelane, totega drugač dobrega ino Kristjanom prijaznega cesara vmorile, ino svojegaMaksimina za cesara ozvale. Toti kmetički sin iz Trakie je ravno bil močen vojšak, ino je Nemce'z Panonie vun, ter daleč noter v' njihove kraje splodil; daje pa drugač bil kerviželni nesmilnik, ino da so vse dežele bile z1 davkami, dačami ino zevsem neznano obtežene, se je vse proti njem i spuntalo, ino so ga za tri leta ravno panonske vojske per Vogleji vbile. Toti cesar si je Sirmiumali Srem za svoj sedež ino poglavitno mesto bil izvolil. Kak je z' rimskimi cesari dozdaj šlo, tak še zdaj nadale. Dva nova cesara sta od vojšakov vmorjena , Gordiana je Filip 'z poti spravil, da je on se mogel na cesarski sedež spraviti. Proti Filipi so se pale panonske vojske zdiguole. Filip posle Deciusa v' Panonio, da bi mir naredil, Panonci ga pa za cesara ozovejo, on ali gre nad Filipa, ga premaga ino vmori, ino tak Decius, rojen Panonec postane rimski cesar. Za njegove dni pertisnejo Gotovje fGotinf) prek dolnje Dunaje v' Dakio, ter gorsem kre Save; Decius gre nad nje, je pa tak nesrečen, da zgubi svojo vojsko ino živlenje (249 ), ino Gotovje vkončajo Panonio od enega kraja do drugega. G al us, ker je za, Deciom cesar, Gote kumaj z' velkim plačilom vtalaži. Tudi toti cesar je od panonskega višišega Emi-liana vmorjen, 011 pa od noričanskega deželskega oblastnika Valeriana. Toti Valerian C^oSJ postane rimski cesar. On je v' boji v? Gotmi od Perziancov premagan ino vlovlen. Za njim je njegov sin Galienus rimski cesar. Toti je bil dobrega jezika ino lepih besed, jaki vertnar ino sokač ali kuhar, cesar pa nikaki. Kader je markomanskeffa krala Atala prelepa č/ Pipa njemi na oči prišla, se je tak V njo zalubil, da je njenem očeti za njo dal tal Panonie , tam, kak je Beč ino Kornunt Za totega cesara so se vsi vojšečki vajvodje ino deželski oblastniki proti Rimlanom spuntali, tudi nas panonski Ingenuus se je njihovi pokornosti odpovedal. Skoro vsaka voj- ') V. VVinklern chronologisclie Gesch. des Herzogthum Steiermark (1820), str. 6. 2) Iz Panonie ino velike stare Ilirie ino ilirskega roda so bili rimski cesari : IMaksimin, Decius, Klaudius II., Kvintilio, Aurelian, 1'robus, Karus, Numerian, Karinus (njegovi sinovi), Dioklecian, Maksimilijan, Konstancius Klorus, Galerius, Maksencius, Maksimin Daka, Licinius, Konstantin Vel. Konstantin II., Konstans, Konstancius, Vetran , Ju-lian, Jovian, Valentinian, Valcns , (Jracian, Valentinian II., Julius \ejios, Momilus (Romul. Augustul.) , glej Danico Ilirsko. ska posebe je svojega cesara imela, ino je takso bojuvanje med njimi, taksa strašna zmotnja v' znotnnah rimskih dežel nastala, od zvunskih razbojnih ludstvih pa takšno poropanje, klanje ino vkončanje krez Panonio ino Noriko, tak ali tudi krez našo štajersko zemlo prišlo, kakšno še ne je bilo. Galie-nus je zadnic per Milani vmorjen, ino Klaudius je za njim cesar (2683- Toti Klaudius, rojen Ilir, je rimskemi cesarstvi zupet bol moč ino vstebrenje spravil. On je Alemane ino Gote premagal, ino tak rimske dežele od totih nemških strašnih razbijavcov oslobodil, je pa v'pomori v'Sremi (Sirmišči) vmerl, za naslednika odločeč Aureliana, od priprostegasremskegaj>okolenja(270). Aure-lian, pale ali rojen Ilir, ino panonski visiš, je tedaj od panonske vojske za cesara ozvan. Toti cesarje našim deželam ino rimskemi cesarstvi bil to, kaj je zeinli toplo sunce po merzlih viherih. V' takši neznani zinotnji, v' taksi grozovitni razbojnosti , v' takšern kervavem razmesarenji, kak so rimske dežele, ino posebno v' naših krajih zdaj bile, je vse gorečo želelo cesara, ker bi red napravil, ino toti mož je bil Aurelian. On je nemške Alemtne, Markomane ino Vandale celo obladal , je proč vzete ino že odpadjene dežele rimskemi cesarstvi nazaj spravil, ino je Panonii ino Noriki, tak ali tudi naši štajerski zemli dal oživeči mir. Ali tudi toti vsega poštuvanja_ vreden cesar je na spuntanje svojega pisača vmorjen (275), ino Tacitus je za njim mali čas cesar, tedaj pa pride Pro-bus na cesarski sedež. Probus, pale rojen Ilir ali Panonec iz Srema, je bil tak dober ino močen vojšak, kak dober ino jaki deželski poglavar. On je Galio od Nemcov oslobodil, Sar-mate iz Uirie pregnal, ino Gote k' miri primoral. Kader je tak rimskim deželam bil vredenje dal ino povsod mir napravil, je svojim vojšakom drugo delo dal. On je dal sedemdeset novih mest zezidati ali postaviti, ter v' Mezii ino Panonii gorice zasaditi. Ali ravno, kader je (281) pri svojem Sremi od svojih vojšakov dal celi breg z' tersjom obsaditi , ino je tote gorice med Sremce bil razdal, ter k' vsušenji sremskih mužav velki jarek ali kanal zapovedal skopati, so se vojšaki bili dela navolili ino so totega lubega cesara vmorili £882). To nje je ravno hitro bilo zgrivalo, ali kaj so storili, je djano bilo, ino tak svojega starega Karusa za cesara postavijo. Toti je pa naskorein vinerl, ino Dioklecian za njim cesar postane (284). Dioklecian, v' Dokleji ali Diokleji v' Dalmatinskoj od priprostih starših rojen, je ravno tudi bil močen vojšak ino dobro zvučen vajvoda. On je zavolo tega, da so nemške ino druge zvunske ludstva še sploh v' rimske dežele silile, ino je indod okoli cesarstva nemir se pokazal, Maksiminiana za ravencesara ino pripomočnika si vzel. Totemi '7t neke srem-ske vesi rojenemi ravencesari je dežele na večersni kraj prek dal, on sam je pa v' protijutrešnih ostal. Dioklecian je tedaj iz Antiohie, Maksiminian pa iz Triera rimsko cesarstvo branil. Pale onedvu sta si vsakši svojega podeesara vzela, Dioklecian Valeria, Maksiminian Konstancia. V' Panonii ino naših štajerskih krajih je bil Galerius, Dakie celo priprostega roda ino divjega odredjenja, konjski pastir, od vučenosti nič znajoč, ino zato sovražnik vseh vučenih znanjih, posebno pa, od svoje matere tak navučen, grozoviten sovražnik Kristjanov. Ta dva cesara tak. kak njujniva podcesara, so vsi svoje dežele z' dačami tak obložili, ino za vojsko telko ludi terjali, da so dežele že ne več enega, ne drugega zmagale. Toto grozno stiskanje, ino druge nezgovorne grozovitnosti, zosebno proti Kristjanom, so naredle, da je Maksiminian iz svojih italskih krajov kurnaj vujšel k' uipkleciani, totega pa je naš Galerius persilil, da je svojo cesarsko krono doidjal, ino v' dalmatinskem mesti Salona na svoje stareše leta sam za se živel. Zdaj je bilo šest cesarov na enkrat. Toti so pa med so-bom se razvergli. V' naših krajih je Galerius cesar ostal, ino si je dva nepridna oficira, Maksimina ino Severa za podcesara vzel, postaveč Maksimina krez jutrešne, Severa krez italske dežele. V' Galii, Britanii ino Hispanii je pa Konslan-cius bil. Da je pa toti vmerl, so rimske vojske £306) njegovega sina Konstantina, iz zdajne serbske Niše rojenega'), za cesara ozvale. Tega je naš Galerius ne dal valati, ah da je naskorem v' groznem betegi vmerl, ino so tudi drugi bili proč spravlehi, je Konstantin sam rimski cesar ostal. Za Konstantina, ker je med rimskimi cesari pervi keršan-sko vero gorvzel, ter njo krez pagansko malikuvanje podig— nol, je po vsem rimskem cesarstvi, tak tudi po naši štajerski ženili, vse drugo spodobo dobilo. Konstantin je dosti bojov imel, prejd kak je mogel sam krez vso rimsko cesarstvo se postaviti. Med drugimi boji je bil tudi toti: Sarmati, t. j. sar-matski Jacigi, ki so iz Azie duže dale v' Evropo se razpre-stirali, ino Slovence v' njihovi starodavni deželi si podvergli, ter sebe za gospode CSarmatae liberi. Sarmatae domini), Slovence pa za njihove sluge (^Sarmatae servi) ozvali, so Konstantina prosili, da bi njim njihove sovražnike, Gote preobladati pomagal. Konstantin to stori, ino Sarmati z' njegovo pomočjo Gote premagajo. Da so pa sarmatski slugi, t. j. Slovenci svojim gospodom t. j. Jacigom na totem boji močno pomagali ino že prejd oborožjeni bili, so se potli na svoje gospode postavili ino nje pregnati hteli. Z' ednoj bese-doj, Slovenci so z' totirni svojimi gospodi ne zadovolni bili, ino njih je 300,000 od tam odišlo. Cesar Konstantin njim je dopustil, v' rimske dežele priti zred ženami ino otrokmi. Keri so za vojšake bili, so k' vojski dani, drugi pa so se podali k' slovenskim r a v e n r o d n i k o m v' zdajni Koroški, Krajnski, dolnji Štajerski ino Horvatski, tudi v' Macedonio. — Stolbcrg ,,GescIi. d. Relig. J. Chr." X, 86. - Švear v' „Ogle-dttli Iliriuma" II. , 64 , toto mesto v' Dalmacio postavi. Po dokončanih vseh bojih je Konstantin rimsko cesarstvo na štiri velke deržave, Prefecture imenovane, razdelil. Naši kraji so k' italski deržavi spadli. — Konstantin je cesarski sedež, ker je d o zdaj v' Sremi, ter v' Antiohii bil, v' Bizanc (Carigrad} prestavil, ino ga po sebi Konstantinopol iine-nuval. On je tudi, da je v' svojih velikih ino mnogih bojih veliko od vojske,^ veliko ludstva zgubil, v' gornjo Panonio , tak ali tudi v' našo Štajersko divje, razbojne nemške Vandale gorvzel '). Toti so pa tak, kak Kvadovje ino Sarina tj e, ter Gotovje, tudi zdaj ne samo za naše kraje, teinuč celem rimskem cesarstvi nevarni bili, Vandali odznotra, drugi odzvuna. Doklam je Konstantin živel, je nje še sploh nazaj deržal; kak je pa on £337} vmerl, ino se je rimsko cesarstvo med njegove tri sine razdelilo, so našo štajersko zemlo strašne nadloge za endrugim vudirale. Konstantinov sin Konstans je dobil Afriko, ter Italio ino Ilirio. K' Ilirii je zdaj tudi naša stajerska zemla spadala, ii.o Konstans je ali bil krez njo poglavar. — Da je Magnencius^ frankoski Nadgeneral, ker je htel cesar biti, našega Konstansa (350} vinoril, je Konstansov brat Konstancius se z totim puntarom mogel boju vati za dežele svojega vmorjenega brata. Magnencius z' svojoj vojskoj pride pred Voglejo (Akvilejo}^ ino per Siseki Konstanciovo vojsko skoro vso z' kamenjom spokonča. Potem pride zevsoj vojskoj krez ptujsko pole v' Panonio, vzeme Si-sek, vkonča kre Save vse, ino se oberne nad Srem. Tam je pa pregnan. Na to gre nad Osek (Esek) per Dravi. Ta tudi cesar Konstancius // svojoj vojskoj pride, ino se primeta. Konstancius Magnencia ravno premaga, pa zgubi 30,000 vojša-kov. Na drugo leto je Magnencius zupet premagan, ino na to vmori svojo mater ino sebe. Tudi z' Vetraniom, ker je od ilirske vojske bil za cesara ozvan , je bi! kervavi boj, on je pa zadnič primoran bil, cesarstvi se odpovedati. Tak je ali Konstancius sam cesar ostal, kajti Konstantinov tretji sin Konstantin je že prejd na boji mertev ostal. Konstancius si svojega vnuka Gala za raveneesara vzeme v' jutrešnih deželah, ga pa na drugo leto na Ptuj i v' železo djancga v' Istrio od-pelati, ino tam vmoriti da. Namesto totega si drugega vnuka Juliana za raveneesara postavi vu večeršnih deželah. Toti Julian, zavolo preobladanja Nemcov vojskam lubleni, zavolo svoje perludnosti ino pravičnosti od vseh podložnikov štiman, je za cesara ozvan. On ali z vojskoj skoz Recio ino Noriko pride v' Panonio, ino v' Srein. Tečas pa cesar Konstancius vmerje, ino Julian je za rimskega cesara spoznan (361"), ino ali krez našo štajersko zemlo poglavar. Julian je v' totem časi se Keršanstvi odpovedal, ino zato Kristjane preganjal, ') Po totih šc Madjari ino neki drugi ondc.šne zdajne Slovenec zdaj za Vandale zovejo. — Poglej tudi „M uh a r v' Steierm. Zeitsclirift" (1830) ,X, 68. je pa naskorern v' boji z' Perzianci živlenje zgubil £363). Za njiin je Jovian osem inescov bil cesar, feda pa je vmerl. Zdaj na njegova dva brata pride red, eden je Valentinian, drugi Viilens. Valentinian jutrešne, Valens pa večeršne dežele prekprime. Obadva sta bila rojena Panonca. Valentinian, ali zdaj naše štajerske zemle poglavar, na hitrem pride v' naše kraje, kajti je nad Korošce ino Krajnce, ali Gorutane, ter v' Italio mogel hitriti na brambo proti Ale-manom, ki so v' Galio ino Recio silili, od druge strani pa proti Kvadom ino Sarmatopi, ki so v'Panonio vdirali. Njegov marš je šel kre Drave ino Save. Za njegovega'cesarstva je Ekvicius visiš, Marcelin pa deželski oblastnik v' Ilirii ino Panonii bil, tak ali tudi v' naši štajerski zemli. Oba sta tote dežele nesmiino obdačiJa ino stiskavala. Zavitemi ino zvejanemi Marcelini je cesar Valentinian naročil, kre Dunaje tudi na 6n kraj branice postaviti, K vadi so pa tega ne pustili. Marcelin tedaj njihovega krala Gabina na prijatelno večerjo povabi, Gabin pride, pa na kaj ? Marcelin ga po večerji da vmoriti. Kvadovje z tem grozno svadjeni pervihrijo zred drugimi rodmi, zosebno z' Sarmatini v' jezni praski semprek krez Dunajo, vkončajo po deželi vse, okernijo al' pa spomorijo vse ladi, kaj njih v'/oke dobijo, iso kaj njih prekostane, tote ženejo z soboin. Se Konstanciovo čer Kreuzo, Gracianovo nevesto, bi bili ode^nali, ako nebi bil panonski Rektor Mešala z' njoj vujšel ''). Totih Kvadov gro-zovitna praska je bila tak slrasna, da se je reklo, sodni d en je to £374"). Kak je cesar Valentinian v' Tridenti od tega glas dobil/je v' Kornunt hitril, ino je toto velko mesto naj-šel zapušeno ino razderto, ravno tak v' drugih krajih vse tak vkončano, daje, potem kak je razbojniin Kvadom njihovo grozovitno djanje z vihrečim žganjom ino klanjom bil pover-nil, ne za zimo nigdi prebivališa najšel, kak v' Sabarii, t. j. v' Kamenci (Somboteli). Kaj je nesmilnih Kvadov razbojnost še v' Panonii živega pustila, to je £376) vzel pomor ino kuga. — Cesar V alentinian je ob totem časi od božjega žlaka vdarjen vinerl, ino njegova dva sinaGracian ino Valentinian II. postaneta rimska cesara. Gracian Valentiniani Afriko, Italio ino Ilirio, v' totoj našo Štajersko prekpusti. Valeniinian je ali zdaj naš štajerski poglavar. Za totega detinskega cesara pridejo tisti strahovitni časi, od kerih se je velelo: „Že dvajsti let sem v' panonskih deželah vse sumn od Gotov, Sarmatov, Kvadov, Alanov, Hunov, Vandalov ino Markomanov, keri to(e dežele oplenijo, vkončajo, ino vse z' sobom vlečejo. V' dolnjih krajih noter ')A<|. JuHhs Cesar Staat - und Kirchcngesch. des Hcrzogthums Steicnnark , 1, 165. do Gerčke je lavno takso, pri Reini, v' Belgii, v" Galii ino Hispanii še hujšo. Zagladjene matere so se hranile z" mesom svojih otrok, divje stvari, na pojedenje mertvih trupel navajene, so neboječe prišle v' prezobrainbne mesta" 'J. Začetek ino zrok so najbol bili grozni Hunovje. Toti so, zapustivši svojo uralsko domovino, en čas se sem no ta gonili med Volgoj, Donom ino Kavkazom, potem so (374} Volgo zapustili, si najprejd Akacire pod vergli, tedaj nad donskc Avare vdarili ino njih veliko med se gorvzeli, ino tak Gote premagali. Po premaganji Gotov so se kak povoden valali krez dolnjo Rusko, Polsko ino Vogersko *). G o ti, od Hunov odrinjeni, so zdaj po sili v' rimske dežele vderli, ino kre Dunaje ino Drave semgor vihreli po Panonii, tak ali tudi po naši štajerski zemli, ino so vse vkončali. Oni so (377) do Ptuja prirazbijajoči, toto mesto zajeli, ptujskega Škofa Marka pregnali, ino ptujskega zleženika, arianskega duhovnika z' imenom Julius Valens za Škofa postavili. Da so pa Ptuj-čani totega pregnali, ino Marka nazaj pozvali, je Julius Valens , na to serdit, najslabišo stran mesta Gotom ovadil. Ino tak se Goti vsiplejo noter, sporopajo vse, potem pa raz-derejo ino vkončajo mesto. Tak napravijo tudi z' drugimi panonskimi mestami. — Drugi Gotovje grejo nad Adrianopol ino Carigrad. Cesar Gracian zato (3 78) T e o d o z i a v' Srein postavi za ravencesara črez vse rimske jutrešne dežele, on ino Valentinian pa ostaneta vu večeršnih. Krez našo Štajersko še je sploh Valentinian poglavar. Da je pa cesar Gracian (383) vmorjen, ino spuntni nesmilnik Maksimus njegove zred Valentinianovimi deželami hoče imeti, ino 'mu V ogleja odpre celo Italio, tak Valentinian odide v' Carigrad k' Teodozii. Toti se odpravi naboj proti Maksimus puntnri, z' trojoj vojskoj, z' Rtinlam, z' Gotmi, z' Hunmi ino Alanmi nad njega idoč. Maksimus pride na Ptuj. odtod gre nad Sisek, ino vzeine tote mesta. Pri Siseki se Teodozius ino Maksimus primeta, Teodoz Maksima oblada, ino njegovih zbežečih vojšakov veliko v' Savo ino v' mestne grabe splodi. Pri Pfuji se drugoč primeta. Tu Maksimus od svojega brata Marcelina dobi nove vojšake na pomoč. Obej vojski se celo blizu proti endrugoj postavita na lem mesti, kak zdaj sv. Roka cirkev stoji s), ino nastane tak vroča bitva, da so vojske ena drugoj malo no v' lasih. Maksimus je tudi tu premagan, ino tal njegove vojske stopi k' Teodozii , on pa pobegne proti Vogleji, Teodoz dirja za njim, ino že po poti Maksima vojšaki zagerlijo, prejd kak je pred cesara perpelan. Zdaj Teodoz Valentiniani vse njegove W i e n u n d seine Landesfursten I, 21. Slowanskc z t a r o i i t n o s t i, str. 267. S i m. I'o voden v' dogodlvskem popisanji Ptuja (rokopis). dežele da nazaj, Valentiniana pa njegov frankoski nadvišiš Arbogast (392) da vraoriti, ino postavi grozovitnega Euge-nia za eesara, Teodoz pa tudi totega pri Vogleji premaga, ino ga da vmoriti, Arbogast si sam živlenje vzorne. Zdaj je še enkrat Teodozius (rojen Spanjolec} sam cesar krez izhodne ino zahodne rimske dežele, ino tak ali tudi naš poglavar. Ali to je ne dugo terpelo, Teodoz je naskorem vmerl (396}. a. Telo, živež, oblec, jezili., šege. Doklam so naši Panonci ino Noričani, ino z' njimi naši Štajerci še po svoji stari navadi živeli, so še sploh močnega ino jedernega tel a bili, ter lepe ino velke zrasti, tak da so Bimlani na ilirske ino panonske ludi največ deržali. Tudi njihove ženske so se zvunskim poropnikom tak dopale, da so njih večkrat na množine z' sobom odegnali. Tak so ali od negda rodovite Slovenkinje, ter Celtinje veliko drugim rodom lepe ludi mogle dati. — Kader so pa toti prejd prosto živeči ludje pod rimsko oblastjo rimskim neporednostim se bili privadili, kak so pri Rimlanih vidli grozovitnost ino nesmilno z'človekom djanje, kak so pri njih vidli opijanenje ino telov-nih poželenj nesramne dela, so se tudi oni nasladnostim, pijanosti ino nesramni lubesni vnemar prekdali, ino tak ali per telovni moči doljemati začeli. Njihovo telo je pa tudi to slabilo, da so pod rimsko oblastjo v'sužanstvo djani, v'kerem so težko delati mogli, pa slabo jesti 'meli. Živež je ali drugačiš bil spervega, drugačiš potli. Sper-vega, doklam so Noričani ino Panonci po svoji navadi živeli, je vsem dobro bilo, kak so navčeni bili; oni so si vedli vsega pripraviti ino spraviti, posebno v' mirnih časih. Ali kader so rimski orli na nje bili sedli, se je vse ponačilo. Rimlani so bili izbrano dobremi živlenji navajeni, zosebno v' zadnjih ino tistih časih, kader je telko sveta pod nje bilo. V'prejd-njih časih je tudi njih živlenje prostešo bilo. V'tistih časih so si z'kerega koli zernja kašo delali, ino toto tak štimali, da so od drugih za kašnjake imenuvani bili. Tudi na slanino (špeh) so dosti deržali, Panonci so njim za tega volo telko podžirjenih svin v'Italio spravlali. Stari Rimlani so samo enkrat na den jeli ob njihovi deveti vuri, t. j. ob naši tretji vuri po poldne. Vpotlanjih časih so že, kak je den bil, zajterk (za-jutrekJ k' sebi vzeli, zvekšinom en vlomek kruha; ob sesti vuri, to je pri nas ob poldne so obeduvali; delavni ludje so odvečara tudi južino imeli; najvekše njihove jestvine so bile večer. Vprejdnjih časih so per mizi sedeči, potlam pa na postelah okoli mize nastavlenih ležeči jeli. Vsakši je pred jedjo se mogel vrniti ino obutel vkraj djati, na glavo pa je dišeči venec dobil. Hrane so se trikrat gorpernesle: pervo-krat jajca (belice) ino take hrane, kere so bol želo k'jedi delale; k'totim hranam so mM pili — drugokrat so bile bol sitostne, ter pečenke ino druge žirovne hrane gorpernesene, pa vseli nekaj rib zmes, kajti ribe so Bimlani posebno sti-mali — tretjokrat ino k'zadnjemi je bil sad gorpernešen ino tudi kake slačice. Pili so dobro staro vino, edni so si merzle ali tople vode prilevali. Ob totih časih, kader so našev dežele pod rimsko oblast prišle, so preštimaneši ino bogateši Rim-fani več zajeli ino zapili, kak zdaj krali na to treba. Same drage, iz dalnih krajov spravlene reči so si dali tak izbrano napravlati za jesti ino piti, kak se namer misliti ne-more: ena sama takšna posebna riba je draže prišla, kak ena tusta krava'}. Takšni preštimani ino bogati Rimlani so vse iz sreberne posodbe ali skled jeli, tudi kuhnjiska po-sodba je iz srebra bila, neki so celo scavnjake (ponočne kahle) zlate 'meli. Je pa ne čuda, kaj so toti bogataši tak prevzetivali, kajti so neki več zmogli, kak zdaj neki krali zmorejo. — Tak so tedaj Rimlani tudi v' naših krajih delali, ino Panonci ino Noričani, keri so preštimaneši ino bogatesi bili, so za njimi storili — z' tem huje pa je bilo za naso prosto ludstvo, kero je z' tem več stradati moglo, ako ravno si je zdaj moglo dosta več zernja pripravlati, kak prejd. v Kak živež, tak je tudi ob leč pri Rimlanih drugačis bil v'prejdnjih, drugačis v' zdajnih časih. V' prejdnjih časih so ne drugega obleča imeli, kak vunatni suknjič, ker je od vrata do kolen segnil, ter menten ali plajš okol djan, kader so kam šli. Toti plajš je bil suknjena ruha na štiri vogle, ino seje toga zval. Na boji so namesto toge imeli kratko suknjo prez rokavov, predi ino zadi vkupzešito, sag um zvano. Drugač so pa bili gologlavi, ne podbriti, roke ino noge so bile neoblečene. Vpotlanjih časih so začeli več oblačil nositi. Imeli so na boj že železno kapo na glavi, za obutel opan jke ali podplate na stopale pervezane, ali tudi niske škornje (crevle). Ob totih časih, kak so naše dežele pod njihovo oblast prišle, so pa že mnoge, drage, gizdave oblačila. Za možke je bila srajca (j-obača}, sper-vega 'z vune; zadnič 'z platna, pa prez rokavov, krez srajco tunika, t. j. suknjič 'z bele vune, prez rokavov, ino samo do pol beder, z' pasom (cingulum) perpasan, krez toti suknjič plajš ali toga. Toga je per" vekši gospodi imela škar-latni podrnet, per nadvojšakih z' škarlatom ino zlatom našita, per drugih prednikih tudi škarlatna. Toga je Rimlanom bilo najpreštimanešo oblečalo. Od klobukov so stari Rimlani nič ne vedli, tote so še Je potli, pa samo slobodnjaki nosili. Hlač ali bregu š so Rimlani razvun vojšakov ne nosili. — Ženske so se pri Rimlanih spervega ne nači nosile kak mož-ki, še le v'pot!anjih časih se je njihov obleč od možkega v' tem razločaval, kaj je dugši bil. Tak je njihova srajca >) J. An negam VVeltgesch. f. d. katliol. Jugend (1832) III. — Aus zug v. d. Sittcu u. Gebrauchen d. alt. Bo mer (1783). bliisii do pet dol segnola; tudi njihove suknje ali tunike so bile duge ino so imele široke rokave; njihov plajš ali toga je bila duga dol do pčt suknja //širokimi rokavi ino z'zlato-škarlatno našitim podmetom. Krez toto suknjo so vzele {) I a j š, kakega so inožki nc smeli nositi. Na glavi so Rim-anjke imele kapo, mitra imenuvano,v ino lase pod njoj e'posebnimi veženikmi vkupzvezane. Žene so krez čelo fiosebne veženike nosile, mlade neomožene dekliči so pa svoje ase imele nazaj v' kupno zvezane, zaročnice ali neveste pa glave z' žutoj tenčicoj (žlarom) zagernjene. Otroci ino mladost se je, kak je enega ali drugega spola bila, po možkoali po žensko nosila, samo da je ne, kak verstni, rok iz plajša aliv toge smela vunstegnoti, ino je na vrati zlato serčece na škarlatnem vožinci nosila. Ob svojem časi so otroci svoje oblačila proč djali, ino obleč verstnih dobili. — Tak je pri Rimlanih bilo z'oblačilami, ino kak so preštiinani ino bogati Rimlani na eno samo pojednico, na eno samo večerjo telko dali, kak se pri nas že lepo premoženje imenuje, tok so takšni tudi na oblačila telko dali, da je ne izreči. Ka-tulus je sam ne znal, kelko sto škarlatnih oblačil je imel; ene gospe so dragih kamnov ino grolic na vrati, vuhah ino rokah vse puno imele, kak gizdave ino drage so še le njihove oblačila mogle biti! Za njimi so tedaj zdaj tudi naši Panonci ino Noričani storili, zosebno slobodnjaki ino žlaht-niki, zakaj toti so bili tak kak rojeni Rimlani. Prosto ludstvo je zvekšinom ostalo per svojem dozdajnem narodnem obleči. Da je Slovenec na svoj narodni obleč vse deržal, se pokaže še dugo potli, zosebno za Samo krala; ter da je Rnn-lan noričanskega Toriščana per svojem imeni, tak ali tudi per svojih narodnih navadah pustil, svedočijo dogodivšin spisa-teli'). — Kaj se zvunskih v'totih časih v'nase kraje priraz-bijajočih narodov od tote strani dotiče, tak so nemške lud-stva spervega še se v'živinske kožeoblačle, doklam so še se ne z'Rimlani spoznale2}. Tak tudi Sarmatovje ino drugi. Gotovje so pa imeli to posebno, da so si svoje lase fer-kočili. Jezik so naši Panonci ino Noričani svoj narodni govorili, Ilirci svojega slovenskega, Celtovje svojega panonsko-celtoskega3). Tudi latinski jezik je zdaj začel občinski biti, posebno v'Panonii, Slovenci so tudi dosti latinskih besed med svoje gorvzeli, je pa tudi v'latinskem jeziki ne malo ') Dr. M e y n e r t Gescli. Oesterreich's I, 66 (1843), 2) A n n e g a r n v' prejdi rečeni knigi. 3) Da so Panonci slovenski govorili, najdeš v' Š ve ara Ogledali Iliri— uma II, 125, besed, kerih korenika je slovenskaPanonski ino noričan-ski Slovenci so svoj narodni jezik po latinskem bol vgladili ino vredili. Od nemških jezikov bo se v' sledečem pretčki govorilo. Šego so Rimlani druge imeli per ženitvah, druge per vslobodnjačenji, druge per pokopih, druge v'svojih osobnih lastnostih. Per ž eni t vali je bila šega, da je nijeden Rimlan ali Rimlanjka si ne smela peršone od drugega naroda vzeti; žlahtni so ne smeli z'pušenjakmi se oženiti, z'slugmi pa že celo ne. Tudi v'rodi je ženitva ne dopušena bila. Vender je pa v'zadnjih časih se na to ne velko gledalo. Možki, ker se je htel oženiti, je za svojo nevesto (sneho} mogel per tistem prositi, ker je krez njo oblast imel, tedaj se je pogodba (ju-ternaj naredila, potem je nevesti železni ali zlati perstan dani, ino den ženitve zrečen. Na den ženitvanja se je naj-prejd gledalo, kak so ptice letele2}, vzeti so bili svedoki ali starašini, ofrana ino zaklana je kaka živad. Toti živadi je žuč vzet ino proč veržen, na znamenje, da se zaročena imata bridkosti, svaje ino nesložnosti zderžati. Potem je nevesti (snehi} venec ino ognjena tenčina na glavo djana. Tak gornapravlena je svoji materi ali najbližnji rodbenici iz krila po sili vzeta, ino v'družtvi svoje rodbine, sosedov ino tovarsic od dveh družbih v'hižo ženiha pelana. Za njoj so dekle nesle predivo, preselco, vreteno ino vuno, na znamenje, kaj bo odzdaj njeno delo. Kak je per hiži ženiha pred vrata prišla, je struge (stružajnikej z'vučjo ali svinsko mastjo po-mazala. Kak je v'hižo ali v'hram prišla, so se njoj kluči od hrama ino od vsega zaklepa dali na znamenje njenega gospo-dinstva, potem njoj je bil ogenj ino voda naprej dana, ino tak se je gostuvanje začelo. Ako je ker Rimlan ženo potli zavolo velkih zrokov htel proč djati, tak so rodbina bili vkup-pozvani, ino če so njegove zroke poterdili, juterna bila dol-poterta, ženi vse nazaj dano, kaj je ta spravila, kluči so njoj bili proč vzeti, ino njoj je rečeno: Res tuas tibi habeto, to imaš to tvoje, pa hodi. — Pri vslobodnjačenji ali v'sloboščino pušanji je gospod svojega sluga ali sužna k' mestni gospoaski pelal, ino je rekel, da totema človeka hoče v'slobosčino pustiti; na to je Pretor slugi šibo krez glavo deržeč ga za slobodnjaka ozval, potem ga je gospod okoli vertil; tedaj pa 'mu je klobuk bil na glavo postavlen ^znamenji zadoblene sloboščine. — Pri pokopih so Rimlani imeli ') Pleva (palea), slama (culmus , Halm) , kratek (curtis, kurz), brada (barba, Bart) , hlnm (culmcn), brat (frater , Bruder), pasti (pas-cere) , mešati (miscere, mischen), ogenj (ignis, indosko aglini), len (linum, Lein) , dom (domus) i. v. dr., kak najdeš v' „ D o-browsky Etymo(og." ino „ D o b r o w s k y Slovanka I.ter v' „slow. starožitn." Per naših Slovencih še zdaj letenje ptic na zimsko Vinceneovo na pridočo oženenje ali ne oženenje hoče pokazati. navado, da so vmirajočemi oči zatisnoli, ter njemi na vusta si legli v da bi njegovo duško gorprijeli; potem so ga pa po tri, po štirikrat po imeni zvali, zadnič pa so rekli: Conclama-tum est, sklenjeno je. Tedaj so mertvega na zemlo djali, ga z'toploj vodoj vmili, ga pomazali, ino ga v'njegovo najbolšo oblačilo oblekli, pa njemi en dnar vu vusta djali, da bi pe-klenskemi brodnari Karoni brodovino plačal; tedaj pa so 'mu venec 'z rožik na glavo djali, ino tak ga v'priklet položili, doklatn so ga ne pokopali ali zežgali. Na osmi den je ludstvo od posebnih pozavačov bilo vkuppoklicano, ino tak so tedaj merliča na nosilah ali tudi na lepi posteli nesli v'sprevodi naprej ino odzaja idočih v' žalostne oblačila oblečenih ino žalostne pesme popevajočih mnogih ludi. Na svojo mesto perne-šen je bil pokopan ali zežgan. Zežganje je v' potlanjih časih bol navadno bilo. Potem kak je mertvo truplo zežgano bilo, so pepel z'vinom ali z'vodoj pogasnili, kosti ino pepel v'en verč, ker se je urna zval, spravili, ino toti verč v'zver-šen ali skupčan grob pokopali. — Tudi naši Slovenci, kak je že prejdi rečeno, so svoje mertve zežgali, ino njih pepel vu verče spravlen pokopali. — V' svojih lastnostih so Rim-lani imeli druge šege v'prejdnjih, druge v'potlanjih časih. Vprejdnjih časih so bili trezni, zderžlivi, odpertoserčni, resnični, pravični, verni fzvesti), potem pa pijanosti, vsaka-teri črezreduosti, nesramni lubezni, nezvestosti, zavitnosli, pograblivosti, neresničnosti, nepravičnosti ino vsemu nedostojnemu podverženi. — Dosti od totih riinlanskih neporedno-stih ino nedostojnostih so tedaj tudi po časih naši Panonci ino Noričani gorvzeli, če ravno so, zosebno priprosti še dugo pri svojih narodnih šegah ino navadah ostali. 3. Vojska, orožje. Stalne, plačane vojske so naši Panonci ino Noričani še zdaj spervega ne imeli; ali kader je Panonia ino Norika rimska postala, so tudi Panonci ino Noričani mogli k'rimskim legionom pristopiti, ino so bili njihovi najjakši vojšaki, tak da so od Panoncov rekli: Sine Panonia non est viktoria, prez Panonie nega premaganja. Rimske vojske so pa bile ali lastno rimske, ali zavezne, ali pripo-inočne vojske. Per lastno rimskih vojskah so bili sami Rini-lani ali z'rimskim imenom počastjeni. Zavezne vojske so se iz drugih krajov vzele. Pripomočne vojske so pa bile tiste, kere so druge stranjske ludstva Rimlanom na pomoč dale. Rimske vojske so se na legione štele. En leg i on je imel 4,200 rimskih, 4,400 zaveznih pešeov, ter 300 rimskih ino 400 zaveznih konjenikov, vseh vkup ali 9,300 glav. Njihovi vižari ali višišiso bili: 1. Imperator, najprejd-nji krez vso vojsko postavlen visiš; 2. Legati, namestniki Imperatora; 3. Tribuni, vižari legionov, pri zaveznih vojskah Prcfekti; 4. Centuriones, vižari redov. Drugi vojšaki pri pešcih so se zvali: i. V elite s, najležiši vojšaki; 2. H as tat i, suličniki; 3. I* rine i pes, sami lepi, mladi linije; 4. Triarii, jedro cele vojske. Vprejdnjih časih so Rimlani na vojsački stan telko der-žali, da je le v'totem se čast zadobila. Za tega volo so prosti malogda, slugi ali sužniki pa že celo ne k'vojski vzeti bili. Vpotlanjih ino bol zadnjih časih so pa Rimlani se namer ne več k'vojski dali, cesarje so zato moeli vse, kere so le dobili , tudi od stranjskih ludstvih si vojšake najemati. Tote od vseh krajov vkup nametene vojske so pa tedaj tudi malo z' cesarom deržale, njihovi višiši so si sami poglavarsko oblast dali, ino tak tedaj dežele z' groznimi dačami klačli. Vojske so zadnič, kak smo vidli, si same cesare postavlale. Ker njim je več obečal, ali od kerega je več zavupati bilo, tisti je za cesara 07A'an, pa tudi na skorem vinorjen bil, da se je cesarstvo pale drugemi odalo. Doklam so rimske vojske še na cesara ino svoje višiše bol strah 'mele, so vojšaki ob časi mira mogli delati, eni na velkih cestah, drugi per zidinah, p&le drugi so lese ino šume vunkerčili, njiva delali, gorice zasajali i. t. v. Potli so se temu vsemu proti postavili. Plačo so rimski vojšaki prejd malo imeli, le 5 ases na den, t. j. po naših penezih polpeti krajcar, potem je pa njihova plača veliko podignjena, posebno kader je že vojska cesare stavila. Centuriones so dvakrat, konjeniki trikrat telko dobili. Za strošek se je vojšakom zernje dalo, na mesec štiri drevenke rimske mere, Centuriones so tudi od zernja dvakrat, konjeniki trikrat telko dobili, za konje pa še posebe nekaj ječmena. K'temu so vojšaki se tudi na čase soli ino slanine (špeha} dablali. Vojšaki so samo dvakrat na den smeli jesti, ob poldne ino večer, inda ne. Za piti so imeli vodo, samo, al' pa z'jesihom zmešano Rimski vojšaki, keri so na boji se dobro deržali ino se vitežko skazali, so posebne časti prijeli, nepridni pa so bili ostro kaštigani. — Vsega toga so se naši Panonci ino Noričani mogli deržati, kader so tote dežele rimske postale, ino so na čase nezgovorno veliko ludi mogli k'vojski dati. — Orožje so naši Panonci ino Noričani zdaj spervega še zvekšinom svojo prejdnjo ali staro imeli, če ravno so si orož-j& že tudi po rimskih delali ; kader so pa Rimlanom pod oblast prišli, so svoje orožja za rimske mogli zamenjati. Rimske orožja so pa bile 1. Velites ali lehki vojšaki so imeli dugi, zlo špičasti, na dva kraja oster meč za sekati ino prebosti, takši meči so per vsoj vojski bili; b o d i 1 a celo lehke ino tenko ošpičene ; škit'z lesa, pa z'vde!anoj kožoj prevlečen; čelado (kapo} 'z vdelane kože, včasi tudi ovači živinsko kožo na glavi. 2. Hastati ino vsi drugi pešci so imeli škite, Takšo piti so tudi Kristusi na križi ponujali. ene tak velke , da je skoro celega moža zakril; duge ino prece težke sulice za poganjanja (metalke J, čelado ali brunčeno kapo, takso, ki je razvun lica vso glavo zred vratom pokrila'J; per sle k, t. j. brančeni plen na per-sah; škornje ali črevle so včasi imeli na eni, včasi na obema nogama; hlače duge, prostrane so skoro vsi prosti vojšaki 'meli, ino so si nje gorperšpičli. — Konjeniki so sper-vega tudi svoj obleč imeli gorperšpičen, da so, leži se na konja zamahnoli, kajti td še je ne bilo stermenov, ne sedel. Tudi oni so spervega za orožje imeli tenko sulico ino škit iz vdelane kože; potli pa so nje oborožili z'dugoj, velkoj suli-coj'3> z'dugim mečom, šišakom, škitom, železnoj srajcoj, včasi tudi z'metalkami. Za predoblenje obzidanih mest ino drugih terdvin so posebne sprave imeli, izmed totih z i d o-pike, t. j. na rušt napravlene duge dreva z'močno okovanimi kluni za terkanje v' zid. — Z' orožjom ino drugoj spravoj je rimski vojšak tak obložen bil, da se nebi verjelo, kaj bi telko nesti mogel. Vojšak je mogel nesti enkrat strosek na pol mesca? ali še tudi na duže, tedaj žago, korpo, lopato, dervenjačo (sekiro}, koso, ino remenje za kermo, lanc ali ketno, lonec za kuho, razvun tega tri ali štiri ošpi-čene koleke, ter svoje orožja, pa so vender zevsein tem večkrat v'petih vurah na 20,000 stopin hoda storili. — V'orožjah so se rimski vojšaki dobro vaditi mogli, tak ob časi boja, kak v' miri. Stran jske v'rimske dežele gorvzete ludstva so svoje orožja od višisih si znali nazaj kupiti za peneze, al' pa za to, kaj so njim svoje žene ino čeri na en čas pustiliv Njihove orožja so pa bile: sekira, meč, strela, velki škit, ter živinske kože. Takših zvunskih vojšakov so cesarje lehko dobili za plačo al' pa za zemleno lastinstvo, ino so dobri vojšaki bili, kajti per totih Iudstvah je boj bil najpreštimaneši posel. 4. Vera, duhovstvo, cirkvenstvo. Naši Panonci ino Noričani so zdaj spervega še per svojem starem m al i ku vanj i ostali. Njihovi duhovniki so, kak prejd, ofruvanje opravlali, ino per tem perhodne reči naprej oznanjuvali. Njihove vedežce so duže več valale, ino Judi prav v'strahe postaviti znale. Kader so pa pod rimsko oblast prišli, so tudi rimski duhovniki sem poslani, da so nje nagovorili, tudi njihove Boge med svoje govzeti ino njim ofru-vati. Tak je tedaj tudi rimski Jupiter, Mars, Serapis, Takšnih rimskih čeladili ali brunčenih kap je (1812) t« v' našem kraji na ženjaki blizu Negove dvajsti vunskopanih — glej Steierm. Ztschr. (18361. VII., 48. Take sulice so na polpeti laket duge bile. Isis, Apolo, Herkules med panonske ino noričanskc Boge gorvzet, ino so njim na Ptuji, v' C el j i ino v' drugih mestah altari postavleni 'J. Ali rimsko paganstvo je ne arugo bilo, kak odurnost vsakemi pametnešemi ino poštene-šemi človeki, zakaj ne je bilo take gerdobe, ne take nesramnosti, ne take krivičnosti ino hudobe, za kero oni nebli ke-rega Boga ali Boginje imeli ino nje z'tem častili. Če ravno so eni modroznani cesarje odurnost svoje vere spoznali, so vender drugi z'vsemi ostudnostmi paganstva se blatili. Nekaj malega od rimskih Bogov, od njihovih duhovnikov ino njihove božje službe naj bo tu sem postavleno. Njihovi Bogovje so eni bili vikši ali prejdnji Bogovje, drugi pa menši Bogovje. Vikših Bogov so imeli dvajsti, med totimi so tudi ene Boginje bile. Njih imena so: Jupiter, Neptun, Apolo, Merkurius, Vulkanus, Mars3}, Juno, Vesta, Minerva, Ceres, Diana, Venus, Janus, Saturnus, Rea, Genius, Pluto, Bahus, Sol, Luna. 31ensih Bogov so imeli na množino. Tak so tudi njihovi duhovniki bili eni najvikši ino vikši, drugi nižiši, eni samo postrežniki. Njih imena so: I. Pontifeks Maksimus, toti je bil krez vse druge ,v ino je krez vso duhovstvo oblast imel, on je bil v' najvekšem poštuvanji. Pod njega je bilo drugih 14, k/ so se samo Pontifices zvali; toti so vso duhovstvo ravnali ino v' duhovskih rečih postave davali. 2. Augures, ki so iz letenja ptic pridoče reči prerokuvali, tak tudi iz bliska ino germlavice, ter iz znamenj druge živadi3) 3. Aruspices, ki so iz živadi na ofer prignane perhod-nosti prerokuvali. 4. Kvindecim viri, ki so iz sibilinskih knig razlagali, kaj rimskim deželam naprejstoji'. 5. Kurio-nes, keri so vsakši per svoji skupčini božjo službo oprav-lali. 6. Septemviri, ki so Pontifikom bili na pomoč dani. 7. Feciales, keri so krez oznanenje boja, sklenenje mira. ino napravlene zaveze mogli paziti. 8. Rek s sakrifiku-1 u s, ker je one ofre opravlal, kak so nje prejd kralovjV sami opravlali. 9. Flamines, ki so bili vsaki posebnem Bogi na službo postavleni. i 0. S a I i i, ki so z' plesom ino popčvanjom Boge častili. 11, Luperci, ki so, potem kak O Na Ptuji še zdaj stoji Apolov altar pred velkim turnom,' ino na velki cirkvi so podobe v' kamen zesekane, kere pokažejo, da je tudi Herkules tu v'časti bil i, t. d. Na Haidini pri Ptuji je, kak eni hočejo, bil tempel Boginje Isis. Per sv. Janži na dravskem poli je, ne dugo, kamenje od Sunci posvečenega templa iz Drave zdignjeno. Pri Kapeli zdol Radgone hočejo eni en taksi tempel Panoncov imeti, i. t. d. Mars je v' Celji imel svoj tempel, ino svojega duhovnika z'imenom Ursus. Celo spreminole so še takse prazne vere pri nas isdaj ne , je ali znamenje, da so Slovenci že z'Rimlanmi tu bili. so Bogi Pani enega psa ino eno kozo bili ofrali, zatem na pol nagi po mesti okol derkali, ino z' gajžlami vsakega njim proti pridočega po plečah vsekali. 12. G ali, ki so zbesneči si roke razmesarli, ino per tem prerokuvali. 13. Vi r g in e s vestales, so bile divice Boginji Vesti na službo, tote so mogle večni ogen v' tote Boginje templi skerbno varuvati i. t. v. Onev so bile vu velkem postenji, ali če je kera z' mož-kim pregrešila, so njo na poli živo zakopali. — Itazvun totih duhovi-kih peršon še je bilo veliko služebnikov njim na postrežbo. — Njihova božja služba je bila zosebno trojna: 1. Ado-racio, mol i t vanje, počastenje, kader so moleči sealtara ali kolen Malika doteknoli ino 'mu roko pred vusta poderžali, ga tu tudi pomaziluvali. 2. Suplikacio, zahvaležnost, kader so Bogovom za srečen boj ali drugač zahvalo dali. 3. Sakrificium, ofruvanje, je per Rimlanih bilo najprešti-manešo opravilo božje službe, per tem so bile lastne zapovedi ino naredbe zavolo ofruvajočih duhovnikov, zavolo živadi na ofer dane, ino zavolo ofruvajanja, kak je toto se moglo opravlati. — Za opravlanje službe božje so Rimlani imeli vekše ali menše tem p le, ali tudi ovači pod golim nebom altare. Tak tudi Slovenci. — Tak je ali bilo za vero, duhovstvo ino cirkvenstvo ob časih paganstva. — Ali ravno ob totih časih, kader je paganstvo bilo zapo-padek vse nespametnosti ino odurnosti, se je svet včakal pergodenja, kero je paganstvi počasih konec naredlo, konči v'Europi, vu relkem tali Azie ino Afrike. Za cesara Augustusa je najmre Jezus Kristus v'Judeji se narodil. Od njega je potli vun šla vera, kera vuči, da vsi ludje kak otroci enega očeta , kak med soborn brati ino sestre v'miri ino lubezni 'majo živeti; vera, kera je svet razsvetila z'lučjo resnice ino modrosti, vera, kera je ali tudi našim paganskim Panoncom ino Noričanom dala novo živlenje. Kristus je za cesara Tiberia pod nečlovečko grozovitnim terplenjom, v' Je-ruzalemi vmerl kak Odrešenik sveta — ino po njegovem od mertvih vstanenji ino v'nebohojenji so njegovi Apoštoli šli na vse kraje med Jude ino Pagane, povsod oznanjuvajoči vero Kristusovo, ino že preči v'pervem stoletji je vera keršanska tudi v'naše kraje prišla. Sv. Marko Evangelist, tovarš ino vučenc Ap. Petra je (48) vu Vogle ji keršanski občini ali cirkvi početek naredil, ino sv. Hermagoras je(50) tam bil za pervega Škofa postavlen. Totiv sercagoreči Skof je sebi jednake za Keršanstvo goreče mešnike ino diakone na vse kraje, tak tudi v'našo Panonio ino Nori ko vun-poslal na oznanjuvanje Evangelja Kirstusovega. Skuz voglejske mešnike so ali Panonci ino Noričani dobili luč prave vere,-kero sta že sv. Ap. Pavel ino sv. Evangelist Lukaš v'Ilirii bila predgala '3. Tudi skuz rimske vojšake ino mnoge iz rim- ') Klein. Cesch. A. Cliristcnth. in Oesterr. u. Stcicvm. I, skih dežel sem naseljene druge ludi se je, da je med totimi že veliko kristjanov bilo, keršanska vera ne samo v'imenit-neših mestah, v'Saloni, v'Sremi, v'Oseki ali Murzi, ino na Ptuji, posebno pa vu Vogleji zezvedla, temuč proti konci pervega stolelja že po vsoj Panonii ino Noriki znana bila. —— Ali da so Rimlani ino njihovi duhovniki le na svojo paganstvo, kakti deželsko vero, močno deržali, so kristjane čertili, za-metavali ino smertno sovražili, nje preganjali ino vmarjali, ino tak se je njih vera ne mogla stalno vkoreniti. Hermago-ras ino njegov diakon Fortunat sta zadnič (70) V)l Vogleji mantrana ino vmorjena. Ja, za Kristjanov volo so rimski cesarje divištvo k' prepovedi napravili (Maksimin} , ino so per vekšem gorjemanji Kristjanstva z' tem hujše ino grozovitneše preganjanja, mantranja ine vmarjanja Kristjanov nastale tak, da ako bli Nero, Domician, Trajan, Hadnan, Markaurel, Se-verus, Maksimin, Decius, Valerian, Dioklecian ino Maksiminian drugač kakkoli jaki ino dobri cesarje bili, od strani Ker-sanstva ostanejo, doklain bo svet stal, nečlovečki nesmilniki? keri so jezero jezer ludi po nedužno mantrali ino vmorili. Ali poleg vsega tak velkega ino grozovitnega preganjanja ino vmarjanja je keršanska vera le čudovitno se razprestranila, ino tudi v'naših krajih tak gorvzela, da je že proti konci tretjega stoletja na Ptuji ino v'Celji Škof bil. Na Ptuji je sv. Viktor in bil škof, ino je potli (304) kak keršanski manternik tu vmerl'). Za njim je bil Aprian, ker še dugo potli (3+7) kak ptujski škof naprejpride. Za totim je bil Marko, kak je prejdi od njega rečeno. Toti škof Marko je potli (^381) na voglejski cirkveni zbor bil pozvan. Za njim se sta dva ptujska škofa bila, Cestus najmre, ker je v' Lublani škof bil, pa tudi ptujsko škofijo oskerbel, ter Vir-gil, od kerega bo v' pridočem preteki se govorilo. — Man-terničko smert je tudi prijel v'Noriki Julius. (184), ter v' Celji laureački skof ino celskizleženik M aksi milian (284). Da je pav Keršanstvo še bol ino slobodnej se na vse kraje razširjavalo , je Bog si k'temu cesara Konstantina izvolil. Konstantin najmre, kak je (311) v' boji na enkrat v' zraki zagledal lešeči križ z' tem napis-kom: j,In hoc signo vinces," t. j. v'totem znamenji boš premagal , ino je tudi resen premagal, je keršansko vero gor-vzel, ino se očitno k' njoj spoznal. Je pa te da po vseh rimskih deželah že tak razširjena bila, da je v'njih že bilo 120,000 kristjanov, ino 1800 škofov. Konstantin je tedaj (313) prepoved vundal, Kristjane preganjati. On je (324J v'enem vkazanji vsem narodom cesarstva keršansko vero perporočil. Nad vsem tem so se naši Panonci ino Noričani ve- Veliko vučen cirkveni Vueenik sv. Jeronim od njega reče , da je rojen Gerk bil, ino ne dobro latinski znal, tudi v'svojih razloženjah nekih knig sv. pisma ne posebne vueenosti pokazal. Nemci, Sarmatovje, Jazigi ino vse zvunske ludstva, razvun Gotov, so bile hajdoske ali paganske vere, ino so svojim Bogovom, spervega pod golim nebom, potli pa tudi v"templih ofruvali živino, edni včasi tudi ludi. Pri ofru-vanjah so njim njihovi duhovniki ino duhovnice prerokuvale. Duhovnike so v'tak velkem poštuvanji imeli, da so toti celo krez njihove krale ino vajvode bili. Eni iz totih narodov so tudi na duš preselivanje verjeli, t. j. oni so menli, da duša, kak se na smertno vuro od enega loči, se idom v'drugo takšo dete preseli, kero se ravno teda oživi. Zvekšinom so tudi po svojem preštimanji verjeli na plačilo v'nebesah ino kaštigo v'pekli. Gotovje so bili arianske krivovere. 5. ©ospodstvo, podložnost, lastinstvo, davite, dače. Naši Panonci ino Noričani so še spervega, če ravno že od Rimlanov premagani ino z' rimskoj gospodskoj nadsedeni, ne hteli drugih gospodov imeti, kak takše, kerim bi telko pokorni bili, kelko bi sami hteli, ino njim dali, kelko bi se njim samim zdelo. Takšna gospoda sta bila Bato ino Pinet (Bato med Dravoj ino Savoj). Tak so potli tudi z*rimskoj gospodskoj hteli, ali rimski tak vojšački kak deželski oblastniki ino gospodje so z'totimi na svojo sloboščino tak močno privajenimi ludstvami drugači začeli igrati. Kak so oni z' Panonci delali, je Bato sam izrekel. Kak je on vlovlen bil , so ga Rimlani pitali, zakaj bi se Panonci bili spuntali? On je pa odgovoril: Da so Rimlani na ladanje Panoncov vuke, ne pastire ino pse poslali. Tak so Noričani kričali: Vi Rimlani ste k' vaši čredi ne pastirov ino psov za varuvanje poslali, temuč vuke na razterganje. Takšni rimski oblastniki so se našim ludem mogli neznani viditi, ino se njim z'tem menje do-pasti, da je taka silopodložnost na prejdnjo sloboščino ne ni-komi po žilah šla. — Rimski Plinius ravno piše, zakaj bi se tote ludstva za svojo revno živlenje (nevolen stališ") ino divjo sloboščino tak strašno branile, toti ludje bi si ja Rimla-nom podverženje mogli za srečo računiti — ali Plinius, na rimsko slepečo podložnost že navajen, tega ne čuti, kaj Panonci ino Noričani tak bolečo čutijo. Totim je njihovo prosto živlenje v' svoji narodni sloboščini dragšo ino lubišo , kak lučka kakkoli medena ino zlata podložnost ali sužnost. Lastinstvo, če ravno že je nezgovorno veliko zemle na rod na^ravlene , je zdaj pri Panoncih ino Noričanih duže na menje šlo , zakaj rimska gospoda so že bogati sem prišli, ino tak ali mnogo zemle od totih ludi spokupili, si grajšine naredili, ino tedaj 'z ludih vse zežmikali, kaj so toti svojega imeli. Obdačenje od vojšačkih ino deželskih oblastnikov je naredlo, da so mogli vse svoje sem dati, ali si po sili pustili vzeti. Tak so Rimlani naše ludi za endrugim v' s u- vojsakom dajoči, ino ravno Rimlani so najinočnese možkt? v'telki množini k'svojim vojskam vzeli, da se njih je že ne zmagalo. Še le v'potlanjili mirnih časih se je ludi za obdela-Vanje zemle dosti zmoglo , so si pa teda tudi vso skerb vzeli za to. Vse je moglo delati: prekopati so mogli velke jezerc ino mužave, razspustiti z njih smerdečo meglovno vodo; dolzesekati so mogli šume ino lese ino nje vunskerčiti, da so nastale njiva ino travniki, verti ino vinogradi; velke ceste so napraviti mogli prek krez brege, prek krez globoke mužave* po kamenih tak kak po blatnih ravnicah, po presekanih šu-mah ; zasaditi so mogli po lepih na sunci ležečih brežičih žlahtnega tersja'J. Kaj je z'tem dela bilo! — Ali ravno to je ludi bol vdružbil o. Nastale so najmre po takem nove vesnice, pristave, ter g i ino mesta. Novo napravlene velke ceste so mesta bol eno k'drugemi vezale, Velke ceste skoz naše dežele so pa bile: Ud Modene je krež Padavo vu Voglejo šla cesta. Tam seje na štiri kraje razpelala, ena je šla od Vogleje krez Videm (Udino} ino Pontebo v'Noriko, ena krez Viru-num ( Velkovec} v'Ovilabis (Volko} ino Laureakum (Lork}, ena krez Lublano, Celje ino Ptuj v'Sabario (Kamenec, Som-botel}, ter krez Skarabancio (Šopron) vuVindobono (Viden, Beč}; ena pa je šla od Vogleje v'Terst, od tam po enem kraji v'Istrio, po drugem v'Reko (Fiumo), od tam v'Se-geste (SisekJ ino Murzo (Osek), ter v'Sirmium (Srem), odouod vdile kre Dunaje gor v' Beč. Tote velke steze so na mestah pa na menše panoge šle. Ena taka stara cesta je dol od Ormoža pri Humi še zdaj poznati, ino en v'zemli najden milokaznik svedoči od nje. Ena vojšačka cesta je 'z Ptuja v' Radgono šla1). Pri Cezanjovcih zgor Lutomirskoga (Lot-merkaj se en kraj zove Staracesta, ino je tam še 1839 rimski zlat vunzoran3}. Mesta, kere so za rimskega časa v'naši štajerskizemli gde 'z vojšačkih ostanstvih, gde 'z vesnic, gde 'z pristav, ali drugač nastale, so bile: Viana (Voitsberg}, Ra-klitanum (Radgona}, Rogando (Rogatec), Ad-p o nte m (Pr ug} , Idunum (Judenburg}, Muravia (Muravaj, Sala (Fii rst e nfeld), Mariana (Mar-burg), Novidunum (Brežce), Montana (Čermnec, Rotenman}, Pultovia (PulskavaJ, Kolacio pri Ako ravno so naši Panonci že prejd nekaj goric imeli, so njih vender največ še le potli naredli, najmre za cesara Probusa i. t. d. Od luto-merskih (lotmerških), kapelskih ino radgonskih, je pravoč, daje sam Probus tu tersje sadil. Haložke (— loža, ters) so beržčas naj-starše , še predrimske. Tam se en verh še zdaj imenuje Ptigska cesta. 3) Eni za tega volo menijo , da je pri Cezanjovcih bilo rimsko "ad Vi-cesimum.'f selili. Tak je ali keršanska cirkev po telkih strasnih pregonih ino grozovitnih z' Iudmi raesarenjih na enkrat inir dobila skuz cesara Konstantina. „Yelik," tak rečejo eni historniki, „ve-lik je toti mož mogel biti, ker je toti novi red prez deržav-nega prezobernenja, prez vmarjaječega spuntanja vpelal, ino v'rimske dežele taki mir perpelal, kakega že dugo ne so imele" '). Ino jaz rečem: „Ako so eni cesari iz ilirskega po-kolenja bili preganjavci Keršanstva, je pa tudi pervi ker-šanski cesar bil ilirskega roda." Ako ravno je pa zdaj keršanska cirkva mir dobila, je vender naskorem čisti navuk keršanske vere arianska krivovera začela kaliti. Arius, štimani, prevzetni farmešter v' egiptoski Alek-sandrii, je svojemi preapostavlenemi škofi Aleksandri na su-prot bil, ino j« njega iz krivovere očitno podužil, je tudi začel vučiti, da je Kristus ne z'nebeškim Očetom jednaki Bog, temuč iz vseh stvorenjih najpervo ino najpreštimanešo bitje. Za totega krivovernega navuka volo je on najprejd od svojega škofa, potem pa od nicejskega cirkvenega zbora £325) od prave cirkve vunsklenjen; ali njegove krivovere strupno korenje se je na hitrem dale razpušalo. Naskorem se je malo ne po vsem rimskem cesarstvi Ariancov v'množini najšlo, ja celi narodi, kak Gotovje, veliko mešnikov, kak ptujski Julius Valens, škofov, kak milanski Auksenc, tudi cesarje, kak Konstancius, Jovian, so se med totimi znajšli. Tudi v'naših krajih, kakti na Ptuji, so Arianci bili. Proti toti krivoveri je sv. Severin v'Rakoškoj, sv. Ambrož v'Milani, sv. Atanaz v'jutrešnih deželah, ter voglejski c ir k v en i zbor veliko zamogel. Sv, Ambrož jc tudi naravnal, da so panonski Markomani zred svojoj kralicoj (396) sv. kerst vzeli. Tak je ali Keršanstvo, od Arianstva zatem-neno pale svojo svetlobo zadoblo. Druge razkolnike ino krivovernike je naš v' panonski Štrigovi na naši štajerski meji od slovenskih starših rojen, iz vseh latinskih Cirkve Vučenikov najvučeneši sv. Jeronim z' svojimi svetlo previžajočimi pismami preobladal'), Zacirkvenstva stran je že Konstantin skerbel. On je paganske temple dal razdreti ino keršanske cirkve postaviti. Rimska cirkev je začela biti perva vseh cirkvih, ino rimski Škof je krez vse druge škofe postavlen, ter že od cesara Konstantina z' nekerimi posvetnimi posestvami daruvan. Na rimskega Škofa so pitanja v' cirkve ino vere rečih bile dane, ino odonod je prišel odgovor, odonod sov zapovedi izišle. Višišduhovniki so cesare zapanali ali od keršanske ob-iiHe vunsklenoli, kakti je Ambrož cesari Teodozi storil. Tak je bilo za keršansko vero, duhovstvo ino cirkvenstvo. — J. Ane g a m, že prejdi imenuvan. IV., 306. -) Poglej Jana Koli ara ,,Cestoiiis," vundan v' Pesti 1843 , str. 21 i. dl. — Klein , prejdi rečen I. žanstvo vteknoli. Kak se je ker zadužil, to je per takem stališi hitro bilo, je že Vsužanstvo zapal. Naši Panonci ino Noričani so ali zdaj kak živina se mogli v' rimski jarem pustiti zapreči, če so hteli v'svoji lubi domovini ostati, zakaj Rimlani so v'pridoblenih ino posvojenih deželah le mirne ino njim zevsema pokorne ludi na mesti pustili, nemirne ino su-protivne so preči v'druge kraje prestavili. Tak so panonsko-noričanski Slovenci, ki so že od negda najrajši živino si redili ino zemlo obdelavali, rajši, kak bi svojo drago sperv-končno domovino zapustili, v'rimsko oblast, gospodstvo, ob-dačenje ino sužanstvo pervolili. Davke ino dače so ali bile tak velke, da je ne za obstati bilo. Iv'totim je pa niše ne smel kaj reči, tudi ne znati, zakaj so tote dače bile, ino njih telko? Na dače so rimske gospodske novice naredle, kak se njim je zdelo, ino je niše ne smel pitati, k'čem so tote novice? Ker je le se genol, ali le eno malo pokazal, kak da bi se htel zdiči , tisti je mahom bil v'sužanstvo vteknjen, ali odposlan, ali tudi vinorjen. — Cesar Konstantin je tak per vojski, kak v' deželah nove oblastnike postavil. Prefe k ti Pretorio so bili de— želski oblastniki, pa tudi krez višiše per vojski. Toti so, doklarn je Konstantin živel, bol po redi mogli biti: po njegovi smerti so pa tudi toti z'ludmi delali, kak prejd druge rimske gospodske, oni so nje obdačili, ino 'z njih zežmikali do zadnjega vse, kakti je naš Ekvicius storil. K' temu so še vse vkončajoči Vandalje'} sem prišli. Toti so ludi celo na nič djali. Prišle so druge razbojne ludstva, ino naša panon-sko-noričanska zemla je skoro prek no prek postala le cesta za vojsko. V'totih časih je ne bilo po redi gospode, neti je podložnik najšel obrambe, ne pravice, ne smilenja, vse, kaj je zmisliti, je mogel pustiti včiniti, vse, kaj je imel ino zmogel, si je mogel pustiti proč vzeti ali vkončati. — 6. Obdelanje zcinle, družbinslio ino liizno živlenje. Če ravno so Panonci ino Noričani si že veliko zemle obdelavali , so nje vender zdaj telki boji per tem zlo nazaj postavili, kajti toti so obdelavanji zemle ne samo vzeli močneše možke roke, temuč vojske so, kod so šle, še to , kaj je gde obdelanega bilo, vse vkončale. Rimlani so potli ja naše ludi k' deli pennarjali, ali totim je ne vola bila, samo za druge delati ino samo njim pripravlati, kajti Rimlani, kak so njim od ene strani pokazali, od zemle vekši hasek vzeti, so njim po drugem kraji njihovo zemleno lastinstvo 'z rok skopali, njim le kaj malega pustivši, to vekše pa svojim vitežkim ') Po njih še sc zdaj včista vkončanju zovc Vandalizm , vandalsko delo. A Slovenjemgrad ci, Murela") pri Lipnici, Kurta, 31,000 stopin od Ptuja proti Radgoni. K'totim se tudi Gradec šteje, ino se reče, da se je Vakorium zvalTakših mest še je več bilo, pa zdaj niše ne vej, gde. Tak je per naših Panoncih ino Noričanih družbinsko živlenje se povek-šalo, pa le bol po sili, kak po samo svojem izbranji. Hižno živlenje je ravno bole njihovi voli prekpušeno bilo, pa vender tudi ne v' redi: Že zakon je per Rimlanih ne bil sveta zaveza, temuč le sklenenje pred gospodkoj, za tega volo je tudi vsaki mož svojo ženo iz velikih zrokov poduženo znal proč djati, al'pa njo zapustiti. Slugi, če ravno so oženjeni bili, ter otroke imeli, so zred otrokmi bili le lastinstvo svojih gospodov ino njih zakon se je le vkupnost zval. Krez otroke tak sužničke, kak svoje lastne so pa Rimlani tak veliko zamogli, da je njih živlenje ino smert v' njihovi oblasti stala. — Drugači je to bilo pri Slovencih. Per totih je zakonska zvestost tak velka bila, da so žene, če njim je mož vmerl, same se smerti prekdale. — Družbinsko ino hižno živlenje bi se ali po tedašni navadi bilo vredilo, da nebi bili prišli domači boji med vojskami, kervavo terganje za cesarski sedež, razbojno semnotervdiranje zvunskih ludstvih, ino z' sobom odegnanje množine naših ludi, pomor ino veliko drugih strašnih nadlog, od kerih je kervave vdarce dobilo. ?. Mestrie, terztvo, penezi. Če ravno je med našimi Panonci ino Noričani že prejd lie menkalo takših, ki so meštrie znali, ino tudi dober ha-sek od njih vzeli, so vender se potli od Rimlanov še dosta več navučili, ja vse sorte meštrie so med našimi ludmi duže bol gorjemale, posebno v' mestah, gde so največ od tega živeli. So pa tudi potreboče za rimskega časa takše bile, da je duže več meštriih potrebno bilo. Še za cesara Juliana je v' panonskih mestah rimska lepota ino gizda bila v' hramih ino hižahj v'obleči ino orožjah. — Pri razbojnem ino porop-nem sem ino ta vihrenji stranjskih ludstvih je pa to vse nazrjstopilo ino tak spreminolo, da so samo pri vekši gospodi njih sužniki za silo Še nekaj meštruvali. Tak je tudi za teržtvo v'pervih bojnih časih ne na-prejdek bil, z' tem bole je pa za potlanjega mirnega časa teržtvi vgajalo, posebno. kader so že velke cestev na vse kraje napravlene bile. Teda je teržtvo se tak povekšalo, da ') Murela je od Lipniee semvun pri Muri bila, ino je mogla velka'.biti, da je proti zdajni Lanči telko starih zidin ino kamnov z' rimskimi napiski najdenih, ter telko rimskih penez izoranih. 2) Da bi se Gradec gda bil tak zval, tega drugi ne dopustijo, da je pa tam že za časa Rimlanov mesto bilo , to pokažejo tam najdeni kamni z'rimskimi napiski. On je pa svojo slovensko ime obderžal pri Latinih ino potlanjih Nemcih. so, posebno v'Panonii v'podtinajskihmestah, kakti v'Sremf, v'Bud i ni, v'K or nun ti i. dr. velki sejmi bili. Na totih sejmih v se je stranjskim, 'z on kraj Dunaje stanuvajočim ino dalešnim narodom steržilo dosta 'z vune tkanega, vdelanih kožic ardečih ino belih, suhega laškega sadu, olja, brusnega kamenja, oblečal, železa i. v. t. Oni pa so sem perpelali vse sorte kerzno, burčen, ter sužne na odajo'). V'potlanjih raz-bijanjah ino vse vkončanjah je tudi teržtvo moglo prehenjati. Tu še nekaj od rimske vage ino mere: Rimska vaga je šla na funte, toti pa na dvanajst talov. Rimska mera za blago je bil solen ter laket; za mokre reči amfora, je deržala osemdeset funtov; pol amfore je bila urna, vedra; šterti tal vedre se je zval kongius, je deržal šest sekstarov; sekstarius (žehtar) je telko deržal, kaj bi se dvanajst krat napil. — Slovenci so svojo mero še dugo zatem obderžali. Penezi, če ravno so nje Panonci ino Noričani že prejd poznali, so zdaj za rimskega ladanstva potreboča postali tudi za naše ludi; so pa ne drugih imeli, kak rimske, ino nekaj gerčkih. Najbol znani rimski sreberni ino zlati penezi so bili: denarius, desetak, je po naših penezih tri groše valal. Poldenar je bil Konarius, ino šterti tal denara Sekstercius, toti je bil najmenši sreberni penez. Zlati penezi so bili: au-reus, zlat, je valal 25 denarov. Ob časi cesarov so se toti zlati penezi solidi3) zvali. Rimlani so pa večkrat tudi na gerčke peneze šteli, Gerčki penezi so bili: drahma, je telko valala,v kak pri Rimlanih denar; sto drahem je šlo na eno mino , šestdeset na en talent, talent je ali 900 11. znesel. — Totih penez je duže več v'naše kraje prišlo , pa njih tudi duže več na dače odišlo. Da je rimskih penez v'naših krajih povsod bilo , svedoči to, da so njih še potli ino še v'naših časih gdebodi ino gdabodi vunskopali, kakti pri Lip-nici, pri Ptuji, Celji, pri Ormoži, Lutomirskem ino na mnogih drugih mestah. Najšli so se pa ino se najdejo ne samo zlati ino sreberni penezi, temuč še dosta več kufernih. — Zvun-ske v' naše kraje prirazbijajoče ludstva so svojih penez ne imele, so pa na rimske peneze tak hle^ečo šle, da so nje vse, kaj njih je ne gdo gde zakopal, iz naših ludih sprešale. S. Umetnosti, vučenosti, znajdenja. Spervega, kader so Panonci ino Noričani se z'Rimlani telko bojuvati mogli, je od posebnih velkih znanjih ali -vučenostih namer ne misliti bilo, še one znanja ino umetnosti, kaj so njih prejd imeli, so se v'totih bojnih časih za-perle. Še le v'potlanjih bol mirnih letah so vučenosti per naših ludeh kelko telko se začele, zvekšinom po sem pri- ') Sclin. Gescli. Ungarns. I., 30, 31; i. dr. Odtod so potlanji soldi, od totih soldati. dočih Rimlanih — jaz rečem kelko telko j kajti pri Rimlanih zdaj vsem nevumnostira ino črezrednostiin prekdanih so vu-čenosti se že spat podavale. Pale to> kaj se je od umetnostih ino vučenostih gde prijelo, so k' zadnjemi bojni viheri vse razneslh Kaj se znajde nji h dotiče, tak v'tote čase stopi znaj-denje glaž brusiti; znajdenje glažovnih oken, pisanih glažov na oknah; znajdene so žage na vodi; znajdene so sedla i. t. v. — Od sadja je 'z drugih krajov na novo sein pernešeno: jaboka so najprejd iz Sirie, Numidie, Egiptoma v' Gerčko ino Laško prišle, odonod pa k'nam* Orehi so najprejd 'z Per-zie v'Rim, odonod pa k'nam pernešeni. Crešnje so 'Z nadol-skega mesta Cerasus v'Rim, odonod k'nam pernešene; Jablane, gruške ino druge sorte sadovnega drevja so ravno že prejd tu rasle, pa le Ioške; Pšenica je iz gorenske Indie v* naše kraje spraVlena, len iz južnih gorskih krajov, konople iz Ostindie, lešnajki 'Z Pontusa, kostanji 'z Lidie, česnek iz jutrešne dežele, šnitleh ino konjska metica iz Siberie (Se-verie). — Ters je že Noe zasadil, je ali iz jutrešne Azie duže dale semgof spravlem V'Rimi je že censor Kato posebno skerb djal na zasajenje tersa. Da je k' nam še pred rimsko oblastjo prišel, ino potli posebno za cesara Probusa pomnožen 5 je že povedano; Divji ters pa j vinika najmre, je berž-čas že prejd tu rasla; Najvekšo, najbolšo, pa tudi najnevar-nešo znajdenje pa so — penezi (dnarji). Spervega so ludje ne imeli nikakih penez, so le, kak že vemo, blago zamenjali, Rimlani so tedaj najprejd začeli živino ali blago Za kos brunca odavati. Rimski kral Servius Tulius je najpervi toti brunc z' podoboj živinčeta dal poznamlati. Od pekus (živince) se je tedaj toti penez pekunia zval. Tudi toplice* lastno laske (tiferske) v'Celskem so za rimskih časov znajdene, iho terg Laško (Tiiffer) ima od cesara Tiberia, ker je tu grad imel, svojo ime. — Od dosta starših znajde-njih v'Azii ino Afriki se tu more povedati, da je tain brunč zlevati, železo ocliti ali kaliti že 2000 let pr. Kr; znano 5 zercala (špegli), pismence za pismo 1800 L pr. Kr.; brod-narstvo po kazanji zvezd, posnnčne vure, na žili pušanje 1600 1. pr. Kr.; hoblič, lončarska šajba 1300 1. pr. Kr.; zračunenje otemnenja mesca 600 1. pr. Kr.; zemlevidi, zem-lekazi (Landkarten ), pošte 580 1. pr. Kr. i. t. v. — Tudi pe-nezni natisk je v'Azii ino Afriki že 1800 I. pr. Kr. znan, ino Gerki so 800 1. pr. Kr. že sreberne peneze imelii — Ja Panonci, Noričani! Močni se zdaj zdignete Proti rimskem oroslani, ATzabstojn vaš trud vam je; Že vam meč na vrat nastavil Je, da šel bo skoz kosti ; To z'tein leži bo napravil, Da ste ne zjtdinjeni. Bato, Bato! kaj si storil Slobodni Panonii? Njoj slobošcino si vmoril, Ah vsa stvornost te čerti! Dok panonske bo ravene Sunčna luč oživlala, Doklara trate 'do zelene, Te čerti Panonia. V' sozah ona vsa zdaj plava, Kader more gledati, Kak njoj Rimlan zdaj prodava Sine v' dalne sužnosti; Kak mladenči lepi mladi Morjo sklenjeni za njim Na nahranenje zverjadi Se pustiti gnati v'Rim. Visok Rimlan še zdaj reče Vdarjenim Panoncoiu vam: Vi ne vejle vaše sreče, Ne dobrot, kak jaz nje dam. Prosto odgovor 'mu date: Ne je bolše zdaj za nas, To gore za vas so zlate, Vše je hasek le za vas. Kaj vi hvalite na velko , To je nam na bridki joč: Mi smo zernja 'meli telko, Da smo davali ga proč; Naše šume no lesovje So nam sploh dali zverjad, Naši hrastovi logovje Pa slaninsko nam živad. Prejd povsod smo pašo 'meli, Kaj no koga 'mamo zdaj? Njiva, šume ste nam vzeli, Malo date nam nazaj^ Prejd je bilo vse le našo, Mi smo delali za se, Zdaj je prek no prek vse vašo, Z'nami samo orjete; Prejd dali smo svoje sine Le za se na silni boj, Zdaj njih k' vojski no v' zidine Ženete neštetliv broj; Prejd sami' smo si postave Zrekli, kak je trebalo , Zdaj se muham vaše glave Vsi podverči moremo. Za besddo materinsko, Kera nam tak draga je, Nam vi davate latinsko, Ter ostudne nam Boge. Vse to radost naš'ga mira No veselje narodno Do znotnne nam razdira, Mi se le raztožimo. Nam sloboščina je vzeta , Vredna več, kak celi svet. Ah k' tiranstvi bo pripeta Nam ostala mnogo let! — Eno oblehkotne žare V'našo bridkost priti da, To , kaj Rimi da cesare Vitežka Panonia. Toti, kader vse tre peče Pred Barbarini na mejah, Vse poterejo njim meče, No odegnan je ves strah. Njih preslavne so imena: Klaudius, Aurelian , Ja 'z ilirskega korena Je naš Probus, slavno zbran. Toti cesar preslaviti Po panonski zemli da Žlahtno tersje pomnožiti, Batri se Panonia! Žlahtno terta se zasaja Duže dale, ona že K'nam v'obiInosti perhaja Sem v' brežiče lotmerške. Gde prejd v'hosti no gošici So le sove huškale, Tu ščiriček zdaj v'gorici Poje mirne pesmice; Z' njim zapojemo Panonci Hvalo večni na spomin Tebi kakti svetlem sonci Probus naš panonski sin! ŠTAJERSKE ZEHIiE. Drugi Zvezek. '.»T* i: - ■ DRIIGI PRETEK. Od začetka narodov preselitja do Karla Velkega. (400 — 800.) Štajerska zemla pod mnogoverstno oblastjo vUožnem stalisi. 1. Ludstva, ladavci, deželsbe zgodbe. Telko ludstvih, kak njih v' totem preteki razbijajoč v' štajersko zemlo pride ino odide, je ona še ne vidla, neti njih nebo več vidla. — Po smerti cesara Teodozia Velkega pride rimsko cesarstvo na njegova dva sina Honoria ino Ar kadi i a. Honorius, še ne več, kak deset let star, dobi Afriko, Spanio, Galio, Italio, ter večeršno Ilirio, tak ali tudi našo Štajersko. Arkadius ima jutrešne dežele.. Mladem Honorii je zvučen ino zastopen vandalski vaj vod Stil i ko za vižara ino vučenika dan. Toti še zahodno cesarstvo en čas gorderž/, ino tudi Arkadii hoče na pomoč biti, samo da nernore^, kajti ravno zdaj se krez naše kraje zdignejo strašne nevihte. Močen kral Alarik (400} gre z' množinoj Gotov iz Ilirie skoz Panonio nad Ptuj, Celje ino Lublano v' Italio. On porobeč pride do Rima z' tako segurnostjo , da Rimlanom z' velkoj vojskoj njerai se grozečim odgovori: „Z'tem bolše, bol gosto seno stoji, z'tem leži se kosi." — Od Stilika pa nazaj zavernjen z'tem hujše dela povsod, kod gre, tudi v'naši Štajerski, posebno pri Celji ino Ptuji. Naskorem se drugi močen kral Ra-dagajs z'strašnoj množinoj drugih Gotov, Svevov, Kvadov, Burgundov, Vandalov ino Markomanov zgor Dnnaje zdigne, ino razbijajoč gre skoz Panonio ino Noriko, tak ali pa skoz našo Štajersko — tudi v' Italio ino nad Florenc. Da pa so Nemci še ne znali terdvin ali obzidanih mest predobiti, je on se tam tak dugo pomudil, da je Stiliko dobil priliko, Hune ino Gote na svojo stran dobiti ino Radagajsa tak zajeti, da 'mu je niše ne mogel kaj dopelati, ino tak je mogel z'svojoj vojskoj v'apeninske gore oditi, ter tam svoje vojšake od glada pustiti spomreti, kaj njih je ne pred spomorjenih ino od pomora vkončanih. Tudi Radagajs je gorprijet ino vmorjen.— Vandali, od cesara Konstantina v'Panonio nastanjeni, iz totih vunsporopanih ino na nič djanih krajov odidejo, poda-joči se proti Rajni ino v'Galio; v'Panonio se pa Adolf z' Gotmi nastani, pa tudi naskorem za svojim svakom Alarikoin odide v' Italio. Tečas carigradski cesar Arkadius vmerje, tudi Stiliko je vmorjen. Za Arkadiom njegov celo mladi sin Teo-doz II. postane carigradski cesar. Zdaj Alarik svojega svaka z' njegovimi Hunmi ino Gotmi, keri so se tečas kre Save semgor v'gornjo Panonio, tak ali tudi v' naš mali Stajer bili naselili, na pomoč vzemši gre zu-pet v'Italio, ino zraven nad Rim. On ti pridoč mesto zajme, zapre vso dopridenje ino dopelanje, ino Rimi naredi takso silo, da 'mu morejo obečati 5000 funtov zlata, 3000 funtov srebra, 4000 zidanih oblačil. 3000 safian-kožic, 3000 funtov gvirca, ter sine svojih žlahtnih za zastavo, pa še 'mu naseljenje z'svojimi ludmi v'Noriki, v' Benečanskem ino v' Dalmacii dopustiti. Cesar Honorius k' temu neče pervoliti, še tudi teda ne, kader Alarik Rimi zupet resnico pokaže. Alarik tedaj vzeme Rim ino — vmerje. Adolf je njegov namestnik. Toti se z'Honoriom pogodi, gre z'svojimi Gotmi v'Galio, ino tam Honoriovo sestro za ženo vzeme; je pa potli 'zGalie v' Španjsko pregnan, ino tam vmerje. Zdaj si Honoriov vajvod Konstancius, rojen Panonecto vdovo vzeme, ino tak postane cesarov svak, ob enem tudi ravencesar. Oba pa naskorem vmerjeta, ino carigradski cesar Teodoz II. bi po premaganji enega za cesarstvo deržečega puntara bil pravico imel tudi rimski cesarski sedež si posvojiti, je pa Konstanciovega sina Valentiniana za rimskega cesara postavil, Toti celo mladi cesar Valentinian III. zgubi' za endrugim vse dežele razvun Italie. Britanio je pustil, v'Afriki je Gen-zerik z'svojimi vse poropečimi, vse vkončajočimi Vandali posestvo vzel, Dalmacio, Panonio ino Noriko, tak ali tudi našo Štajersko je za ženo dal njenem očeti, carigradskemi cesari Teodozii II.; Galia, Belgia ino druge krerajnske dežele so že nemškim ludstvam v'rokah bile. Tak je ali naša Štajerska zdaj pod gerčkega ali carigradskega cesara Teodozia II.; Toti (4503 vmerje, ino Markian ali Marcian je za njim cesar , ter poglavar naše od nemških ludstvih vunsporopane ino vkončane, od Rimlanov scecane štajerske zemle. Zdaj strahovitni Hunovje z'Gotmi, Sarmatmi ino drugimi ludistvami združeni pod svojim strašnim kralom A t i- lom'} v'nezmerni množini grejo nad dežele carigradskega cesara, ino vkončajo vse. Cesar Markian nje pa zadnič vender prežene iz svojih krajov, ino oni se po vsoj zdajnoj Vo-gerskoj mo po naši Štajerski semgor razprestrejo. Atila, ker je že prejd (442} tu v'našem kraji, na Kaciani pri Kapeli zvun Radgone tabor imel3}, gre z'svojimi strahovitnimi vojskami ino kerviželnimi meči na vse kraje tak vmarjat, da se z' človečjo kervjo zemla gnoji. — Tak je tedaj naša štajerska zemla zdaj sama ne znajoč čigava? Dnes je tal rimski, juter gotoski, tretji den hunski: zdaj pride Rimlan po dačo, drugoč Gotovje ino Hunovje vzemeio , kaj najdejo. Tota stiska ino zmotnja je naredla, da so' se ludje spuntali, ino se k' totim sem pridočim ludstvam vergli. Atila, na cesara Markiana serdit, hoče svojo jezo nad zahodno cesarstvo vunspustiti. Cesara Valentiniana III. sestra Honoria, možkoželna ženska, se njemi za ženo ponudi, ino mu rimsko cesarstvo obeča. On ali (450} gre 'z neznano velkoj strahovitnoj vojskoj nad Galio. Kam pride, tam je vse na pobegi, kaj le odbežati more — ino kodkoli je šel, povsod je strasno vkončanje ino opustenje za njim ostalo na veliko let. Na katalaunskih polah vu Francozkoj ga je pa rimski Aecius tak potukel3}, da je mogel pobegnoti, ino je šel kak najhujša toča v'Panonio nazaj, ino je en čas tu ostal. Za dve leti gre nad Italio ino nad Rim. Pale zdaj je pri Ptuji, Celji, Lublani, Vogleji ino povsod gladko vse vkončano, Vog-leja pa porušena , razderta , druge mesta vunsporoblene ino od ludih zapusene. Proti Rimi pridoč Atila zagleda Papeža Leona njemi proti pridočega, ino glej, Papeža častitnost ino njegove besede zamorejo, da Atila Iiim per miri pusteči se z'svojimi vojskami okoli oberne, ino z'svojim mnogim poropom gre v' Panonio nazaj. Gorje cesarstvam ino kralestvam, da bi Atila se dugo živel! Ali naskorem ga je svet rešen. On je najmre (154), kader je k' svojim mnogim ženam ino spanjačicam Atila je vajvod Hunov, Gotov, Gepidov ino nepreštetlivih drugih množin nemškega ino slovenskega pokolenja, ter bič božji ino kral vseh kralov se zval. On je, potem kak je svojega brata Bleda ob živlenje bil djal, krez vse ludstva od Panonie vun do baltskega morja, globoko od Azie ino od černega morja semvun prek krez hercinske lese kraluval, ino že naprejvzcto imel, vso Europo ino Azio pod se spraviti. Na Kaciani je bukovje, gi adiie imenuvano , v' totem je okrogli brežčec z' dvojim globokim jarkom obdan. Od totega brežčeca se po-veda, da je tu negda davno krala Atila grad bil; je pa tudi en kamen tu vunskopan , ker 'ma toti napisek : A d. Kapeli a m. In Ercmo. Kocian. Attila. Rastra. Metatus. Est. CCCCXXXXII. t. j. Pri Kapeli v' pustini Kocian je Atila tabor postavil v' leti 442. Tu so tudi nenavadno velke živinske ino človečke kosti vunskopane. Na oba kraja je IGO,000 mertvih ostalo — strašna bitva! — Anne-garn, III, 321. mlado kralevsko čer si pridjal, ves opijanen pri njoj ker-vno žilo si pretergal, ino tak v'svoji kervi se zalejal toti, ker je prejd za celo morje človečke kervi prelil. Njegovo mertvo truplo je v* zlato , tota v' sreberno , ino obej, v' železno trugo djano. Konjska oprava , orožje ino drage reči so k'njerai pokopane, ino vsi pokopiči per grobi vmor-jeni, da se nebi znalo. gde je hunski junak Atila pokopan '). Atilovi sinovje so ne bili tistega vitežtva, ne tiste pod-bodnosti ino ognjene se^urnosti, kak njih grozen oča, so se tudi med sobom razbratili, pipajoči se za kraluvanje. To je strašnim množinam pod Atilovo težko oblast verženih ludstvih bila prilika, toto merzečo ino zuperno oblast potreti, ino k'svoji prejdnji sloboščini nazaj se povernoti, je pa prejd, kak so to zamogli, na panonskih ravnicah tako strahovitno klanje bilo, da je kervi po zemli le teklo ino truplo pri trupli ležalo2.). Naj hujša bitva je bila pri dolnjo-, ali malosta-jerski vodi Polana3). Najmočne so se Gotovje deržah, ino so po skončanji ino razzegnanji Hunov se poleg Slovencov po vsoj Panonii, tak ali tudi po naši Štajerski naselno razširli. Tak so tedaj nemški ino slovenski rodovje sami svoji postali ino si svoje lastne poglavare izbrali. Gotovje pa, še več boja želeei, so z'Panonio ne zadovolni, oni se zdignejo, ino grejo eni nad rimsko, drugi nad carigradsk« cesarstvo, v'Panonio ino Noriko pa se Ranovje (Rugovje) naselijo, tudi Herulovje ino Scirovje Tečas rimski cesar Valentinian III. vmerje, ino rugosko — herulsko — scirski močen kral Odoacer si Italio posvoji, rimskega zadnjega cesara Romula Augustula pa v' grad zapres), — Tak je tedaj zdaj sterta ta čudovitna rimska oblast , ino Odoacer je rimski kral. — Odoacer se Rimlanom dopadne, on njim pusti njihove postave ino njihovo katolško vero; če ravno je on Arianec. On perbojnje Sicilio, ino svojo rimsko kralestvo do Dunaje nategne. Odoacer je ali tudi bil krez našo Štajersko poglavar. Ravno on je pa tudi vse Rimlane ali Latine v'Italio nazaj pozval ino zapovedal, nje spoloviti ino v' Italio pergnati. Rimlani na toto zapoved strašno jezni, vkončajo, prejd kak odidejo, vse njiva ino stane. Z'njih odidenjom so panonsko- no-ričanske mesta Noreja, Idunum, Murela, Viana, Celeja, ') Lehrb. d. neuern Staatengescli. (1835) I., 44. O Stpierm. 0tsclir. (1826) VII., 31. VVien u. s. Laiidesfiirslen. I, 28. ino dr. 3) Je to Polana pri Pohorji zvun Marburga? 4) Ranovje ali Rugovje so bili Slovenci ino Nemci vkup, so svojo ime meli od osredka Rugen (Rana). Herulovje ino Scirovje so pa bili nemškega roda. s) Romulus Augustulus, sin vajvoda Orestes, je tak kak njegova mati ino njegov glasovit dedek Romulus, no Ptuji rojen. Petovio i. dr. zgubile svoje rimske stanovnike, ino kaj je tu ostalo, so bili Slovenci ino Nemci. Odoacer je Ipa samih trinajst let rimsko kralestvo imel. Gotoski Teodorik je najmre na povižanje carigradskega cesara Cenona iz Srema se zdignol ino nad njega šel. Kak je njega v' treh bitvah bil premagal, ga je (493) vmoril, ino je on se za rimskega krala postavil. Teodorik, 7.daj ali rimski kral, ino tudi naše štajerske zemle poglavar,je, od pametnih ino pravičnih svitnikov rav-nan, za našo Štajersko bil kak prijatelno sunce po mnogih hudih nevihtah, On je kak Probus skerbel za nje zupet oživlenje. On je zvunske nemirne ludstva odbil ino odvernol; on je modre ino hasnovite postave vundal, ino na njih zder-žanje ostro gledal; on je gospodskam prepovedal, podložnike v'stiski 'meti, on je stare deželnike ali stanovnike z'novimi prinaselniki zjedinil, ino tudi naši štajerski zemli spravil mir odznotra, mir odzvuna. Ali kak je toti lubi kral (526) hil vmerl, je za dragi mir tudi djano bilo, ino prejdnje praske 'no nevihte so se ponovile, Carigradski cesar Justini a n I,, rojen Slovenec iz Ilirov, je najmre zrok najšel, vojsko v' Italio poslati, ino tota je z'pripomaganjom nemških Longo-bardov zadnie Gote preobladala. Tečas je Justinian Panonio si posvojil, ino njo Longobardom za naselbine dal ino njim rekel , meje njegove dežele od tote strani braniti. Ali Longobardi, prez dopadenja do lepega mira ino lepe Panonie, so z'Ilirmi neprehenjano se boju vali, požgajočj njim stane, spomoreči njim ludi, posramuvajoči njim ženske, odpelajoči njim ludstvo ino črede ino vse drage reči. Toti divji Nemci, le na porop ino boj navajeni, da so prejd Italio si bili nagle-dali, so volo do nje dobili, ino se zato tudi zred Herulmi ta odpravlali. — Tečas so živinski'J A vari do dolnje Dunaje seingor se pergnali, ino so od carigradskega cesara terjali orožje, šace ino deželo, ter se le ravno v' Panonio spravlali. Longobardi tedaj, prejd kak so odtod odišli, se z' Avarmi za Panonio pogodijo, pa tak, da če Longobardi svojo naprej-vzetje v' Italii nebi mogli vunspelati, bi A vari /,upet mogli odstopiti. Avar to obluhi ino tak prisegne: ,,Če prelomim mojo prisego, tak naj jaz ino do zadnjega vso mojo ludstvo prejde skuz meč ; vse nebesa ino ogen kakti njih božanstvo naj padnejo na naše glave, naj se gore ino lesovjepoderejo na nas, naj se Sava proti naturalski postavi k'svoji zviroveini oberne, ino nje jezni valovje naj požrejo nas!" — Potem Longobardi odidejo, ino strašno razbijajoči vkončajo, kod grejo, vse tak, da je povsod tožna pustina za njimi: ludje grejo celo na malo, ino še toti redko natorjeni celo obdivjajo , keršanski Mešniki preminejo vsi, njiva z' drevjom zarasejo, pripravka nega namer za velko silo, mesta so od vseh stanovnikov zapušene, zi- tak nje vsi spisatcli imenujejo. dine, kaj njih ne razderejo, od sam sebe razpadnejo. Samo Slovenci so še per vseh totih bojih, razbijanjih ino vkon-eanjih najbol v'svojih odnegdašnih nastanenstvah se obder-žali.') — Longobardi v'Italii dobijo, kaj so želeli, ino si tam stalno kralestvo vravnajo. Zdaj se A vari, keri so dozdaj bol ined Tisoj , Tatrami ino Dunajoj naseljeni, z' ognjom ino inečom strahovitno duže dale okoli segali, ino vse slovenske rode med sobom ino okol no okoli sebe pod svojo derečo oblast zmetali, se po Panonii, ino tak ali tudi po naši Štajerski razprestrejo. Tak morejo tudi panonsko-noričanski Slovenci v' strašen avarski jarem. Toti grezni ino grozni Avari, zdaj 7/ telkimi slovenskimi rodmi strašno pomnoženi, okol ino okol delajo strah: Turinge persilijo, da njim morejo dati sočivo, ovce ino goveda; oni si podveržejo Slovence v'Českoj, Moravskoj ino Luž-ničkoj; oni v' Carigradi napravijo silo, da se njim od tam sem more vsako leto 80,000 zlatov dati; starigradska cesara Mau-rikios ino Fokas sta si v' trepečem strahi pred Avarmi, cesar Heraklius nje viditi more, kak njeini carigradske predm^sta oplenijo, on more čuti, da bodo Bizantinci mogli v'Azio oditi, on more gledati, kak njemi 270,000 vlovlenih v' Panonio odeženejo; mnogi slovenski rodovje kre Dunaje, Tise, Save ino Drave morejo avarskemi močnemi Kani Bajani na očno mignenje pokorni biti. Toti vbogi Slovenci so na vsakem boji z' množinoj svojih ludi mogli naprej iti, ino pervi se z'sovražnikom prijeti, oni so mogli najhujše bitve vunderžati, Avarje so pa odzaja ležali, jeli ino pili. Slovenci so mogli od Avarov se pustiti prestaviti, kam se njim je zdelo, ino per najmenši protivnosti si pustiti vesnice požgati , v setva ino njiva si vkončati. Toti od vseh divjakov najdivješi Avarje so imeli velke, na mile duge, z' zemloj noterzaježene oplote, v are imenuvane1). V' totih so se, doklara je vremen dopustilo, pod golim nebom na živinskih kožah v' poživinski loternii, pijanosti ino drugih ger-dobah kotali Mest so ne terpeli, za tega volo so , kaj je drugim divjakom od mest ali cirkvih prekostalo, vse porušli ino razderli, ter tote razdertine Slovencom za stan pustili. Med njihovimi vari so Slovenci tudi vesnice smeli 'meti. Iz totih varov so le na čase vun šli na zverjadistrelbo ali na porop k' drugim ludstvam, kerim so zernje, živino ino ludi sporo-pali ino z' sobom vzeli. Z' takšimi pročvzetimi ter z' vlovle-uimi ludmi so Avarje nesmilno delali : ženske so k'vozom ') Schafarik Gescli. d. slaw. Spraehe u. Literat. (1826) str. 8. — VV i e n u. s. L a n d e s f fi r s t e n , I, 43. i. dr. ' Beseda „var" še se zdaj v' slovenskih ino madjarskih mestnih ino gelskih iinenah mnogo najde: varaš, Varaždin , Diakovar, Belovar, Salavar i. t. d. Wi e n u. s. L ande s f u r s t en. I. , 43. i. dr. zapregli, rnožki so njim njihov porop p3d bitjom (tepenjomj mogli vkupnositi takse teže, kakše se namer živini ne nalagajo. Za kruh so njim samo Slovenci mogli skerbeti, ino se njun velke dače plačuvati, ter nje po zimi per sebi imeti, njim svoj pripravek pustiti potrošiti, ino njim svoje žene ino čeri vnemar prekdati. Iz tega je prišel rod , ker je od avarskih očetov zaveržen, od Slovencov čerten bil, ino se je v'tih 200 lfftih avarskega gospodstva (568—778} med Slovence tak natoril, da še zdaj se Slovencov najde, od kerih se vidi, da so njihove životnosti. Največ so Slovenci v' zdajni naši Štajerski, Koroški ino Krajnski od Avarovv mogli prestati1). V' toti avarski stiski ino sužnosti, v' kakši še ne so Slovenci nigdar ino nigdi bili, so se oni tak premenili ino od svojega pervega poštenja tak zgubili, da so odpotli od vseh, posebno od Nemcov zaverženi ino čerteni uili. To je nje bolelo ino še nje zdaj boli. Oni so avarskega nečlovečkega, divjostor-nega z' sobom djanja od strani svojih merskih avarskih silo-gospodov se tak navolili, ino tudi navoliti mogli, da so od vseh krajov pomoč, ino tak priliko iskali, totega kervavo ob-tišečega jarma se rešti. Začeli so se tedaj drugi Slovenci od gornje Labe (Elbej ino zatatranskih krajov, kak tudi od dolnje Dunaje semgor k' svojim jednorodnikom v'Ilirio, Panonio ino Noriko, k' Tisi ino Maroši v' zdajno Vogersko, zdol Dunaje v' zdajno Serbsko, k' Savi ino Dravi v' zdajno Bosnio, Dalinacio ino Horvatsko, Krajnsko ino Štajersko prinaseluvati. Na toto pomoč operti so tedaj vsi pod avarsko divjo nečlo-večjost verženi Slovenci, posebno pa panonsko-noričanski bili pripravleni, le za,meč prijeti ino Avare spoklati. — To je gorutanski teržec SamoQ na svojih teržkih potih vpamet vzel. On se njim ali postavi za prčdnjara, ino tote vse nad Avare sopeče Slovence pod svojo zastavo vkupzbere, gre z' njimi nad Avare, ino nje mahom prežene, pokaže per tem tako zvumnost, segurnost ino moč, da ga vsi si za krala izvolijo (623} , ino tak si Samo zdaj naredi jslo vensko kralestvo po zdajni Štajerski, Krajnski, Koroški ino Ceski. Ali kumaj so Slovenci pod totim svojim kralom bili sami svoji postali, so že bili v' težki boj zapleteni. Frankoskega krala Dagoberta vojšaki so najmre v' Gorutanskoj ali Karentanii (tak se je zdaj Norika zvala} Slovence vunporopali, Slovenci so pa nje vbili"}. Dagobert, ob tem močno razserdjen, pošle T) Lehrb. d. neuern Staatcngesch. I., 50. Eni Samoa za frankoskega kupca vundajo. ino rečejo, da je ne Slovenec bil, tudi ne v' Gorutanii, temuč v' Ceskoj kraluvati začel. Jaz se, kaj se njegovega imena dotiče, deržim Safarika, ker reče, da je Samo ime sloveifsko; kaj pa na njegovo kralestvo spada, ostanem per totih, keri poleg našega Anonima rečejo, daje Samo v' naših krajih kraluvati začel. Warting e r Geseh. d. Stcierm. str. 29. preči svojega žlahtnega Franka Sihara k' slovenskeini krali Samoi po zadovolšino. Samo Sihara še le teda pred se pasti, kader je bil po slovensko se oblekel. Zdaj Sihar Samoi povele svojega krala naprejpernese, ino da ne dobi pravega odgovora, se začne pretiti, ino reče Sarnoij da so tote dežele ne njegove, temuč frankoskega krala Ce ravno je to Sa-moa močno razjezlo, je vender rekel: Mi ravno že hočemo z' ludstvom ino z' ludmi frankoskerai krali podložni biti, če le on tudi z' nami hoče prijatelstvo deržati. Na to Sihar odgovori, da Frankovje, ki so Kristjani ino služebniki božji, ne-morejo z' paganskimi psi v' prijatelstvi biti. Samo odgovori: „Mi psi bomo vas z' zobmi razcčsali, če bote vi služebniki božji proti Bngi storili,u — ino da Sihara iz svojega kralev-skega grada vunta verči. Na to se C®3 O kervavi boj začne med Slovenci ino Franki. Dagobert pride z' tremi vojskami Frankov ino Alemanov v'Samovo velko deželo, ino tudi Lon-gobarde pertisne, da od spodnjega kraja nad Slovence per-prašijo. Pri Vogastem ali Vogastgradi fkastrum Vogasten-sea5 je najvekša bitva. Kral Samo z' svojimi Slovenci premaga vse Nemce, njim proč vzeme vse, ino nje iz svojih-dežel pretira- Potem Samo gre večkrat nad Nemce, ino se v' svoji oblasti junačko obderži, odbijajoč sploh tak Avare kak Nemce od svojih slovenskih dežel. Ob totem časi se je pergodilo, da so Bulgari, od Ava-rov pregnani, pri frankoskem krali Dagoberti za naselbine prosili. Dagobert Bojuarom ali Bavarom zapov^, Bulgare na zimo v' svojo deželo gorvzeti, ino tak njih gre 9000 v' bavarsko zemlo. Ali nečlovečki Nemec Dagobert Bavarom vka-že, Bulgare v' eni noči — vse vbiti —! Tlik vbogi Bulgarje tam najdejo smert, gde so za živlenje prosili. En sam njihov poglavarič je z' 700mi v' Samovo slovensko deželo vujšel, ino z' totimi dugo tu ostal. Samo je bil zvumen, močen, vitežki poglavar, on je Slovence iz avarskega sužanstva oslobodil ino nje v' narodni sloboščini obderžal noter do svoje smerti3). Kak je pa on Da je gotoski kral Vitiges (537) Noriko ino tal Panonie močnim Frankom mogel pustiti, tak Sihar govori od toti h dežel, ino Samo ino Sihar sta tote razgovore mogla v" Koroški ali v1 naši Štajerski 'meti, tak je ali samov kralevski grad mogel tu biti, kak tudi začetek njegovega kralnvanja; kajti znotrenjo-austrianski Slovenci so od Avarov največ terpeli, tu je ali najvekša nezadovolnost bila ino naj-prejd pomoč potrebna. Toti Vogastgradje mogel na Koroškem ali v' naši Štajerski biti, najberže je naš Voigtsberg tisto toriše. Samošak na spodnjem ptujskem poli, ter Samošina tam blizu, Samobor na Horvatskem blizu štajerapa tudi spomenejo, da je morebiti tu bil kakšen Samov gradič, tam kakšen terg. i. t. d. Kak so za Rimlanov naše dežele do Dunaje se zvale rimske, ne nemške , tak so za Samoa krala se imenuvale slovenske, ne nemške, če ravno so Frankovje si nje svojili. (658) bil vmerl, so Slovenci, kak je prejd pri njih vpelano bilo, se zupet na več rodov pod svoje od njih izbrane Vaj-vode podali ino tak se razklali, tak je tedaj tudi njihova moč se razdjala, slovensko kralestvo je razpalo na male razlomke, keri več ne so vkupderžali. Tak so tedaj Avari zupet v' našo Štajersko, posebno v' gornjo noter vderli, ino do Anas (Ens) vode vse gladko vunsporopali, vse mesta ino vesnice, vso obdelano zemlo tak na nič djali, da je gornja Štajerska pale griva pustina postala ino počasih z'šumami ino hostami zarasla. Za dolnjo Štajersko je bolše bilo , zakaj tu so Go-rutani še sploh se proti Forjulcom (Friaulcom), Bavarom ino Avarom dobro branili. Ali da so Avari tudi dolsem duže vek-šo silo delali, ino Gorutanom drugi slovenski rodovje ne pomagali, so oni mogli Bavare na pomoč zvati, ino so ravno z' tem si svojo koreniko odsekali. Bavari so njim radi na pomoč prišli, so tudi Avare odvernoli; ali za to je gorutanski vajvod Borut (748) mogel nemške Bavare za svoje gospode spoznati, ter njim svojega sina K ar as t a ali Karata, ino bratovega sina (stričeka) Ho ti mira (Hetumara) za zastavo dati. Po Borutovi smerti so Bavari njim Karata ino za totim Hotimira za vajvoda poslali. Hotimir je svojega sina Vla-duha (Valduha, VValdunga) za vajvoda postavil (769). Proti totem so pa paganski slovenski žlahtni ki, celski, slovenjo-grački *) ino mariborski (marburski) se spuntali ino ga pregnali. Spuntanje pa je bavarski vajvod Tasilo II. po-tišal ino pregnanega Vladuha zupet v' njegovo oblast postavil; slovenski žlahtniki se drugoč sprotivijo, ino Vladuh nje še le prav z' ostrim zamahom zamore vkrotiti. — Totim slovenskim nepokojom je zadnič frankoski kral ino rimski cesar Kari Veliki (774) konec naredil. On je tudi Avarom moč poterl ino vse drugači spreobernol. Telo, ii veš, oblec, jezili , šege. Goto v je, Mark omani ino nekeri drugi nemški rodovje so bili, kak je že znamlano, velkega, lepega života ino obraza, ter močni ludje. Longobardi, najstrašneši iz vseh Nemcov, so brado ino lase celo noter v' lice si napelali, dolrezali so si pa lase samo odzaja, ino tak ali čudni bili vi-diti, če ravno so drugač močnega života bili ino velke zrasti. — H u n i so, kak se vekšital od njih zapisano najde, med vsemi najčudneši ludje, male zrasti, z' globokimi očmi, bre-gastimi čelami, veternčastimi nogami, ino vu vsem gnusni; ali naš Šafarik nje zagovori ino reče, da so bili kam bol po-človečki, kak njihovi potomci Avari; Hnni so tudi z'Slovenci nigdar ne tak delali, kak Avarje. Hunovje so smilenje Slo- Toti ilahtniki so le samo tam imeli svojo stanje, kak je potlanji Slo-venjigradec, ker je >c le potli toto ime dobil. vencom skazali^ kader so najmre Gotovje njim njihovega krala Bože zred njegovimi sinmi ino 70 žlahtnimi po nedužnovmo-rili, so se Hunovje za nje vzeli, ino so Gotom njihovo gro-zovitnost plačali. Odpotli so se oni Slovenci sploh Hunov der-žali ino se ali tudi z' njimi vtrupluvali. Za tega volo so one Hunora poiiveržene Slovence še dugo potli za Hune imeli Slovenci so pa tudi skoro z? vsemi drugimi ludstvami bili, z' Rugmi, z' Sarmatmi, z' Nemci, z' Avarmi. Od naših S1 o-vencov pa že tak vemo, kak so se z'gerdimi Avarmi mogli vtrupliti. Slovencov perva životnost se je ali ob totih časih že prece poptujila (V lučko ali stranjsko vergla). S a r-inati so zdaj ne več bili oni starodavni od Medov ino Per-ziancov izidoči, kak prejd; zdajni Sarmati so bili zinds Slovencov, Nemcov, Litvanov, Finov, Turkov ino Mongolov, ino so ali namer ne več Sarmati bili, temuč le za Sarmate zvani. Bulgarovje, spervega tatarski, potem posloven-čen rod, so bili male postave. Od A v ar o v je že povedano, kakši so bili, ino se tu le telko še povedati more, da nje mnogi spisateli za Hune imenujejo, ino da so bili od Uralcov. Kak je za živež v' totih vse poropečih ino vkončajočih časih bilo, si Iehko mislimo. Naši Panonci ino Noričani so, kaj njih je ena, pale druga vojska ne spomorila ino odegnala, v' lese ino šume razvujšli. Tam so zupet tak, kak spervkon-ca, le od tega mogli živeti, kaj so dobili ino naj šli. To je pa včasi samo tečas bilo, doklain je strašna nevihta ne dale se gnala, teda pa so na svoje pogoriša šli nazaj, ino si počasih omagali. Skoro vsi tedašni ludje so od terdih ino božno na-pravlenih hran živeli, Huni pa od sirovega mesa, poživinski Avari so tudi po živinsko živeli O bi č je per naših Panoncih ino Noričanih bil per enih rimlanski, per drugih nemško — per tretjih slovensko-narodni, per Hunih ino Avarih pa še iztočno prosti. Preštimaneši ino bogateši so se tak po rimlansko nosili. Rimlanski obleč je počasih zred Rimlani se zgubil ino je namesto totega fran-koski začel navaden postajati, posebno per Nemcih. Fran-koski obleč je pa bil: Noge, bedre ino ledovje so si z] vdelanimi kožami ali z' kerznom omotali, krez persa so imeli maternčnjak. Iz tega so potli nastale nogavice (štunfej, hlače, persleki. Od totih oblačil so Rimlani nič ne imeli. Tudi Slovenci so, kak vse frankosko, tak njihove oblačila čertili. ino na svoj narodni obl č terdno deržali; Samo je Si-hara v' njegovem frankoskein obleči namer ne pred se pustil, po slovensko se je mogel oblečti 33- Naših Dolencov, ter Hor- ') Slovanske s t a r o i i t n. str. 270. Per Slovencih se je še ob Atilovera časi najbol proso ino med najšel. Slo w. s ta roži 111. str. 251. 3) Kak se v'podobi najde, je imel na glavi kapo odspodi 7. kerznom obkroženo, oblečeno pa dugo srajco do kolen, prek do kolen suknjič taksi. kak so ilirske surke, obute 'ma opanjke, na sredi je prepasan. Samovi ludje imajo ravne takse kape, pa duge lasi, dugi obldč, ter opanjke. vatov, vogerskih ino drugih Slovencov navadno prosto oblačilo je beržčas še 7/ onim starinskim negdašnim slovenskim obhčom prece jednako, če ravno se naši Goričani, ter Korošci ino Ivrajnci že od nepomnenja po frankosko ali po nemško nosijo. Longobardi so namesto hlač nosili košnate platnene njenjkev z' širokimi pisanimi podmeti. Hunovje ino Avari so pa še se v' živinske kože oblačli, ino so totega smerdeče-ga oblačila ne 'z sebe djali, dok'je ne sperhnelo na njih. 11 u-govje so se v'kerzno oblačli, Bulgarje pa so imeli prosti debeloplatneni, z' vse sorte smešnimi lepoticami nadjani obleč. Jezik so naši Panonci ino Noričani govorili svoj slovenski , ter še tudi latinski i. t. d. Ali kader so stranjske ludstva naše kraje bile prevlekle ino so Latini mogli odtod oditi, je latinski jezik zainuknil, ino govorilo se je slovensko Eo večih zgovorih, terv gotosko , alemansko , longobardsko, unsko, avarsko. Kakša je longobardska nemšina bila, ne-morem nič povedati, od gotoske ino alemanske pa imamo i7i totih časov že nekere zaznamlanja; tak tudi od slovenskega jezika iz totih časov svedočijo tri v' Monahii ( Miinchen) najdene pisma najberže od enega Misionara. Od totih pisem samo začetek ino konec sem postavim: Pervo: ,,Glagolite ponaz redka zlouveza: Bofe gozpodi mi- loztiuvi^ ot/.e bofe, tebe izpovuede vue7i mai greh —-- — Pridete otza moga izvoulieni, primete vuecfni vuezelie, i vuecfni fivout. Efev iezt ugotoulieno, iz uueka v' uuek. Amen." Drugo : „Ecce (ako) bi dedt naf nezegrefil----iim izpovvedni bodete grechov vuafih--- Tretjo: „Jazze zaglagolo zlodeiu, i uzem iego delom-- ---Uchrani me ot uzega zla, i zpazi me vuzem bla- fe. Amen." Iz totih pisem, če ravno se vidi, da je toti, od kerega so, ne rojen Slovenec bil, se pokaže, da je Frizingske (Frei-sing) škofie Mešnik bil ino Misionar pri Slovencih v' Koroš-koj ali Krajnskoj '3- Najstariše panonsko-slovenske imena mescov so: 1. Prosinec (Januar), od besede prositi, tak se toti mesec še zdaj pri nas 7.0ve; 2. Sječen (Februar), od besede sekati, to je naš S^čan (tudi Svičan) ; 3. Suhi j (Marci us), naš Šušec; 4. Berezozol, od breze, kera zdaj inezgo da, naš mali Tra- j ven (April)\ 5. Traven (Majus), naš velki Traven; 6. I7;0k (Juni) — naš Rožencvdt ali Ivanjščak; 7. Čer ven (Juli), > od besede červ, naš mali Serpan ali Jakoplenščak, 8. Zar-jev(August), od besede zaerjuti, kader se jeleni gonijo, naš velki Serpan ali Velkomešnjak; 9. Bjujen (September), od one besede, kak prejdnji, .naš Miholščak ; 10. Listopad Dobro iv s ky „Slovanka« I, 219. ( (Oktober), naš Bratvin? 11. Gruden (November), nas Listo-pad; 12. Studenij (l)čcember), naš Gruden. —- Od gotoskega jezika imamo tu njihov Oeanas, ker se tak moli: „Atta unsar, thu in himina. VVeihnai namo thein. (Juimai thiudinassus theins; Wairthai wilja theins, s\ve in himina iak ana airthai, Hlaif unserana thana sinleinan gif uns himmadaga. Jah atlet uns thalei skulans sijaima.| swasive jah weis afletam thaim skulam usaraim. Jah ni briggais uns in fraistubnjai, ak lausei uns af thama ubilin. Amen." — Alemani so pa Očanaš tak molili: ,,Fatter unseer, thu pist in hitnile, Wihi namun dinan. Oueme nhi din. VVerde willo din so in himile, so sa in erdu, Prooth unseer emezhic kip uns hiutu, Oblaz uns sculdi unseero, so wir oblasen uns sculdiken. Enti ni junsih firleti in khorunka^ us erlosi unsih fona ubili. Amen.'"3 Iz tega se vidi, kak rodi ino nevglajen je teda bil nemški jezik, je pa tudi znati, da so Gotovje med svojoj nemšinoj slovenske besede imeli: klaif (hleb); slovensko merzeti, got. mar-jan; slov. klik, klicanje, got. klismo; slov. djerka, got. thair-ko; slov. smokva, smoka (ifiga), got. smakka; slov, knez, got. kuniggs; slov. kotel, got. katils; slov. vari (stanje), got. vari; slov. vitezi Cpreinagavec), got. vithings: slov. hvila (mora), got. hveila; slov. inec, got, rnekis; slov* oražjie (orožje), gol. arhous i, v. dr. Od staro-sarmatskega jezika samo nekere besede ino imena zamorem tu seui postaviti i bugorj mediansko ino perzko gur (pokopališe); djej, perziansko div (vitez); boha-tyr, perz. behader (junak); sobaka, perz< spako; smerd, perZ, merd (mož); choroš (dober), perz. ehos ; ambar (gramerium , perz. anbar; buza (pitvina od rižkaše), perz. buze; čertok (spalnica), perz. čartak ; topor, perz. tabar - imena: Arzaces, Vadapaces, Dadaces, Badaces, mediansk. perz. Arbaces, Bar-sacces; Amnagos, Abragos, Mazagos; Ariofarnes, Seta-farnes, med. i. perz. Datafernes, Tissafernes; Banadaspus, med. i. perz. Astaspes, Zariaspes, Hystapes; Beurgos, Urgi (ludstvoj, Aspurgos (mesto); Bages, perz, Bageos; Farzeos, perz. Farziris; Abragos, perz. Abradates, Abrokomas; Am-mius, Babaj, Beuga, Ivandaks, Fragiledus, Peria, Basparasanus, ltumo, Sangibanus, Saragosius, Sarus, Tasius Taxgatao i. t d.1). Od hunskega ino a v ar s ke g a jezika vjednako le ene besede sem postavim: Attila, avarsko Adilla; Budak, avarsk, Budach ; Ellak, avar. Ellak ; Dingitsik , avar. Dingačik; Es-kam, avar. Eska; Balamir, avar. Balamir; Alinus, avar. Ar- *) Annegarn — že prejdi rečen. IV., 5 — G. 2) Iz totih besed ino iz tega, kaj je ie prejd od Sarmatov rečeno , naj oni, keri so Sarmate za same Slovence ozvali, sodijo, kak neresnično je njihovo izrečenje ; naj pa tudi berejo slowansk. staro/, itn. od str. 274 do 304. mns; Leel, avar. Leel; Solta, Bleda, Beled, avar. Beled (vojvod)'. t. d.') Sege ino navade je skoro vsakši narod imel svoje. Nasi domači ludje, da so se z vek sinom pagani bili, ali zupet pagani postali, so svoje stare že prejdi popisane šege ino navade imeli,.ino nje še dugo potli, kak so že na Kristjanstvo kerseni bili, obderžali. Stara navada je pri njih bila, da so pri svaji za meje svedoštvo dali, kos zt;mle (trate) ali trave nad glavoj deržeč'); pri njih je bila navada, da so njihovi žlahtniki več žen imeli, ino tudi za tega volo ne hteli k' Ker-šanstvi perstopiti. Slovenski kral Samo si je dvanajst Slovenk za žene vzel, ino je z'njimi imel 22 sinov ino 15 čeri. Sloveneom sta pa tudi dve navadi bile k'nesreči, ja celim rodom na v končanje. Per v o je pri njih bilo, kaj že Mauri-kios proti konci šestega stoletja poveda, da so rod med rodom se sploh čertili ino večni prepir imeli med sobom: na mnoge male občine razdeljeni so ne se mogli k' velki deželni visokosti podignoti, ino zato tudi ne se zjediniti na močno brambo proti stranjskim. Drugo je, da so Slovenci sploh prevelko nagnenje k' stranjskonarodnem imeli, ino tak toto na mestah bol štimali, kak svojo lastno. Že Tacitus je povedal, da so Veneti (Slovend se z' sarmatskimi posebnostmi nakvasili. Tote dve pregreški Slovencov sta njim bile zrok, da so oni, tak velki narod, tak daleč razširjen, tak lehko od dru»ili, če ravno slabeših narodov, kakti od Celtov, Skitov, Sarma-tov, Gotov. Hunov, Avarov, Kozarov, Bulgarov, v'naših krajih pa od Nemcov ino Madjarov bili preobladani ino stranjskoj oblasti podverženi. To je bil zrok, zakaj so Slovenci od ne-gda sem zavolo ined sobom čertenja si rajši zvunske pogla-vare ino samoderžce od Vagrov, Bulgarov, Frankov i. dr. zvolili, kak bi med sobom zjedinjeui endrugemi se v' pokornost dali; so pa tudi za toto svojo zakrivenje mogli kaj ter-peti— Pri Herulih je bila šega, da so nevolne ino stare ludi vbili na dokončanje njihovega terplenja. Žena je pri njih ne smela moža preživeti; obesti se je pri njih bilo kaj navadnega. — Longobardi so iz hubanj vinorjenih ludi pili i. t. v. — Sar mat o v je so bili navajeni okoli se tirati ino od poro p a, iztiskanja drugih, iz vmarjanja ino odavanja ludih, ne pa i/, svojega pripravka živeti i. t. d. — H u n o v j e so na svojih gnusnih pa poterpečih konjih noč no den sedeči jeli ino pili, tudi na njih spali; oni so igranje za peneze ino za druge drage reč1 gorečo lubili, ino pri tem endrugega geido vkanjuvalt; oni so prejd bili čista neznajoči, ino so ne nič Gdo nebi že po totih besedah spoznaval, da so Huni Ino Avari ene plohe, tote tudi potlanji Madjari? Tota navada je tudi pri Rimlanih ino Nemeill bila. 3) Slowanske s t ar oži tn. str. 438. vedli od pravice, ne od zvest osti, ne od človečjosti; se le teda, kader so Slovenci njihovi postali, so od totih izvučenost ino človečjost gorvzeli Avarje so hili zapopadek di-vjosti ino gerdobe. 3. Vojska, orožje. Gotovje ino drugi nemški rodovje so imeli dvojo vojsko, eno na boj, drugo samo za brainbo. Na hrambo je mogel vsaki možlii iti, ker je le za to bil. Eden je bil njihov vižar ali kral, ker je pod vižanjom duhovnika nje ravnal, ino tak so pod zastavoj božjoj sovražniki proti šli. Eni so pa tudi večkrat se vkupnapravili, da bi sami boj začeli z'drugimi narodi. To so največkrat mladi, segurni, poropa želni ludje napravili3). Hunovje so vu velki množini z'divjo se-gurnostjo boj začeli, ino zevsoj močjoj se bojuvali, kajti boj je bilo njihovo najpreštimanešo delo, za tega volo je tudi vsakši želel, le na boji smert prijeti, od starosti ali od betega vmreti je pri njih ne poštenja imelo. Na boj je pa njihovo perpravlanje že od detečjili let se začelo. Narojenemi deteti so br-ado ino lice z'nftžom zderzali, da bi prav postrašni obraz dobilo; njihovi otroci so, namesto v'zibeli, na terdem škili mogli ležati, ino tak so nje z' merzloj vodoj vmivali, ino nje po dnevi ino po noči na zimo ino vročino devali. Kak so paj-biči eno malo bili gorzrasli, so se že vadili po dva ino dva se tergati ino metati, ter z orožjom sploh prepasani biti, tudi v' spanji; vadili so se po zidih ino pečinah gorpleziti; vučili so se plavati i. t. v. Mladenči so se mogli vučiti, v' bojnem redi stati ino se obernoti, za vojskoj dirjati, mahom v'begaj, pa mahom nazaj poderknoti, za zverinoj kakti za sovražnikom se gnati i. t. v. 'Z takih mladenčov so že mogli segurni vojšaki biti, ino da so Huni to vero imeli, da, več ker tu ludih vbije, več bo "na oveni drugem sveti sužnikov ali slugov imel3}? tak je v'njih žela do ludih vmarjanja le gorela. — Sar mat i so v'telki množini na boj šli, da, če ravno je zdaj na bojnem toriši se od njihovih mertvih zemla ne vidla, so vender preči pate v' strašni množini to bili, ino se tak močno ino neprehenjano sekali, da je po sto jezer ludih pod njihovimi meči skapalo. Oni so vsigdar imeli več konjenikov, kak pešcov. Njihovi pešci so ne velko valali, konjeniki pa so bili tak močni, da njim je težko bilo doldobiti. Svoje konje so tak imeli navčene, da so tudi na ledi se znali bojuvati. Pozrtej so tudi njihovi pešci že bili dobri vojšaki. Na boji so eni bili na pol nagi, drugi pa vun ino vun obželezjeni ino Slowanskc s t ar o žit«. str. 270. J) Schiitz allgem. VVeltgesch. III., 89. i. dr. SJ Der Herzogc und Konige in Hungarn Leben, ReglerOllg tind Abster-ben. Niirnbcrg 1684. str. 66. obledram. — Avarje so, zred drugim! divjaki, na boji bili letoco hitri per prijetji, pa tudi per bežanji, tak, da njih je nise ne mogel dostignoti. Kaj so tu v'nasih zemlah bili, so več na porop, kak na boj vun šli, na boj so Slovence gnali. — Pa so tudi Slovenci dobri ino močni vnjšaki bili, vidimo iz tega, da so Avarom najhujše boje mogli vunderžati, ino da je Samo kral z' njimi tak močno se deržal i. t. d. Orožje so Gotovje inov drugi nemški rodovje še zdaj imeli takso ino malo drugačišo , kak prejd. H u n i so imeli napersnjak, železno srajco, škit, ter plantavmeč, špičasti nož, samojstro, eni še prek vsega tega sirove kožuhe ali smer-deče živinske knže na sebi. Sarmatora je voda k'posebni obrambi bila. Oni so najmre, kader je sovražnik blizu šel, se hitroi kakti ribe pod vodo spustili, ino skoz vunsegnoče cevi duška popriioajoči tak pod vodoj skriti čakali, doklam je sovražnik bil mimo odišel, teda so pa mahom 'z vode vun-zeskakali, ino že sovražniki za herbtoin bili z'svojimi metalkami (malimi sulicami), samostiami ino zastniplenimi strelami. Drugač so tudi imeli čelade, kožne napersnje, meč. Per enih Sarmatih so tudi ženske na boj šle, za tega volo so deklmici včasi po narojenji desne persa vunzežgali. Sar-matovje so nigdar ne prez škita se bojuvali. Avarom so njihovi vari bili za obrambo ino skranbo, drugač so pa z' Hunmi jednako oborožjeni bili. — 4. Vera, duhovstvo, cirkvcnstvo. Naši Panonci ino Nori čani so posebno spervega zvekšinom Pagani bili, če ravno so se že povsod med njimi Kristjani znajšli'). Kaj je Kristjanstva bilo, je v'narodov preselitji ino z' odegnanjoui Latinov preminolo. Slovencom je vse frankosko zuperno bilo, oni so zato tudi keršanske vere od Frankov ne hteli gorvzeti, zosebno njihovi žlahtniki. Toti so za tega volo (udi Kristjane čertili, preganjali ino vmar-jali. Njih Mesni ki so bili pregnani, ali so z'težkim delom si mogli siromaški živež sami pripravlati. Celo preminolo je pa Keršanstvo v'naši Štajerski še le ne, da je Justinianov vajvod Narzes še (548} Virgilia na P tuji za škofa postavil, ker je še 558 na voglejskem cirkvenem zbori se kak ptujski škof podpisal. Tudi so frankoski škofi voglejskem Patriarki škofosko oblast ino pravico krez našo Štajersko pročjemali, ino zato v'CeJji škofa za Slovence postavili. Celski skof Ivan (587) je za razkolnika imenuvan. — Gotovje so, kak že vemo, bili Arianci, tak tudi Rogovje. — Longobardi so eni bili Arianci, eni pa še Pa- s) Nr» slovenski zleženik sv. Jeronim ja sam reče, da je sv. pismo (Psalter) od njega prestavleno, prejd svojega jezika ludem dal( Jana Kolara Čestopis (v' Pesti 1843) str. 31, gani, toti so kozjo glavo z' pesmami, plesom ino naklan-janjom častili. — Herulovje, grozni Pagani, so svojim Bogovom ludi ofruvali. — Hu nov je so imeli njim jednako pa-ganstvo, kero dogodivšinski spisateli za kervavo nevumnost imenujejo. — Tak se od A v ar o v, njihovih pokolencov , ne-more drugo misliti. — Po totih divjakih je zadnič Keršanstvo v'naših krajih tak na nič prišlo, da je ne bilo nigdi več ene cirkve, ne več škofa na Ptuji, ne v'Celji. So ravno potli nemški ali frankoski škofi na čase sem prišli, Slovencom ino Avarom Evangelja predgat, pa z1 malim haskom. Tak je na sred sedmega stoletja Utrehfski škof sv. A man d do Dunaje, ino prek nje prišel v'deželo Slovencov'). Tu je on od enega do drugega kraja idoč od Kristusa predgal, ali njih malo najšel, keri bi bili na njega poslušali 'J. Krez osemdeset let pride sv. Ilopert, potlanji pervi so-ligradski škof, v' deželo Slovencov ino Avarov, preaga Keršanstvo v'Gorutanii ino Panonii, že z'vekšim haskom. Ali prav vkorenjuvati se je Keršanstvo per naših Slovencih še le teda začelo, kader so toti kraji za slovenskega vajvoda Boruta pod frankosko ali bavarsko oblast prišli, ino sta K a-rast ino H o ti mir (Hetumar) na Borutovo prošnjo v'Ba-varskoj v' keršanski veri podvučena, potli gorutanska vajvoda postala, ino si za to vso skerb vzela. Onedvasta, na zahvalo od Slovencov zupet najdenih železnih rud v' gornjem Sta-jeri3 J dala v'Latnprehti eno, ter v'železnih rudah (zdajnem Eisenerz) eno cirkev postaviti. Železnorudska je bila kerstna cirkev iinenuvana. Hotimir je k'tedašnemi soligradskemi škofi sv. Virgilii moži poslal z' prošnjoj, da bi v' njegovo deželo prišel, ter Mešnike sem poslal, keri bi slovensko ludstvo v' keršanski veri podvučili ino nje pokristjanili. Virgil na to slovenske mladenče iz Gorutanskega ino tak ali tudi iz naše Štajerske gorvzeme, nje du za keršanske vučenike pod-vučiti, ino tak nje z'Modestom pošle na Slovensko. Toti so tedaj Slovencom po slovensko predgali resnice keršanske vere, ino zato tudi v'svojem apoštolskem deli tak naprejdu-vali, da je prosto ludstvo skoro vso keršansko postalo^ Mo-dest je z'svojimi. Mešniki 17,000 Slovencov na keršansko vero obernil, on je bil pervi gorutanski škof pri Velkigospe ("zdajnem Maria Sal), ino je tudi tam pokopan. Ali če ravno je prostih Slovencov se telko na kersansko vero obernilo, so vender njihovi žlahtniki tote vere, kera Tota dežela Slovencov je bila zdajna zdoldunajska (desnodunajska) Rakoska, naša gornja Štajerska, ter Koroška (Klein, Gcscliichte d. Christenth. in Oesterr.u. Steierm. I.) Tota dežela se je ali zvala slovenska, ne nemška. Še v' devetem stoletji se enski (aniski) dol zovc „in parte Sclavanorum," t. j. v' deželi Slovencov. Amand je beržčas terdi Nemec bil, Slovenci pa so ne nemški, ne latinski razmeli, 3) Wartlnger, prejdi rečen, str. 32 i. dr. ne dopusti več žen imeti, ne dopusti sužanstva ne oplenenja ali poropstva, ne hteli gorvzeti, neti kaj znati od nje. Toti so tedaj tak dugo vertali, da je za vere volo boj nastal. Marburski, celski, slovenjogrački ino drugi slovenski žlahtniki so keršanske svoje podložnike tak hudo 'meli ino njim telko zadeli, da so toti svojemi deželskemi poglavari Hotimiri se mogli pertožiti, kak se njim godi. Hotimir ali gre z'vojskoj nad nje, forjulski vajvod Peter 'mu pomaga. Onedva žlaht-nike vkrotita, ali 6000 Sloveneov je vmorjenih ino 900 vjetih.V'totih nemirih so vsi Mešniki iz dežele odi šli; Vir-gil pošle druge, pale toti odidejo. Kader je potem Vladuh za Alešnike bil prosil, ino nje tudi dobil, so toti tudi žlaht-nike opominjali, da bi keršanski postali; ali ravno zato je zupet spuntanje nastalo. Slovenjogrački, celski, marburski ino drugi žlahtniki, Drodor, Drako , nek' Samo, Aurtl so se v' Marburgi vkupzbrali ino so vajvodi Vladuhi vojsko proti postavili. Vladuh gre z' IS,000 vojske nad nje, per Belaki 600 puntarskih vlovi, te druge pa razplodi, tudi Aurel je z' 400m' vlovlen. Per totih za vere volo spuntanjih so *ise vse groznosti storile, kakše se le zmisliti morejo, najhujše pri Marburgi, Celji ino Slovenjemgradci. Veliko jezer ludi je spomorjenih, Mesniki so bili pregnani, keršanski Slovenci grozovitno tra-pleni. Materam so* otroke od zizka proč zderli, nje zaderg-noli ino v'ogen zmetali. Dekliči ino zene so k'soham perve-zali, ino živim čreva vunvlačli i. t. d. ). Ino da so marburski, celski ino slovenjogrački žlahtniki, iz vseh najhujši ino od Vladuha že premagani, še se izdaj ne podali, temuč njemi celo za živlenje šli, je on njim dal roke odsekati, nose ino vuha odrezati, bedre vkupzdrobiti , ino ovo truplo v'mužo verči. Le tak, ino ne drugači je Vladuh zamogel slovenske žlahtnike strahuvati ino med slovenskim ludstvom mir narediti. v Toto ludstvo je pa on potem zevsem perzadenjom na keršansko vero spravlal. Da pa še so drugi slovenski žlahtniki le Pagani ostali, je en njihov vajvod Ingo enkrat vse pokristjanene Slovence k'sebi na obed povabil, ino je nje k'svoji mizi vzel, da so jeli ino iz zlatih posodbih pili, njihovi žlahtniki so pa vuni mogli sedeti, ino se njim je kruh, meso ino vino v'prostih lončenih posodbah naprej dalo, prez vsake druge postrežbe. To se je žlahtnikom močno zamerilo, ali rečeno je njim, da oni, kajti so ne keršeni, ne slišijo k' Novorojenim. Na to se njih je veliko dalo kerstiti. — Tak so tedaj pa tudi cirkve nastale: Bile sta dve gori rečeni cirkvi lambrehtska ino železnorudna (712"), bila je cirkev na Ptuji (785), bila je cirkev v'Celji (698); so pa tudi drugdi že mogle cirkve biti, da je Hotimir Virgilia prosil, T) Aq. J nI. Cesar Staat- u. Kirchengesch. d. Herzogtliums Steierm-I., 309. da bi v' njegovo deželo prišel Mešnikov ino cirkvih žegnavat, ino da je tudi sv, llopert tu več cirkvih žegnal 'J. 5, ©ospodstvo, podložnost, lastinstvo, davke* dače. V' totem strašnem premlenji so naši Panonci ino Noričani imeli mn oge gospodske, pa nijedne gospodske. Rimlani so njim poslali pospodsko, Gotovje so njim dali gospodsko, Hunovje, Rugovje, Longobardi, Avarje pospodsko, pa vse le samo na pobiranje dače, na slečenje naših ludi, na vse poprek vkončanje, za pravico ino dober red je pa ne bilo gospodske, razvun za rimskega krala Te o d or i k a.vZa tega volo je pa tudi za podložnike v'totih časih strašno hudo bilo, podložniki so ne drugo bili kak sužniki, z'totimi so njih gospodje delali, kak so hteli, k' najtežišem deli so nje na-pregli, ino nje z'bitjom po nečlovečko perganjali, njim malo ino "slabo jesti dali, nič njim svojega 'meti pustili, so nje, kak se njim je zdelo, drugim odali, ali ovači dali, ali nje vbili. Gotovje so imeli, kak prejd Rimlani, pušenjake (Lassen, FreigelasseneJ. Toti so že bol slobodni bili, so tudi smeli kaj svojega imeti pod odračunenjom davke ino dače. Podložnikom pa tak kak gospodskam je v' prirazbijanji zvun-skih divjakov ne drugo kaj ostalo, kak prazna zemla, ino še toto so mogli pustiti." Ludje so Šafarik Gesch. d. slaw. Sprache und Literat. str. 17, str. 294. venčili, njih kraji so pa še dugo potli po njih Avaria se zvali'). Tak je tedaj zdaj Kari Vel. naš štajerski poglavar postal. On je, kak je (800) v' Bimi spuntanje proti P.-ipeži nastalo, se ta podal. Tam Papež njemi Boga molečemi pri pol-nočmci cesarsko krono na glavo postavi, ino Kari je za rimskega cesara ozvan —je pa tudi že telko pod sobom imel, kak negda Rimlani; kajti že so pod njega bile skoro vse nemške dežele, vsa Francozka ino Italianska, ter Istria, Dalmatinska, Honatska ino Slavonska, gornja ino dolnja Pano-nia, Norik, Avaria, tudi Češka ino Moravska. On je skoro do pol stoletja hrabro ino vitežko kraluval. Za svojega naslednika je (813) svojega sina Lu do vika odločil, Pipinov sin Bernard je pa italske dežele dobil. Že na leto potli je pa Kari Vel. vmerl. Ludovik f. še pervo to svojem! najstaršemi sini Lota ri, krez tri leta pa svojemi mlajsemi sini Ludoviki pr^k da Bavarsko, Avarsko'), Gorutansko, Istrio. Horvatsko ino Slavonsko, tudi obrambo krt z Češko ino Moravsko. — Za totega Ludovika. z' pridavkom ,,Nemškega," so že velki nemiri nastali. Slovi nci, kak so prejd iskali avarske krez se oblasti se rešiti, tak se zdaj per vseh njihovih rodih okol ino okoli začne kuhati na perpravlanje, kak bi se iz frankosko-nemškega obtisnega jarma mogli izpreči. Dolnjopanonski markež L j ude vi t (819) naredi začetek. Toti segnren, po sloboščini hlepeči dravosavski vajvod ima velko samosvojo slovensko deželo v1 glavi, kak je za krala Samoa bila. On se ali najprejd cesari Ludoviki Pobožneini potoži, v' kakih stiskah so Slovenci zdaj, ino da je njegova tožba ne oslišana, tak iše, da se z' njegovimi Slavonci ino Horvatmi tudi krajnski ino koroški Slovenci zjedinijo, ino tak on forjulskega vajvoda premaga. Kak je to djano, tedaj še on druge Slovence pod se spravla, ino se prece dugo per velki slovenski moči obderži; ali da je Slovencov le ne vseh na svojo stran dobil, je zadnič od nemških ino italskih vojskih premagan, v' Serbsko se meknil, ino je tam vmorjen3). Potem dolnjo- ino gornjopanonska markeža Balderik ino Ge-rold (8 " X \Vi -t £ PETI PRETlK. Od Leopolda markeža do cesara Maksi in i liana I. (1122 — 1*90.) Štajerska ženila v' svojodeželstvi, pa v' nemiri. 1. LuiUtva, ladavci, deželske zgodbe. Lak je Leopold po svojem očeti OtokariIV. štirsko m ar k ež i o prekprijel, je on našo, dozdaj med mnoge la-davce razdeljeno deželo začel po razdelkih vkupspravlati. Od rovnaskega (rajnskega) grofa je erbal vse njegove grajšine pri Ilovni (Runi, Rajni) ino okol Gradca; potem je od svojega svaka kupil marbursko grofio, daje toti Žunečkiin Cel-sko proč vzel. Zadnič še je Leopold erbal epinsta.jnsko, aplenčko ino murcino grofio '). Tak on zdaj ali 'ma Štirsko v' Rakoskoj, vse grofie gornje ino skoro vse dolnje Štajerske. Zdaj se on 'z svojega štirskega grada v' Gradec preseli. — Toti Leopold I. je ali pervi naše štajerske dežele lastni poglavar. On je 1129 vmerl, ino njegov sin Otokar V. z petimi letini postane deželski poglavar pod vi-žanjom svoje matere Sofie. Toti Otokar je tak srečen v' er-bijah, kak njegov oča Leopold. On po grofi Otoi dobi lepe 1'ornaonske grofie pri adriatskein morji, potem po Bernardi celsko markežio, zadnič še putinsko grofio ino droge kraje per Novemmesti v' Rakoskoj. Toti Otokar X./fe ali naso —--k ' lTV,r I* Ji'— tuJ/J^Tn J-' Reka Mure je slovenska Miirca ali mala Miira, kajtj^^miircinem doli so prejd Slovenci bili. štajersko deželo vkupspravil, kera je teda še daleč v' Rakosko vunta segnola. On je dvakrat z' križovojskoj v' Palestino šel (1149 ino 1164). Drugokrat je na poti že v'Pečuhi vmerl. — Njegov sin Otokar VI. z'dvema letoma postane štajerske zemle poglavar pod vižanjom svoje matere Kungete, kera ednajst let hvale vredno oskerbi poglavarstvo, potem pa on sam ladanje prekvzeme. On (1175) z'svojimi Štajerci gre po Rakoskoj razbijat, Rakužani 'mu to po-vernejo, ino razbijajo po Štajerskoj. Otokara VI. cesar Friderik I. za vajvoda štajerske dežele ozove (1180). Tak je Štajerska postala vaj vod i a, to, kaj še je den denesni. Otokar VI. je pa že dosta prejd se vajvod imenuval, je ali kak vajvod od cesara le poterdjen zavolo nekerih drugih lehenstvih ). Otokar je 1182 z'veliko žlahtnimi bilv'Gradci, v'Radgoni ino v'Judenburgi, ino je dosti pisem, kloštrom na hasek, dal napraviti. Na enkrat je pa gobav postal, ino ga je divji rak začel jesti. Da je temu niše ne mogel proti priti, je od same žalosti začel samo na božje pote k' cirkvam ino kloštrom hoditi, svojo vajvodio pa je htel rakoskemi vajvodi Leopoldi celo za malo ceno odati; ali deželski stališi so ga od tega odvernoli, rekoč, da taki gospod, ker bi našo deželo kupil, bi lagoš bil, kak ker bi njo po odvetki (erbii) prek-prijel3). Ravno toti stališi so njega nagovorli, da je (1186) na Jurjovi gori pri Ens mesti v' Rakoskoj dal pno imenitno pismo napraviti, v'kerem je sam izrekel, da štajersko deželo ima rakoski vajvod Leopold dobiti, ino tota ima na vsigdar pri Rakoski ostati, štajerskim sfališom pa ostanejo njihove pravice, kak dozdaj. Tak je Otokar našo Štajersko z'Rakoskoj zvezal, sebi pa je samo 500 puš (hub) ali pristav zaderžal na razdanje kloštrom. Drugač pa je njegova skerb zdaj, da se žlahtniki oborožijo na, križo-boj. On za tega volo na Semriki špital obdaruje, v' ke-rem si križovojšaki počinejo ino se okrepijo, da grejo v'sveto deželo, v'pomori ino od glada vmirat. Tudi rakoski Leopold, zdaj naš poglavar (konči že obsnovan), gre (1191) ta, ino predobi Ptolemais v'Sirii3), tam ga pa angliški kral liihard tak svadi, da serdit mahom gre domo, ino tu Riharda nazaj idočega gorprime, ino ga v' grad zapre na tak du-go, da ga Anglianci morejo z'penezi vunrešiti. Otokar VI. (1192) v'Gradci vmerje, ino rakoski Leopold (tam VI.) našo Štajersko po redi prekvzeme. ') V. VVinklern--str. 43. Vse to pokaže , da je Štajerska njegova lastna bila, ino ne k' Nemškoj spadala. 3) Ravno toto branico Ptolemais (zdaj Jean d' Acre) je 1840 v' sirian-skem boji pale austrianski Princ , nadvajvod Friderik , predobil, ino za tega volo od ruskega cesara, Miklauža I. i' dvema zaslužnima redoma daruvan. Toti Leopold (pri nas II.) bi na Papežovo zapoved one peneze, kaj njih je za angliškega krala Riharda vzel, mogel nazaj dati, on pa tega ne stori, Papež ga zapana, njogovi dve deželi pa pod Interdikt dene, t. j. on prepovej, božjo službo deržati, sv. Sakraraente deliti i. t. d. Ali naši Štajerci so na to malo gledali, oni so svojemi deželskeini poglavari zvesti ostali, če ravno je od keršanske občine vun-sklenjen bil. Mešniki ino barati so predgali od Leopoldovega zapananja, če ravno je on veliko na cirkve dal, ino kloštrom velke praviče spravlal. Leopold (1194) v' Gradci per tur-niri 'z konja padne na led ino si nogo stere. Skuz toti padec je smertno ranjen. Hartberski farmešter ga tedaj od Papežovega zapananja odveže ino z sv. resnim Teloin obredi, ino tak Leopold vmerje. — Njegov starši sin Friderik prekprirae Rakosko ino Štajersko. Friderik Štajersko da svojemi brati Leopoldi, ino gre v'sv. deželo, pa vmerje odonod nazaj idoč, ino tak naš Leopold III. tudi Rakosko prekdobi. Leopold vogerskemi krali Andraši proti njegovemi brati Emeriki na boj pomaga. V'totem boji ptujski Friderik I. perbojuje celi velko-nedelski kraj. Toto okoliše naš vajvod Leopold (1199) k' Stajerskoj verze, ino nje Ptujskim pusti v' podložnost. Tote nedelske kraje ptujski Friderik (1200) da Križnikom v' podložnost, keri še nje zdaj 'majoLeopold (12033 vzeme gerčkega cesara Isaka čer Teodoro za ženo. On (12123 gre z' vojskoj nad francozke Valdenziane, potem (1217) pa z križovojskoj v' Palestino ino se 18 mescov v' Afriki ino Azii z Saracenmi vitežko seka, odonod (1219} nride nazaj v'Gradec. On (1229} za 1500 mark srebra kupi velke grajšine na Krajnskem, ino (1230) gre v' Rim, Papeža z'cesarom vmirjavat, pa tudi v'Italii vmerje. Njegov sin Friderik II. dobi Rakosko ino Štajersko. Toti itak v' začetki svojega ladarstva more meč v' roke vzeti. Deželski stališi so se proti njemi spuntali. Diirenstajnska dva brata Kuenringa sta njemi deželsko pečat ino njegove šace odpelala, dunajske barke vunsporopla, cele kraje vkon-čala, ter z'Cehmi se zvezala ino v'Itakoskoj cele mesta raz-derla. Friderik ta dva razbojna viteza po kunšli pred se dobi, pa njima odpusti, da se,pred njim na kolna dolveržeta. Od totih spuntanjih so zdaj Cehi^ Bavari ino Madjari hteli hasek vzeti, ino vse je šlo nad naše dežele. Vunporopanje, ople- Ptujski Friderik je najmre pri Ormoži na dolnji kraj, po občinski pripovesti ondešnih ludi, na onoj ravnici, kak še zdaj tak rečeni pil stoji, Madjare tak potukel, da njih je množina tam pokopanih. Na to je njim vclkonedelške, ormožke, središke kraje, ter lutomerske (lot-merške") gorice vkraj ivzel. Po vseh totih krajih še Križniki zdaj 'majo svoje podložnike, pravice, ino vse cirkve v' totih krajih so pod nje. nenje, klanje ino požganje je zdaj (1934) bilo kaj vsak-denjega. Vogerski kral Andraš pride v'našoy Štajersko, ino v konča vse, kod z'vojskoj gre, on veliko štajerske vojske poseka, Friderik ga vender k' zadnjemi pertisne, da more mir napraviti. V' totem boji so vogerski Vikši našega Friderika junačtvo spoznali, ino so po smerti svojega krala An-draša II. totemi našemi vajvodi vogersko krono ponudili, da so Andrašovega sina Bela ne hteli za krala 'meti. Mladi, ognjeni Friderik je hitro k' redi bil. On gre z' vojskoj na Vogersko. je pa odv Bela IV'. dobro bit, ino si potem, od svojih vojšakov zapušen, more pustiti od Madjarov svoje dežele vkončati noter do Beea, zadnie si ([1236) more od Bela za drage peneze mir kupiti. Friderik zavolo tega strašno velke dače terja, Štajerci ino Rakužani se proti postavijo ino nečejo nič plačati, ga tudi pri cesari Frideriki II. tožijo. Ce-sari je to voda na njegov mlin, na v' strah vzetje našega Friderika ino pod se potegnenje njegovih dveh dežel. Cesar tedaj Friderika večkrat pred se pozove. Da je pa Frideriki cesarova zavitnost dišala, je ne pred njega šel, za tega volo ga cesar ob ladanstvo dene!? Na to okol no okoli vse nad našo deželo padne: Voglejski Patriark ino bamborski škof vunsporopata ino požgeta vse, tudi cirkve, kod z'svojimi vojskami vihnta. Tak dela bavarski vaj vod Oto, koroški vajvod Bernhard — ino štajerska zemla je vsa v'lučki h rokah. Cesar si našega vajvoda dežele posvoji, ino njemi njegovo ženo Nežo odpela, kera je vrigerskem gradi dugo se branila. — Tak je naš Friderik zdaj vsega se znebil, Iadarstva, dežel, žene, vsega svojega, samo njegova nepostrašena segurnost ino njegovo močno obzidano Novo-mesto 'mu je ostalo. Iz totega Novegamesta £zdaj v' Ra-koskoj) je on še prav vjedno se branil. Cesar že v'svojem napihnenji postave vun da, ino tak v'Štajersko kakv'Rakosko postavi svoje podoblastnike; naš Friderik pa, če ravno od vseh zapušen, se iz svojega Novegamesta zdigne, prežene cesarovega podoblastnika z'sramotoj, ino postane tak močen, da po časih vse si nazaj perbojuje, se z'češkim kralom Ven-ceslavom pogodi, ino premaga cesarsko vojsko, z'keroj so eni štajerski Vikši bili deržali, kakti Vildonski, Grački, Pfanberski, Cmurečki, Ptujski. Friderik totim vsem odpusti, samo Gračke na Krajnsko prestavi. Friderik Beč, kerega je cesar si bil posvojil, z'gladom permora, da se 'mu £1239) poda. Zdaj cesar moži pošle v'Rakosko — Frideriki na po-terdjenje vsega njegovega lastinstva ino njegovih dežel. Krez neke dni Friderik svojo ženo v' Gradci dobi nazaj. Cesar, prejd našega vajvoda najvekši sovražnik, je zdaj od Papeža zapanan , ino iše ravno per našem Frideriki pomoč. — K' vsem totim njegovim srečam še pride tota, da on, z'voger-sjdm kralom Bel o m zjedinjen, veliko semgor vihrečih Mongolov ino Kamanov obladati pomaga, ino tak postane slaviti ohranite! svojih ino drugih europcjskih dežel, ohra- nitel Keršanstva 1110 človečke poštenosti, kero bi divji, na Vogerskem vse vkončajoči, Mongoli ino Tatari bili podko-pali. Kak je pa naš Friderik se v' svoje dežele bil nazaj po-vernil, so Mongoli ino Kumani krala Bela pri Pešti tak na nič djali, daje kumaj z'svojimi šaci k'našemi vajvodi vujšel. Friderik 'z krala Bela po kunšti njegove šace dobi ino nje sebi zaderži. Bela ob tem močno razžaljen gre na Vogersko nazaj, premaga Tatare ino Kumane, tedaj pa gre nad našega Friderika, toti pa, prejd kak se boj začne, mir naredi. Naš Friderik tudi polskim križnikom pošle močno vojsko Raku-žanov ino Štajercov na pomoč k' obladanji paganskih Prusov ino Poinoranov. — Friderik še ima kratki boj z' Čehrni ino Korošci, tedaj pa mir naredi z' češkim kraloin Vladislavom z'tem, da njemi svojega brata čer Gerco zaroči, z'koroškim vaj vodom pa z'tem, da ga'z vjetja spusti (12 15). V' totem leti cesar vu Veroni vkupzbranje derži', v' kerein se našemi Frideriki poterdijo vse rakoske ino štajerske pravice ino sloboščine. Cesar v' totem zbralši hoče Rakosko ino Štajersko vkup k' kralestvi podignoti ino Friderika za krala postaviti, to se pa zato ne zgodi, da Friderik Gerce, že českemi Vladislavi zaročene, nemore cesarizaženo dati. —■ Tečas se zupet z'Madjari boj začne. Kral Bela še je svojih šacov ne 'z Friderika dobil, on ali (1246) gre z'Ku-maoi nad njega. Friderik hitro 'ma močno vojsko vkup, ino kaltse primejo, mlati naš junački Friderik po Madjarih ino Kumanih tak, da kaplejo kak trava pod kosoj. Madjari ino Kumani začnejo bežati, Friderik se prenaglo za njimi zažene, en Kuman nazert 'z samojstre spusti, strela Friderikovemi konji ravno v'oko perleti , konj padne , ino Friderika na pol poleže. Kak se tedaj hoče gorskopati, priskoči vogerski Frankopan (Frangipan), ino 'mu nož v' gerlo porine. Tak je Friderik junačko dokončal svojo z' telkimi obladanja-mi obvenčeno živlenje, ino kak je spervega čerten bil, tak gaje zdaj vse pomiluvalo, ino se je od njega reklo: ,,Friderik , da naj nebi nikol bil živel, al' pa nikol vmerl." Toti naš Friderik, če ravno se je od druge ino tretje žene ločiti dal, ino se z' štertoj zaročil, je ne otrok imel. Za tega volo je cesar pa že Rakosko inn Štajersko za svoje dežele ozval, ino oberstajnskega grofa Oton za de-želskega oblastnika krez obej postavil (1347). Papež zdaj Štajersko, da z' cesarom derži, pale z' Inter di kto m obloži, tedaj pa njov da vogerskemi krali Beli IV. Toti ali pride z'vojskoj v'našo zemlo, vkonča vse, ino odpela veliko jezer ludi vu vogersko sužanstvo, cesarov deželski oblastnik odide 'z dežele, ino laškogorički grof Majnhard je za deželskega oblastnika postavlen, se pa tudi nemore zadosti braniti. Našega rajnega Friderika rodbina tudi seže po štajerski deželi, g do ina tudi vekšo pravico do nje? — Cesar Friderik II. (1250) vmerje, njegov sin Konrad je za njim rimski kral, Štajerci pa, t. j. štajerski povekši, holand- skega protikrala Vilhelma za cesara spoznajo, ino tak de-želski oblastnik Majnhard gre v'svojo Laskogorico nazaj, prekpusteč našo vbogo deželo strašnem razbijanji, vkončanji, ino neizrečeni nadlogi. Vogerski kral Bela, bavarski Ludovik, ino soligradski škof Filip se razraesarno tergajo za njo. Tudi češki kral "Venceslav bi Rakosko ino Štajerskov rad imel za svojega sina Premisl Otokara. Toti oblubi, našega pokojnega Friderika sestro Margeto za ženo si vzeti, ino tak postane vajvod v' Rakoskoj (1251 J, štajerski žlahtni pa, od vogerskega krala podmiteni, njegovega sina Štefana za svojega vajvoda ozo-vejo. Premisl Otokar Margeto vzeme za ženo, ino tak dobi pravico do naše Štajerske. Razbojni soligradski škof Filip zopet pride v'našo deželo, vzeme enski dolžino vkonča pri Čermci 'J vse gladko. Vogerskega Bela sin Štefan naše dežele ne pusti 'z rok, on zagrebškega grofa Štefana za de-želskega oblastnika sera pošle, ker svoj sedež vzeme na Ptuji. Da pa je toti Štefan zred svojimi podoblastnikmi nad Štajerce (žlahtne) debelo odluden ino se njim sploh zamer-java, ga per krali Beli zatožijo. Na to njegov sin Štefan sam v'Gradec pride, ino ladarstvo prekvzeme, da bi Štajerce po-tišal; ali zabstojn, enkrat madjarskega jezika, obleča ino navadih nemorejo terpeti, tudi njim prevelko obda-čenje, preostro sodničtvo nikak v'glavo ne gre — ter da se pravi, da bodo štajerski žlahtniki v' železi mogli na Voger-sko — se je vse proti vogerskim naredbara spuntalo, posebno pa marnberski ino ptujski grofi. Naši Štajerci so tedaj odludne Madjare spoklali ino nje iz Štajerske vunta spokali, ter Premisl Otokara v'našo deželo pozvali. On je tudi prišel z' oborožjenimi Rakužani, ino je Madjare, na Ptuji še se der-žeče, prekadil, potem pa se je v' Gradci dal za štajerskega vajvoda ozvati. — Toti češko - slovenski kral Otokar je bil zbrisan, se-guren, močen poglavar, ker je svoj pogled na velki, od terškega ino do nemškega morja razširjen slovenski narod imel obemjen, z'zavupanjom, da bo tote rode vse pod svoje perotnice spravil. On ino vsi Slovenci z' njim so se tega zdaj veselili. Otokari je tudi spervega sreča cvela. Najprejd je mogel še se z' Madjari dobro sekati, je pa nje pri Krojs-nem tak preladal, da njih je v' reki Moravi 4000 konca dalo, više 12,000 pa z'mečom doldjanih , ino je šel do Bre-tislava (Požuna). Tak je vogerski kral Štajersko mogel Otokari pustiti. Otokar (1266) gre nad Bavare, ino Štajerci z'njim. On gre z' stajerskimi grofi ino velikoj vojskoj ') Cirminali, Cirminaz (Ttotenman) , od Slovencov na novo postavlen ali od njih iz porusenja zupet obudjen. En les v' tistem kraji še se den denešni imenuje Cirmec (Zirmizwetld). Poglej „M u h a r v' Steierm. Ztschr. (1830) X., 76. nad Pruse (Prajze}, ino tudi nje tak premaga, da se tudi tam za oblastnika postavi. [Ravno tam pa ptujski Friderik Otokari ovadi, da so drugi štajerski žlahtni v'skrivnem proti njemi spuntanji, ino radoverni Otokar nje vse v' Vratislavi (Bresslau3 v'železo dene zred Ptujskim, ino nje v'češke grade v'ječo razpošle. Prejd kak so vunspušeni, morejo svoje grade Otokari prek pustiti, tote njim razderte da nazaj. Zdaj Otokar (1269) dobi tudi Koroško. Razbojni soligradski Nadškof Filip pa (12703 dobi Madjare na pomoč, keri v'Rakoskoj veliko vkončajo; ali Otokar nje se-gurne tira nazaj, ino vzeme Bretislav (Požun, Pressburg"), Ternovo (TvrnauJ, Šopron .(Oedenburgj, i. t. d. — Tečas Vorih Lihtenstajn vzeme Lublano ino vso Krajnsko, Otokar zadnič z' vogerskim kralom Štefanom V. mir naredi, ino Štajerska, Koroška ino Krajnska ostane Otokari (12713- Tu se je zgodilo, da, kader je Otokar kre Drave semdol idoč? proti marnberskem gradi prišel, je ondešni grof Saj-frid njemi ne proti šel, kajti je češkega krala sovražil. Otokar ali reče Sajfrida v' železi v' Prag odpelati. Tam so ga k'konji pervezanega po vseh vulicah vlekli, potem pa ga za noge na obesilo potegnoli, ino ga tak tri dni ino noči trapili, doklam je zadnič z' baticoj po glavi vdarjen ino poklan. Stra-hovitno djanje! ali tak je Otokar ne rekel z'njim delati, če ravno 'mu je Sajfrid kak vmarjavec, poropnik ino puntar zatožen bil, Otokar se je tudi žaluval za njega. Drugač pa Otokara z' Velikžlahtruki ostro djanje to more zagovoriti, da so toti nikomi pokorni ino le na samo puntanje perpravleni nemški gospodje z' svojimi slovenskimi podložniki grozno ne-smilno delali 'J. Na drugo leto (1272) so Madjari že pa prišli po Rakoskoj , Štajerskoj ino Koroškoj razbijat, Otokar gre zevsoj vojskoj nad nje ino nje žene na Vogersko nazaj, njiin vzeme Rab mesto, ter Nitro, Bretislav, Šopron, ino vse tiste kraje pod se vzeme. — Kak je Otokar zdaj Madjaroin bil strah naredil, je njegova namisel bila vunspelana. On je zdaj bil tisti slovenski kral, ker je prez mere velko ino takšo slovensko moč si nasnoval, kakše še ne je bilo, kajti njegova oblast je zdaj segnola od Praga vun krez Rakosko, Štajersko, Koroško ino Krajnsko noter do terškega morja; od Praga vun krez Moravsko (zdajno), Slezko, Polsko, Prusko ino Pomo-ransko noter do baltskega morja, tak ali od enega kraja Eu-rope do drugega konca. Ali nemški grofovje ino žlahtniki so ne z' njim deržali, zakaj, kak je (1273) habsburski grof Rudolf'3 bil za Schn. Gesch. v. Bohmen, I , 57. i. dr. *) Ilabsburg je negdašna Vindonissa, VVindiscli, t. j. Slovenska. cesara ozvan, so štirje njih, dva rakoska ino dva štajerska grofa (Ptujski najmre ino Vildonski), šli v' Augsburg na zbor, ino so tam Otokara pri cesari zatožili, ter prosili , naj bi on te dve deželi, Rakosko ino Štajersko k' nemškim deželampo-tegnil. Rudolf cesar na to Otokari zapovej, Rakosko ino Štajersko njemi pustiti, Otokar k' temu ne pervoli, ino tak se boj začne. Otokar ali z'Madjarmi mir naredi, cesar Rudolf (1Ž76) z' vojskoj pride v' Rakosko, ino noter do Beča. Grofovje ino ilahtniki naredijo, da se mesta Linec, Vole, Stajer cesari prek dajo. Beč še otokarov zvesti, višišmestjan Paltram, segurno brani, ali od glada ino rudolfovih z' vkoneanjom nagrožnjih primoran, ga more cesari pustiti, ravno tak so Gračani svojega deželskega kapitana Milota Diedickega, ker je Gradec dugo za Otokara obderžal ,v zadnič pregnali, ino so mesto ino grad prekdali. Mnogi vikši so se Otokari zneverili, tudi Madjari so se perbližavali cesari nas poinoe. To je Otokara tak po-strašilo, da je Rakosko ino Štajersko cesari pustil, ter svojo Češko ino Moravsko od cesara v' lehenstvo vzel. Zred Sta-jerskoj je tudi Koroško, Krajnsko, Slavinio i. dr. zgubil. To je pa ga hitro zgrivalo, tudi je njegova neverna žena, vogerska koprivjojezična Kungeta, kero si je po zaverženji svoje Mar-gete bil vzel, njemi grizečo oponašala, kaj je tak po babjo se pustil postrašiti, on, ker je prejd povsod tak junački se ska-zal. Vse to vkup je njega podbolo, da je še enkrat se k' boji pripravil. Na llarhpoli pri Laa ima bitva dati zadni odloček. Tu se ali otokarove ino rudolfove vojske primejo. Že so cesa-rovi Nemci vu velkoj nevarnosti, cesar je najmre 'z konja pad-nil ino že sinerti blizu uil; ali zdaj Madjari Nemcom pridejo na pomoč, otokarovi zvekšinom nemški Vikši z'Nemci potegnejo, ino ah! Otokar — je zgublen. — Ravno naši štajerski (nemški) Vikši, namesto kaj bi bili se na otokarovo stran deržali, so se spervega nazaj vlekli, potli pa nad Otokara, svojega deželskega poglavara tak pertisnoli, da je mogel v' pobeg se spustiti. V' pobegi je od dvujh štajerskih žlahtnih , marnberskega Sajfrida, vnuka onega prejd vmorjenega Sajfrida, ter klečkega Emerberga dojden, 'z konja vnesen, ino po strašno luti brambi z osemnajstimi ranami junaekoj smerti v' roke dan. — Tak je pale z' Otokarom padla slovenska moč ino oblast, kera je zdaj vu velkem razširenji že se bila k' velkem narodnem ladanstvi vstebrila. Na nezgovorno nesrečo Slovencov je močen kral Otokar ne premislil, da so rakoski, štajerski, koroški ino krajnski grofovje ino žlahtniki zvekšinom Nemci bili, ino ali k' Nemcom bol nagnjeni, kak k' Slovencom: on je ne premislil, da so Slovenci zvekšinom le bili sužni totih Nem-cov, tak ali le njihovi voli prekdani; on je ne premislil, da je ničvredno ženo v tak velkih rečih ne dobro poslušati, še ine-nje dobro njo bogati; on je ne premislil, kako zbrisan ino zvumen človek je cesar Rudolf bil; on je ne premislil, kak težko Nemci ino Madjari vidijo, slovensko moč stajati. — Drn- gač pa naj nemški historniki našega Otokara čemijo, kak naj-bol morejo, tak domači istiniteši pisateli dobro vejo, kak so 7,a Otokara nove mesta nastale, kak je on deželske postave bol vredil ino za slobodnost skerbel, kak je Slovence zdignol v' njih slavno narodnost, kak je v'Pragi ino Beči šole vpelal, ino na sred svojih bojov bil prijatel viičenosti ino zrednosti. Toti pisateli dobro znajo, da je on prosto ludstvo proti nečlo-večkim žlahtnikom v' obrambo vzel, ino žlahtnikom le zavolo njihovega nesmilnega z' podložnikmi djanja ne dober bil; toti pisateli ga zato poleg vseh njegovih pregreških, kere je zred drugimi imel'), imenujejo za najslavitešega ladavca cele sred-me dobe. Otokara so vsi Slovenci pomilno pogrešni bili, najbol pa njegovi Čehovje. Toti so se svojega junaka znebli ino so bili grozovitnosti svojih sosedov, posebno Neme o v ino Ma-d j arov prekdani. Toti so grozno po deželi razbijali, grade, mesta, vesnice vunsporopali, vkončali, požgali, ludje so v'pečine spovujšii, ino tam od glada ali zime spoinerli, ali so dru-goč spomorjeni. K'vsemu temu so tudi naši štajerski žlaht-niki pripomogli. Nas slaviti Otokar je ali raertev, ino cesar Rudolf zred drugimi deželami tudi našo Štajersko pod se vzeme, ino njo zred Rakoskoj da svojemi sini Alberti, pa tudi žvabske ino rakužanske svitnike. Albert tedaj (1283) pride v1 Štajersko, ino admontskega apata Henrika postavi za deželske-ga pisača3} v' Štajerskoj. Toti apat se zdaj v' orožje verže, ino gre nad Kiiskega (giinskegai Ivana, ker je v' Štajersko prirazbijal. Apat Henrik je pa pri Radgoni dobro zbit. On še v' tistem leti bernečki grad razdere. Na vkrotenje naših po-ropnih grofov ino gospodov ga Albert za deželskega kapitana ino svojega prejdnjega podoblastnika krez Štajersko postavi. Iz tega so prišle svaje, boji, razbijanja. Da je Ruski grof Ivan ne mira dal, je Albert šel nad njega, ga je premagal, ino njemi vse grade ino podložnike vzel. Na to so med Albertom ino soligradskun Nadškofom Rudolfom svaje se začele. Nadškof Rudolf je Alberti svojega grada Vaksenek ne htel dati, on je htel, da se Enspruk razdere, on je htel, da se ad-montski apat v' svoj klošter poda po zapovedi že dugo znani, kera reče, da duhovski nebi smeli posvetnih poslov ino služ-bih gorvzeti. Ali to, kaj je soligradski Nadškof htel, je Albert ne htel. Nadškof Rudolf ali Alberta zapana ino njegovima deželama božjo službo prepovej. Albert ino njegovi mešniki na to pišejo v' Rim, soligradski Nadškof pa vzeme Enspruk ino vkonča ves enski dol. Štajerci Alberti hitro na pomoč pridejo, soligradski Nadškof z' bojom prehenja, ino vbegne, Albert pa z' svojoj vojskoj gre dale, vzeme Brezje (Friesach), zaleže Aq. J al. C a c s a r.---I V. 348. — Dr. M e'y n e r t Gesch. Oester- reichs I. , 213. — III., 152. i. dl. i. dr. Dcželski pisat je ob tistem časi velki gospod"bil. ino vzerae Fonstorf, ga vsega razmeče, ino vzeme teržanoin njihove pravice, ter vkonča soligradske grade. Zdaj se soli-gradski Nadškof^hoče z' Albertom pomiriti, admontski apat pa vsako vmirenje razdere. Ob tem soligradski Rudolf vmerje. Njegov namestnik Konrad je ne bolši, on se z' Albertom na-dale5 bojuje. Albert (1291) pride v' Gradec, ino da našim žlahtnim ne pervoli, kaj so prosili, najmre pregnanje Žvabov, Soterdjenje njihovih od krala Otokara, cesara Friderika ino Ludolfa zadoblenih sloboščin i. t. d. — tak nastane spuntanje proti totemi jeznemi, terdoglavnemi, prevzetnemi Alberti, soligradski Nadškof derži z' puntari. Vsi toti (1292) v' Lip-nici vkuppridejo, ino med sobom sklenejo, z'vojskoj nad Alberta iti, oni tudi bavarskega vajvoda ino kuskega grofa Ivana na pomoč pozovejo. Najprejd vildonski grof Hartnid začne z' tem, da vse okoli Vildona vkonča. Bavari ino Salisburčani pridejo v' enski dol, vzemejo klošter Admont ino ga oplenijo, (Henrik apat z' šaci vujde v' Galenstajn), potem grejo nad Čermnec, vzemejo toto mesto, zatem Ljubno ino zaležejo Pruk. Alberti hitro morejo množina kmetičkih krez Semring tir napraviti, ino on v' Štajersko pridoč postraši ino razplodi vse puntare, njim pa njihovo pregreho odpusti ino njim poterdi njihove pravice, pošle tudi adinontskega apata v'njegov klošter. Zdaj stajerski stališi Alberti persegnejo na zvestost ino pokornost. Ali nemirni admontski apat še je izdaj ne mogel zdo-breti, še iz svojega^kloštra je Alberta sploh podžigal tak du-go, da je (1295) se med njim ino soligradskim Nadškofom boj začel, tečas je pa apata Henrika eden od njegove rodbine po nameri na zverjadostrelbi vstrelil. Potem je Albert z' soligradskim Nadškofom mir naredil, ino je (1298) za cesara ozvan'). Zdaj on Rakosko ino Štajersko svojemi pervemi sini Rudolfi prek dd. Toti je svojivi deželi mirno ino srečno vižal, večkrat po njima potuvajoč. On (1306) postane češki kral, njegov brat Friderik III. pa dobi Rakosko ino Štajersko, potem tudi Koroško, ter Moravsko. Toti Friderik je v' mnoge boje bil zapleten, v' kerih je ne samo veliko Sta-jercov živlenje zgubilo, temuč tudi on sam vlovlen. Njegov brat Leopold ga je vunrešil, ino on v' Štajersko pridoči se posebno kloštrom dobrotliv skaže, ino (1330) vmerje. Njegov brat Albert II. vzeme Rakosko ino Štajersko prek, totega pa hočejo že pervo leto z: strupom zakermiti, ino on, od tega od-tet, vzeme svojegajirata Otoa za ravenvajvoda. Obadva sta pa z' Bavarmi ino Čehmi v' boj zapletena, pa vender Koroško, prejd od FriderikaIII. proč dano, po erbii pridobita. Oto(1339) vmerje, ino Albert II. po nesrečnem z' Švajcari bojuvanji na- Tak zdaj pride rimsko-nemškega cesarstva krona na rakosko-štajer-ske vajvode, ino toti dvo spervega slovenski deželi sta gnezdo pot-lanjega velkega nustrianskega cesarstva. skorem tudi svdt zapusti (1358). Njegov najstarši sin Rudolf II. po njem dobi Rakosko ino Štajersko zred Koroškoj. Toti se najpervi imenuje Nadvajvod rakužanski, ino je pdle našim Velikim ne po voli. Da se k' Rakoskoj tudi Tirolska verže, začnejo Bavari boj, ali cesar našemi Rudolfi poterdi Tirolsko, ino Rudolf se (1364) začne tudi krajnske dežele vajvod imenuvati. On (1365) v'Milani vmerje. Njegova brata Albert III. ino Leopold III. njegove dežele prekvzemeta,Jno se naskorem potem z' njimi raztalata: Leopold dobi Štajersko, Koroško, Krajnsho zred Terškim, ino Tirolsko, pa more dozdaj štajerske kraje per vodah Trauna, Štajer ino Ens zred mestom Štajer na vsigdar Alberti k' Rakoskoj pustiti. Tak tedaj zdaj Štajerska od Rakoske vkraj pride. Leopold ima preči od začetka svojega ladarstva z' žlahtnimi ino vitezi veliko opraviti. Rorski, Šaumburski, Šarfenberski, Pfann-berski, Erenfelski i. dr. so svoje slabeše sosede v' hudi stiski imeli, ino so grozno razbijali po deželi, v' dostih krajih vse vkončajoči. Leopold je nje zevsoj močjoj miril, ali ti poropni svojoglavci so ne na njega gledali. Z' ednoj besedoj, ob totem časi je vse krez endruga šlo. Poglavari so v' nezderžanji cesarovih vkazanjih iskali svojo sloboščino, žlahtniki so se z' nepokornostjo proti svojim poglavarom štimali, priprosti ali kmetički so vbijanje žlahtnih za srečo deržali, kajti so žlahtniki ino gospodske grozno nesmilno z' njimi delali. Leopold je tih nemirnih žlahtnikov nekere dal vmoriti, ter njihove grade razdreti. Da je pa tudi z' Švajcari bil v' boj zapleten , je tam (1386) svojo živlenje zgubil. Njegov brat, rakoski Albert, namesto njegovega še premladega sina Vilhelma ladarstvo naše štajerske dežele prekvzeme — vu velkem nemiri. Vitezi ino žlahtniki so, kak prejd, tudi zdaj razbijali po vseh krajih, vse vkončajoči ino požgajoči. Veliko dačo ali morejo prelati, fanneštri, mestjani ino Judje vkup dati, da se vojska pošle nad tote žlahtne razbojnike. — Ob totem časi žunečki Csanečki) gospodje začnejo veli-koimenitni biti. Oni svoje lastinstva pomnožijo v' Celskem, na Koroškem, na Krajnskem ino na Horvatskem; oni kupijo Celje, ino se začnejo celski grofi imenuvati, oni so duže močneši ino imenitneši, kakti se bo nadale vidilo '3. — Naša Štajerska je ali zdaj nesrečna dežela, pa po nemških krajih še nesrečneša, kak po slovenskih. Ona pa se le bo nesrečna, kajti ravno zdaj, kader je ona odznotra v' samem kervavem nemiri, se njoj odzvuna sem perbližava strahotno strahoviti sovražnik. Toti sovražnik je Tur k. — Kak tedaj toti ne samo vogerskoj, temuč tudi naši štajerski ') Toti žunečki gospodje so , kak je prejdi po latinsko poznamlano , bili od Privinovega pokolenja, so tudi od lOtega stoletja, v' kerem njegov vnuk Braclav premine, sem že znani. deželi začne nevaren biti, je celski grof Vilhelm že tak močen, da 'z svojih štajerskih Slovencov vojsko vkupspravi, ino z' njoj nad njega gre (1392). Nevarnost je duže veksa, za tega volo se (1396) pri Pečuhi naVogerskem vkupzbe-rejo Madjari, Nemci, Slovenci ino Francozi, ino grejo z' prevzetno segurnostjo na ravnice nikopolske v' Bulgarskoj. Štajerce celski grof Herman vajvoduje. Da so pa presegurni Francozi Turka prenaglo prijeli, Bulgarje, Moldavci, Serbli, Bošnjaki, Slavonci ino Horvati pa, od ene strani že od Turka zajeti (v' Bulgarskoj), od druge strani pa videči, kak mala je moč Kristjanov, ne so na pomoč prišli, so Turki keršanske vojske premagali, ino Bajazet, njihov Sultan, je preči drugi den 10,000 keršanskih vojšakov dal na mesti vbiti, ino je 25 njihovih Vikših vu vjetje vzel, za kere je nezgovorno veliko terjal. Drugi od keršanske vojske so pobegnoli, ino se njih je na jezere v' Dunaj i vtopilo. Tak je naših Stajer-cov veliko na mesti mertvih ostalo, psom ino ptičom za hrano, ino je ne samo vogerska moč bila poterta, temuč Turk je prišel v' našo Štajersko do Ptuja, je toto mesto požgal, ino 16,000 ludi z' sobom gnal'). Tečas je naš mladi Vilhelm Štajersko ino svoje druge dežele sam prek vzel, je pa (1406) v' Beči 'z konja padnil ino vmerl. Njegov brat Ernest dobi Štajersko, Koroško ino lvrajnsko, ino gre, potem kak se je svoje žene, pomoranskega Bogislava čeri Margete, bil znebil, (1412) z' večimi štajerskimi žlahtniki v' Palestino ali sveto deželo. Odonod nazaj se povernoč gre skoz Vogersko na Polsko si po ženo , najmre po jako, za njene izbrane lepote volo povsod razglašeno polsko, mazurskega (masovskega) vajvoda Sjamovida, čer Cim-burgis. On njo dobi ino si njo pela v' Gradec. Potem gre zavolo svojega po krivici izverženega brata Friderika nad cesara Sigmunda z' 1000 konji ino mnogimi pešci v' Kostnice, ino napravi, da je Friderik v' Tirolskoj poterdjen (1418). — Ravno v' totem leti pa Ernest že dobi z' Turkom delo. Sultan Amurat je najmre, potem kak je že skoro vso V o-gersk o jiod se dobil, Viksega z' močnoj vojskoj poslal, da naj tudi Štajersko pod njegovo oblast spravi. Turki ali per-vihrijo nad Radgono. Njihov Vikši misli, da toto mesto ino na on kraj stoječi grad dobiti 'mu je le igrača; ali zab-stojn on zevso močjo nad Radgono rine pervo- drugo- tretjo-krat, vsakokrat je od možkih ino ženskih totega segurnega mesta tak nazaj veržen, da, nič opravivši, v' goreči jezi gre na gornji ino spodnji kraj mesta prek Mure, ino od Radgone gor vse vkonča, požge ino spomori, kaj v'roke dobi. — Zdaj njemi naš vajvod Ernest z' velikoj vojskoj Štajercov na lipnič- l) S t c i e r m. Ztsehr (1825) VI., 59. — Okol Ptuja še se zdaj pri-poveda, kak so tu otroke na špice natikali, ino v' Ormoži se govori od turškega zaleženja. ko pole proti pride. Ta pridejo tudi grof Frangipan z' 1000 Horvatmi, grof Turjački (Auersberg) z' 1000 Krajnci, Koroški deželski kapitan z'2000 pešci ino 700 konjenik mi, ter Friderik harahski z' 3000 rakužanskimi pešci ino 2000 sa-mojstrovci. — Vsi toti grejo dol proti sovražniki, ino se na černečkem poli pri Apačah vstavijo. Tu se tedaj vročo primejo naše ino turške vojske. Naš Ernest padne 'z konja — trije Vikši ino 2000 vojske padne prejd, kak ga ohranijo; ali zadnič Turki zgubijo ino morejo pobegnoti. Kak k' Radgoni nazaj perdirjajo , nje Radgončani tak zmlatijo, da njim i 6 oficirov ino množina vojšakov mertvih ostane. Kak je tedaj zdaj naš Ernest Turka bil 'z dežele žegnal, se z' slavit-nostjo obvenčen poverne v' svoj Gradec nazaj'). Potem pa idom gre svojemi brati, rakoskemi Alberti, na pomoč p roti českiin Husitom. Odonod (1420) nazaj domo pridoči je ne več dugo živel. On je bil poglavar, od svojih podložnikov lublen, od svojih služebnikov ino žlahtnih poštuvan, od sosednih poglavarov preštiinan. Zato je tudi krez njegovo smert (1424) vse žaluvalo. — Njegov pervi sin Friderik IV., še le devet let star, postane naš deželski poglavar pod vižanjom svojega strica, tirolskega Friderika, ino še le krez ednajst let ladarstvo prekvzeme. Ob totem časi so celski grofovje se v' svoji časti ino oblasti tak povikšali, da so začeli drugim poglavarom nevarni biti. Celski grof Herman je imel velke grajšine na Štajerskem, ter Segeš ino Čakovec na Vogerskem, je bil deželski kapitan na Krajnskem, Ban ") Horvatske, Slavonske, Dalma-cie, ino krez tal Bosnie. Drugi celski grof Herman je poleg tega še tudi, da je bosničkega krala Tvardka čer za ženo imel, bosničko kralestvo sporočeno dobil; njegovo čer Barbaro si je vogersko - češki kral ino cesar Sigmund za ženo vzel: njegovega sina Vilhelma či Ana postane polskega krala Vla-dislava žena, ino dobi za juterno 16,000 rajns gotovo vun-plačanih. Drugi Hermanov sin Friderik je, kak pravijo, svojo pervo ženo vrnoril, ino si svojo lubo Veroniko vzel. Oča ga je za tega volo v'ječo djal, Veronika pa je v'ptujski grad vujšla, je pa najdena ino v' Celje odpelana, ino Herman njo v' kopeli da vtopiti. Naš Friderik IV. gre (1436) v' Palestino. Tečas cesar Sigmund podigne celske grofe k' rimskega cesarstva knezom. L) V. H a m m e r v' ,,Steierm. Ztsehr. (1825) VI., 59. —" v. K a 1 c lita e r g v' ,,Archiv f. Geograph. Hist. etc. (Juli 1814)." 2) B a n i so v' totih deželah namestniki krala. Prejd je vsaka tota dežela svojega krala imela. H o r v a t s k i k r al i so (547 — 1091) bili: 1. Sve-vlad, 2 Želimir, 3. Mladin, 4. Razimir, 5. Sadimir, 6. Dudiiair, 7. Sve-tolik , 8. Vladislav, 9. Uoljislav, 10. Sebeslav, 11. Vladimir, 12. Ka-nimir, 13. Turdislav, 14 Ostrivori, 15. Trebislav, 16. Zelimir, 17, Ce-pimir, 18. Svetoslav, 19.Radoslav, 20. Sejslav, 21. Branimir, 22 Go-stomil, 23 Sudimir, 24 Krezimir, 25. Peter Zvonimir, 26. Lepa, Zvo-nimira vdova ino sesti a vogerskega krala sv. Ladislava. — Da je pa to se zgodilo prez dovolenja našega vajvoda Friderika, ino je celski grof Vorih z' laškogoričkim grofom za er-bio se pogodil, je na to z* celskimi grofiv boj nastal. Tečas, kaj je nas Friderik 'z Palestinev nazaj prišel, ino vojsko vkup-spravlal, je celskih grofov Višišvojšak Vitovec, češki siro-mački žlahtnik, že imel grade ino terge okol Celja v' svojih rokah. Friderikov Nadvojšak Fladnic je na Krajnskem premagan ino vmorjen. Friderikov brat, rakoski Albert, z'celskimi grofi derži, z' našim Friderikom pa sploh 'ma razbratenje. — Toti naš Friderik, potem kak je cesar Albert II. (1440) bil vmerl, postane cesar. Cesara Alberta žena je že po njegovi smerti sina porodila, ker je Vladislav ah Ladis-laus Posth umus imenuvan. Krez totega je naš Friderik bil za rejnika postavlen. On ali gre v' Beč, ino Vladislava spravi v' Novomesto, kero je teda še k' Štajerskoj spadalo. . Namesto malega Vladislava so v' njegovega očeta deželah bili trije deželski oblastniki: Ivan Hunjad vu Vogerskoj, Juri Podiebrad v'Českoj, Vorih celski v'Rakoskoj. Vsakši iz totih hoče malega Vladislava na gorzredjenje 'meti, ino za tega volo nastane boj. Madjari (1446) za svojega Vladislava volo prirazbijajo v' Rakosko ino Štajersko, ino vse vkon-čajo, posebno per Novemmesti. Tak razbojno oni pridejo nad Ptuj ino Slovenjobisterco, ali močen celski Vitovec njim hitro odkaže. — Še tisto leto cesar Friderik v' Sali (Fiirstcnfeld) ino v' Radgoni zbor derži, v' kerem je sklenjeno, da se 'z Štajerske, Koroške ino Krajnske vse zdigne nad Madjare. Madjari, od tega postrašeni, se obernejo nad Rakosko, pa morejo tudi od tam nazaj v' svojo deželo, kajti so Turki v' njo pervihreli. Oni ali v' Radgoni z' cesarom za tečas mir napravijo. Zdaj cesar Friderik z' svojim Vladislavom ino večimi drugimi gre v' Italio. Na to pa, kaj je Vladislav proč odpe-lan, se Madjari, Čehi ino Rakužani tak svadijo, da se vse z' gorečnostjo k' boji perpravla. Cesar Friderik si gre v' Sieno (v' Italii) po svojo nevesto, lepo portugalsko kralevsko čer Eleonoro, ino gre z' njo v' Rim. Tam njuj Papež požegna, ino Friderika krona za rimskega cesara, ter ob enem za loinbardskega krala. Tak je ali naš vajvod rimsko-nemški cesar ino kral Lombardie. Potem on pride 'z Italie nazaj, ino pride v' naš Judenburg. Tam vogerski ino rakoski poslani Vladislava po sili hočejo imeti, Friderik njim pa ga ne da, ino gre v' Novomesto. Na to Hunjad z' svojimi Madjari, Podiebrad z' svojimi Cehi , ino celski Vorih z' svojimi Rakužani pridejo nad njega. Cesarica v' Ljubno pobegne. Cesari že tesno hodi, ali ravno zdaj 3000 Štajercov pod vižanjom močnega krajnskega junaka Andrea Paumkirhara njemi pride na pomoč. Cesa-rova vojska je že premagana, ino že v' mesto beži^ Madjari hočejo za njimi, Paumkirhar se z' svojimi Štajerci na nje postavi, zapre mestne vrata, ino tak cesara odteje. Na to cesar more Vladislava sem dati. Celski Vorih ga prekvzeme, pa z n tega volo dobi telko sovražnikov, da per enein leti more deželško oblastničtvo ino Beč zapustili. Kader je Vladislav v' Beči, vzeme svojega rejnika, celskega Voriha nazaj; ali kak toti pride, je vse nemirno. Vorih tedaj z' Vladislavom gre v' Beligrad (1456), Hunjadci pa ga tam namer pred se ne pustijo, temuč ga vmorijo — ino tak premine rod celskih grofov. — Zdaj se primejo za njihovo erbio. Friderik hoče, kak so si že prejd rekli, celsko grofio, je pa njih 24, ki njo hočejo imeti. Vorihovi vdovi morejo podložniki vernost oblubiti ino na toto persegnoti, ino zvumen Vitovec še je Vikši celskogrofoske vojske. Cesar Friderik tedaj Vitovca v' baronstvo podigne, ino njemi eno grajšino da. Vitovec hitro drugo misel 'ma, ino terja vee, cesar ne pervoli, temuč vzeme Celsko v'svojo la-stino, Vitovec pa na to plane nad Celje, ino vzeme Celje, ce-sarovega kanclara, kerškega škofa, vse cesaro\e šace, orožje ino pečat. K' sreči se je cesar prejdnjo večer bil v' stari grad podal. Zdaj vojske 'z Stajera, z Koroškega ino Krajn-skega cesari na pomoč hitrijn, ino Vitovec more pokoren biti, Vorihovo vdovo pa pozadovolšijo, ino naš Friderik dobi vso Celsko, ino njo po redi z' Štajerskoj zjedini (1457). Še v' totem leti Vladislav kral v1 Pragi vmerje z' 11lni letmi, ino Podiebrad vzeme češki kralevski sedež, na Voger-skem pa Hunjadov sin Matjaš Korvin, za Celsko še se laš-kogorički grof vleče. Tudi nad totega ali gre cesarski Višiš Paumkirhar, ga premaga ino k'miri primora. Iz tega pride, da laškogorički grof per celski grofu nema več kaj iskati, ino še zverh tega more svojo grofio za austriansko lehenstvo spoznati, kero po iztečenji grofoskega roda tudi k'austrian-skim deželam ima priti, ino Paumkirhar dobi ena grajšino na Vogerskein, na keri on močen grad zezida. — Našemi Frideriki še njegov brat, rakoski Albert, izdaj ne da mira, ino njemi po sili hoče od njegovih dežel proč vzeti. On za tega volo rakoske žlahtnike podvusti ino Bečane proti cesari riašunta, se tudi z'»Vlad j ari zveže. Pale tu je Paumkirhar z' svojimi Štajerci k'jedi, ino zbije Alberta nazaj, obrani ali tudi zdaj cesara. Ceski kral Podiebrad ta dva brata pomiri (1461). Ali toti mir ne terpi dugo. Da je Albert še le sploh nemiren, ino Bečani z'njim deržijo, tak je znova spun-tanje. Oni cesara (1462) v' Beči zaležejo. Cesarica se z' svojimi po kleteh more skrivati. Cesar reče, da raj hoče mertev biti, kak se njim prekdati. Pale tu je Paumkirhar pervi k' redi na obrambo cesara. On, ter Vitovec ino več drugi pride z' Štajerci, Korošci ino Krajnci cesari na pomoč, tudi češki Podiebrad pride pomagat. Paumkirhar Bečane nemiri noč no den, ino nje pači v'obsedanji cesarovega grada, v'kerem že skoro nemajo kaj jesti. Zadnič Paumkirhar spravi enega svojega mladenča, z' imenom Nakavec, skoz zaležavce, ker v'grabo skoči, ter srečno po zidi gor, ino do cesara pride z' glasom, kak je za njegovo obrambo sker-bleno. —■ Naskorem potem si Paumkirhar sam z'svojimi Sta- jerci k' cesari pot naredi, ino pride kak Angel od neba v* cesarov "-rad, ino gladuvajoče oživi tak z' hranami, kak z' troštom^naskornejra rešen ja. Toto je tudi prišlo, ino je mir med bratoma napravlen. Albert je dobil IJeč ino vso dolnjo Rakosko, je pa svojemi brati cesari Frideriki mogel vsako leto 40,000 zlatov plačati. Tak je med njima ([»4633 že zupet vernjeka. Tudi zdaj Paumkirhar pride, ino za cesara vse dobro napravi, Alberti nikol mirnemi pa (1464) smert konec naredi , ino tak našv Friderik dobi Rakosko. Paum-kirhara vogerski kral Matjaš v' baronstvo podio-ne, ino on se zdaj na Vogerskem v' svojem novem gradi zderžava. Zdaj se Štajerci s puntajo, Paumkirhar je njihov prednjar — pa zakaj? Paumkirhar je cesari Frideriki razvun tega, kaj ga je telkokrat odtel, ino junačko obranil, tudi 32,000 rajnš penez posodil, svojih, ter od svojih prijatelov na posodo vzetih. Tote peneze so štajerski, koroški ino krajnski deželski stališi prekvzeli ino Paumkirhari dužno pisino na nje vun dali. Oni so tedaj cesari pustili neke dače no-terbrati, da bi se z'totimi Paumkirhari njegov dug plačal ino se dužno pismo nazaj rešlo. Dače so se noter jemale, za nje pa seje v'Gradci, spodi v'mesti cesarski grad (Burg), na Gradci (Schlossberg ) pa mesto zidalo, druga se je ne nič plačalo. Paumkirhar je prosil, — prosil za svoje peneze, pa zabstojn, cesarovi služebniki so ga z'grobjanstvom odpravili, posodniki so ga pa terjali. To, ino nezahvalno poza lile nje tak velkih ino nevarnih za cesara junačkih perza-denjih je Paumkirhara mojrlo grenko razžalostiti, pa ga tudi jezno razlutiti. Kral Matjaš gaje tudi podžigal, ino tak se je on z1 večimi štajerskimi žlahtnimi zdignol nad cesara. Pri Sali (Fiirstenfeld) je cesarske premagal (1469), Lipnica se 'mu je skuz ovajenje nje mestnega sodca prekdala, ino cesarski so 'z nje pregnani. — Zdaj cesar vu Velkovci (Vol-kermark) na Koroškem zbralše derži, ino se sklenjuje proti Paumkirhari ino njegovim pomagačoin, tudi proti Turki, ker je že pa blizu Štajerske, ja v'njo noter do Celja prišel. Per toti priliki cesar Friderik dobi od koroških ino štajerskih de-želskih stališov 12,000 zlatov na posodo. Z' Pauinkirharom se pogodba zavezuje, ino cesar odpusti njemi ino njegovim pomagačoin, kaj so zuper njemi storili. Ali da se 'mu dug ne plača, ino 'mu pročvzete grajšine ne dajo nazaj, tak se zupet boj začne. Zadnie cesarovi služebniki Paumkirhara zanorijo v'Gradec, da bi račun dal od svojega spuntanja. K' temu je njemi 23'i den malega Travna (Aprila) leta 1471 od jutrešnega do večeršnega zvonjenja dan. On pride v'Gradec, ino se postavi v'cesarski grad. Nazlic se pa den potroši v'prepiranji ino pojednicah, Paumkirhari se ne zdi prav, on vbegne dol v'dvor, ino da ne najde vsvojega konja, ne sluga, dirja peš dol nad murske vrata. Še prejd pa, kak je tista vura, ino prejd kak Paumkirhar do vrat perbeži, začnejo na Gradci zvoniti, Paumkirhara med dvojnimi mur- skimi vratami primejo, vrata obojne zaprejo, pride rabe! CFrey-man") ino mesnik, Paumkirhari se povej, da je tu njegova smert. On oblubi za svojo živlenje vse svoje grajšine, ino še zverh tega (»0,000 rajnš penez cesari dati - ali zabstojn — Paumkirhar je ob glavo djan, njegove grajšine cesar vzeme, ino nje obderži, njegovi ženi, sinom ino čerim pa dopusti, svoj dug per 1'relatih ino žlahtnikih na Štajerskem ino Koroškem si terjati — vekši dug pa se njim je tak nikol ne plačal. — Tak »vet plačuje! — Kral Matjaš na to Turka nazlic pusti ,335); sv. Jurja na dolnji Šavnici (1H36); sv. Petra pri Marburgi fara (13387); sv. Lovrenca na Wekselni (1344), l) Na toti cirkvi dve kameni glavi znamcnujeta, kak grozovitno so Madjari ino Turki z' ondcšnimi ludmi delali. ') Več slovenskili imen tam okoli žnamcnujc , da so tudi tam Slovenci naseljeni bili ino toto malo pole Polcc imcnuvali! Z Polca je potli Polz. ') Tota cirkev ima tudi letni napis 1223. 4) Od Polave semdol ino okol Jilce se najde dosti slovenskih imen, tudi se od niže še zdaj ena sosečka zove VVindischpollau (Slovenjapolava). *) Tudi tu okoli je dosti slovenskih imen. ') Tu je potli velikoimenitni Eneas Sjlvius, cesara Friderika svit-nik ino pisar, bil farmešter, zatem Skof v'Sieni, zadnič rimški Papež pod imenom Pius II. Je pa že prejd Papež Johanez IV. tudi Slovenec bil; naša škofia še je ne Slovenca mela. 7) Tota zred Marburskoj, Seunčkoj ino Iiamčkoj je potli (1505) ker-škemi škofi dana. ter per sv. Jakobi vu Fridbergi fara; sv. Martina v' Bisterci zgorGradca fara( 1349); sv.Jurja v' Ivleki pri Radgoni (1350 '); sv. Lovrenca v1 Brežah (1353); Maria Strassengel (1355), tota Div. Marie podoba je iz svete dežele pernešena; sv. Lovrenca v' murcinera doli (1359); Špital na Semrinki (1363); sv. Jelene na jauerski gorci (1364) : sv. Miklauža v'Juden-burgi fara (1367); v' Gojsti (Gciss) fara (1370); sv. Arneja v' Ilogaci fara (1371); sv. Mihala v'Stubenbergi fara (1372); sv. Mi hal a v' Crešencih fara (1374), ter v' Laporji fara, sv. Trojice na gornji Pulskavi fara, v' Poličaneh fara; v' Kacini (Žolcbahi) cirkev (1375); v' Rigersburgi se iz stare cirkve farof naredi, ino se znovega zezida zdajna sv. Martina cirkev, ter postane nadfara (1377), ob enem v' Jamniki v' Celskem postane kaplania; sv. Andreja v' Angri (1379); sv. Petra pri Ljubni (1385); per sv. Roperti v' Drevjah fara (1390); per sv. Pongraci v' Ponkah fara (1396); sv. Križa per Lu-toinerskem ali Lotmerkul 402); Div. Marie na Kulmi (1404), ter Teharska fara; Div. Marie v' A pačah a) pri Radgoni (1418); Div. Marie na Gori pri Ptuji zdajna (1424), ter Mozirska, ino sv. Jakoba pri Uncmarki; v' Lebri pri Hartbergi kaplania (1429): sv. Lovrenca v'Goricah zvun Ptuja kapela (1445 '), ter Div. Marie v' Knezi fara ) ; sv. Martina pri Vurberki (1446), ter sv. Arneja v'Libohi; vseh Svecov v'Landsbergi (1448); v' Ljubni fara (1449); sv. liga v' Gradci zdajna (1450); Mana Lankovic (1455); sv. Lovrenca v' Uebelbahi fara (1460); v' Laškem (Tfiffer) fara fl4615); sv. Katreje v' Lubgasti (Ligist 1464); v'Celji prepoštia (1166); v'Nestel-bahi fara (1467), tota je pa že v'dvanajstem stoletji znana; p rej d i imenuvana fara sv. Lenarda v' Novicirkvi v' Celskem pride pod krajnski klošter Strasburg (1468); sv. Magdalene vu Vildoni (1479;; sv. Magdalene v' Koflahi (1485), ob enem Kunačka (Kainach), sv. Ožvalda pri Plankenwarti, ino Rotelstajnska; Maria Svetina per Laškem (1489), ter fara na Stradni i. v. dr. *) Tudi Klck je slovensko ime , tak Stradcn ino veliko drugih tu okoli. 2) Od tote cirkve se poveda , da jc najstarša v' totem kraji , ime Apač« tudi kaže na apata , morbiti kakega Benediktinskega , ker je v' starodavnem časi kerc svoje barate v' toti kraj poslal, totih ravnic obrodovitit. 3) To jc pokazal nadpis tu najdenih sv. Rclikvih. Tudi en rimski penez od cesara Konstantina Vclk. jc (1843) tu vunskopan. 4) Tudi tota beseda je slovenska, zdajni Gnas je slov. Knez ali Knjez, so tudi druge slovenske imena tu okoli. *) Daje Laike nadfare podfarna cirkev v'Loki že 1208 bila, tak je tudi tota že teda mogla biti , ino še prejd. Laško ali Tiberium (Tfiffer) se od cesara Tiberia sem piše , ker jc tu grad imel, kak je že prejdi rečeno. 5. Gospodstvo, podložnost, lastinstvo, davke, dace. Gruntni lastniki so v' totih časih skoro samo žlahtniki ino duhovniki bili, tudi samo oni gospodje, le oni so deželske-ga poglavara izvolili. Pervi ino prejdnji so bili grofovje, drugi baroni, tretji žlahtni. Z' njimi jednako gospodstvo so imeli duhovniki, posebno škofi ino prelati ali upati, papežova oblast je pa tak bila krez vse poglavare. Tudi so mestjani ino ter-žani zdaj že gospodstvo dablali. Ob onem časi, kader so Madjari ino Čehi zred drugimi se za našo štajersko deželo terjali, ino so Štajerci skoro ne znali, koga bi se deržali, ino si je tudi niše ne z imetkom, ne z' živlenjom sloboden bil — so duhovski ino posvetni gospodje (1256) vkupstopili, ino so med sobom izbrali deželskega oblastnika pod imenom ,,de-želski kapitan (Landshauptmann)da bi toti pravice ludstva v' obrambo vzel, ter za slobodnost človeka ino imetka skerbel. Ob temu so tudi deželski stališi (Landstande) nastali, ino so bili četvere redi: 1. Gospodje, 2. Duhovniki, 8. Vitezi, 4. Mesta. Kak je vogerski kral horvatskega, Otokar pa češkega deželskega oblastnika k rez Šfajer bil postavil, so toti našim nemškim grofom ino žlahtnikom bili tern v'oko, kajti toti grofovje ino žlahtniki so nikake krez se oblasti ne spoznati hteli. Oni so proste ludi le za smet deržali, pa tudi z deželskiin po-glavarom hteli tak djati, kak bi se njim zdelo. Kader je naš vajvod Albert I. njim spervega ne dovolil, kaj so hteli, je eden iz njih, ino ravno sekovski škof Leopold I., 'mu v' oči povedal: „Veš, vajvod! mi se od naše proti tebi pokornosti za od-vezane deržimo." Ino en Stubenberg 'mu je rekel: ,,Da bi Otokar bil krez nas kraluval po naših starih slobodnih pravicah ino deželskih postavah, bi še znal den denešni živeti ino kral n vati (1291 ')• Drugi nižiš-žlahtniki so, kader so mesta se že bol bile obludovitile, ino se mestjani per ineštriah ino teržtvi začeli bogatiti, se tudi v'mestah zderžavali, ino so od bogateših pe-neze na posodo jemali. Če je toti potli peneze htel povernjene imeti, ga je vitez dobro spretepel, teda pa ga 'z hiže splodil. Če je keremi mlademi vitezi do česa vola prišla, je le v' šta-cun šel, pa si vzel, kaj se 'mu je zdelo : ako je štacunar kaj rekel, se 'mu je vitez z bitjom pogrozilTak so toti delali, ne čuda, da so tudi drugi se krivice ino posilnosti ne zderžali. ') V. Wi n ki e r n ') Annegarn — — — str. 78 - 79. — V,, 83 — 83 i. dr. Zato so pa od deželskega kr pitana ino stal išov duže večkrat deželski zbori deržani, v' kerih so poleg deželskega kapitana bili deželskega poglavara dvorski gospodje, za njimi gruntni gospodje ali vitezi, po časih so tudi mestjani smeli na zbor priti. Pred vsemi totimi so pa bili škofi ino apatovje. Ali vsa tota gospoda so bole za se govorili, kak za deželo, ino so zalo tudi deželskemi poglavari hteli zapovedavati. Za podložnike je tudi v' totih časih hudo bilo, kakti se to iz vsega dozdaj rečenega lehko vidi. Podložnik je bil sužnik ino gospoda so z' njim delali, kak se njim je vidlo. Podložnik jo gospodi vse dati mogel, kaj 'mu je ne dal, to 'mu je po sili vzel. Tak je med podložnikmi progovor ali povest bila: „Kaj pojem ali spijem, to je mojo, drugo pa nič '}." Pred sodci so se tota gospoda za svoje podložinke prepirali tak kakti za živino ali druge sebi lastne reči. Kader je mir bil, je nje gospod z'bičkanjom ali z'mečom gnal k'vsemdav-kain , dačain, gospodšinam (rabotam) po svoji voli O, v' boji so tote podložne vojšake eden drugemi proč odegnali, nje zred gruntom eden drugemi odali, zamenjali i. t. d.3). Iz tote sužne podložnosti so se vbogi ne drugač rešiti mogli, kak če so spovujšli ali v' mestah se nastanili. Kak so njim žlahtniki tam zadevali, je ravno prejd rečeno. Tak je v' totih časih za {jodložnike bilo. Gospodske so rekle: ,,Kmetičke, keri so slo-lodnosti želni, more le z' ostročoj šibe ino palce v' berzdi deržati, njih segurnost bi se le povekšala, če bi se na njih tožbe poslušalo." — Ali zadnič so gospoda sami svojim pod-ložnikom pokazali, kak se znajo gorpostaviti, kader so nje najmre sami proti endrugem šuntali ino hujstili. Ino da so njim skoro vsi hteli spovujti, so njim mogli njihov stališ v' tem po-bolšati, kaj so začeli lepše z' njimi djati, ino so tudi po časih napravili, da je lehenstvo na možke ino ženske erbe šlo. Tak je vasalstvo dosti proti svojim gospodom pridobilo, so pa tudi eni deželski poglavari gospodskam z' besedoj ino v' djanji pokazali, da imajo po človečko z' svojimi podložniki djati4). ') Po tem je še per naših bratih na Horvatskem , Vogerskein i. t. J. zdaj navada, da, kader kaj bolšega imajo, vse proti potrošijo, kak da bi se bojali, da se njim nebi proč vzelo — Seljan zemlopis ilirskih pokrajinah I. *) S c h n. Gesch. v. Oest. u. Steierm. II., 63 i. dr. 3) Po tem je prišlo , da ene gospodske še zdaj svoje podložnike tak da- leč okoli razmetane majo. 4) Kak je kral Matjaš to gospodom htcl dopovedati, se iz sledečega djanja pokaže: On je enkrat svoje dvorske gospode po obedi povabil, z'njim v'gorice kopat iti. Kak so tedaj v'jan stopili ino kopati začeli, je on prav ostro kopal zlehkega ino popevajoč, njegovi go-spodski kopači so pa se potili, sopali ino hripali. Tedaj njim kral da henjati, ino njim reče: „Glejtc, kak teiko se zasluži ino pripravi, kaj vi tak lehko zapravite." Sohn. Gesch. v. Ungarn II. 45. Lastinstva je v' totih časih malo indi bilo, kak per gospodskah duhovskih ino posvetnih, kmetički ino drugi so grunte le kakti na posodo dane imeli. Kaj so na totih si pripravili, je, kiik smo že vidli, gospod vzel, davke ino dače so pa, kak so enkrat gornapravlene, ne le samo tak ostale, te-rauč še dnže na vekšo sle. Tak je samo Friderik II. svoje dače iz Rakoske ino Štajerske na 60.000 mark srebra spravil, pa totivi deželi tudi tak obožil, da je potli kutnaj nekaj krez 7000 dobil. — Kral Otokar je (1265) v' naši Štajerski vse dače popisati dal, ino v' eno dačnico vkupspraviti, kera še je zdaj znana pod imenom Rationarium Štyriae ali R. St. Tota dačniea pokaže, kelko je penezia v' Gradci, kelko so mostovine, sodbovine, gorna, gospodovine, pristave zred desetinami, solenice i. dr. znesle. Cesar Rudolf je ravno veliko mostovin ino cestovin dol-spravil, je pa za svojo vojsko dače navergel na puše, travnike , njiva, gorice, mline, ino celo na pluge. Friderik Ilf., kader je (13 18) bil v' Gradec prišel, je deseti tal od vseh duhovskih ino posvetnih grajšin ino gruntov za vojsko terjal. Za deželskega vajvoda Albertu II., ter Otoa je na vse gorice naverženo, da se deseti tal po ceni more od njih plačati. Albert II. je zverh tega, kader je na švajcarskem boji bil zgubil, na Rakosko ino Štajersko telke dače navergel, da je vse mermralo. Tudi gruntnih gospodov dače so duže vekše bile, ino poleg totih množina nečlovečko težke gespodšine (rabote). Zvun tega, kaj so podložniki svojemi gospodi vse mogli za gospodšino obdelati, so, kader je ker si na kakkoli stermi gorci, ali visoki pečini htel svoj grad postaviti, vso kamenje ino drugo spravo mogli gorznositi ino pomagati zezidati. — Zadnič so deželski stališi (1445) sklenoli, ino cesarje njih sklenenje poterdil, da imajo vse mostovine ino cestovine proč priti, ino samo tiste ostati, kere so ravno zavolo mostov ino cest nazočno potrebne. Desetina je zdaj spervega še sploh duhovnikom dohajala, konči vekšital; soligradski ino sekovski škof sta bila desetinjara skoro po vsi Štajerski, tudi voglejskemi Patriarhi je šla. Ali že so posvetne gospodske začele desetino pod se vleči, ino duže bol njo si posvojuvati, tak, da je lateranski cirkveni zbor posvetnim ostro prepovedal, desetino jemati; ali Frideriki. Papeži Terbani III. odgovori, da, če ravno so spervega samo duhovniki ino leviti desetino imeli, so mešniki ino cirkve tote kak drugih svojih pravic si ne zadosti braniti mogli, tak so žlahtniki ino drugi oblastni gospodje od njih desetino dobili, da bi nje branili'). l) Zdaj posvetni dosta več desetine imajo kak mesniki, pita se pa ali, jel njim po pravici gre, če mešnikom ino cirkvam njihovih pravic ni samo ne branijo , temUč oje še dolterejo ? 6. Obdelanje zemle. družbinsko ino filžno živlenje. i Če ravno je zdaj spervega naša dežela v' nekih krajih v' tožno pustino obernjena, je vender, kader je kral Ofokar prejdi rečeno dačnico dal napraviti, bilo veliko oratne zemle ino goric, veliko grajšin ino pristav, mest ino tergov , vesnic ino sosečk v' naši zeinli, gde je veliko pšenice, herži (žita), ovsa, fažole ino maka se dobilo, veliko živine se redilo, posebno svinj i. t. d. — ali potlanje razbojne leta so zevsim pripravkom, zevsoj rodovitostjoj veliko nazajstopile, ino ludje so javkali pod stiskoj nadloge ino reve. Strašne zime, velki nalivi, kuga ino pomor, vse to je obdelavnost vstavlalo. Enkrat (1254) je po Jurjovetn prišla taka zima, da je na njivah ino v' goricah vse zmerznolo — pale potli je zima ino suša tako nero-dovitnost pernesla, da so ludje ne imeli kaj živeti — nepre-henjani boji, ino v' njih vkončanje setvih, tersja ino drevja je naredlo, da je prišel glad ino takši pomor, da so mertvih na množine prez mešnika le gdekoli v' globoko skopane jame zmetali (1270). Vse to je pa naših grofov, vitezov ino žlahtnih ne zamoglo vkrotiti. Kral Otokar je njim zato htel strah naredili, je pa ob živlenje djan. Toti naši gospodski so hteli po svoji navadi dobro živeti, so pa ravno oni veliko priraska vkončali ino preprečali. Nastali so nadale boji, prišle so pale hude leta ino druge preglavice. Enkrat (1290) je še ob Božiči tak toplo bilo, da so violce ino druge rože cvele, trava še sploh se lepo zelenila; ali (1306) je 'z jutrešnih krajov taka množina velkih kobile sem perletela, da so na mile daleč sunce zakrile, ino gdč so dol sele, so tak včista vse vjele, da je na sred leta vse vsušeno bilo, tak kak na sred zime. V'leti 1310 je bil pomor med otrokmi; v'leti 1316 je Mura tak narasla, da je 14 mostov raztergala, ino vse kre sebe zalijala, še v' tistem leti je govenska živina skoro vsa prej-šla. V'leti 1337 je poleg pomora bilo padanje živine na Šta-jeri ino po vsoj Europi. V' leti 1340 je prišla huda zima, ino pale množina kobile, k' temu še velke povodni. V" leti 1342 je malega Travna (Aprila) velki mraz vse požgal, ino kaj se je omoglo, so potli nalivi ino povodni vzele, ino je prišlo padanje živine. V' leti 1344 je ob Božiči še bilo tak toplo, kak gdakoli po leti; po Matjašovem pa je prišla taka stekla zima na pet tjednov^ da so ludje zred živinoj od zime konca dali. V' leti 1347 je po leti tak merzlo ino vun ino vun dežovno bilo, da je na njivah ne nič se zezorilo ino vse negodno moglo noterspravleno biti, vino je ne za piti bilo^ V' leti 1348 je takši zemle potros bil v' Štajerskoj, Koroškoj ino Krajnskoj, da je veliko gradov ino hramov poderl, ino goro črez goro zesipal; teda se je reklo, da je to kaštiga od Boga zavolo hudobnosti, razbojnosti ino nečlovečke grozovitnosti naših gro- fov ino žlahtnikov: k' temu je bil pomor toto ino še drugo leto. V' leti 1382 je pale bil pomor, 1385 nič vina, 1386 pomor, 1447 padanje živine, 1479 je ne zernje, ne vino ob-rodlo, ino je nastal glad; 1486 padanje živine, strašen pomor posebno v' admontskera doli. V' leti 1447, 1474, 1478 je neznano velka množina velkih kobile sem perletela, tote so tak vse vkončale, da je glad ino pomor nastal. Ali per vsem tem je še to, kaj je perraslo, ne cene 'melo: drevenka (Metzen) pšenice je valala 13 krajcarov, drevenka herži dva šilnja, funt govedine en penez, funt svinskega 3 peneze, pint najbolšega vina 4 peneze, božnešega pa 9 pe-neza. Drugokrat je drevenka pšenice valala 10 denarov, oves 1 1 denarov i. t. d. Per tak malih cenah zernja ino vina, pa tak velkih dačah je ja prosto ludstvo moglo na nič priti; ali po telkih hudih letah je vender potli za pol drevenke žita (herži) se moglo 60, ovsa pa 40 denarov dati: funt govedine je (1460) valal 5 drobničov ali polpenezov, pint najbolšega muskatvina 20 penezov, najbolšega laškega 12 penezov, našega 6 penezov, pint piva 2 peneza, pet jajc 1 penez, funt masla 5 penezov, funt cukra 3 šilnje, kniga prostega papira 11 penezov, par šolnjov 14 penezov. Zidari ino cimermani so 18 penezov na den služili, drugi težaki ali delavci pa 12 penezov i. t. d. Kak je za družbinsko ino liižno ž i vi en je v' totih žalostnih ino nesrečnih časih bilo, si lehko mislimo. Kaj so eni gorpostavili, to so drugi dolpoderli ali požgali. Ludje so si tedaj vsakokrat, gda njim je vojska njihove stanja skončala, nje zupet mogli staviti. So pa tudi prejd stoječe mesta, tergi ino vesnice povekšane, ter nove postavlene. Tak je naš Gradec, kader so naši deželski vajvodje svojo rezidencio v' njem imeli, povekšan ino polepšan. Tak so na novo nastale mesta: Slovenjigradec, Knitelfeld, Vole, (WoIz). Stare mesta Judenburg ino Radgona so bile vajvodove Prefekture ali podoblastničta. Pri gradi Ormož') nastane Ormož mesto ali varaš (1200), tu je pa beržčas že za rimskega ladarstva nastanenstvo bilo, kajti je tod rimska steza šla, ino se tu najdejo znamenja rimskih pokopališ '), tudi so tu rimski penezi od cesara Maksimina (Trakoskega) najdeni.^ Znan je že ob totih lrHah Noviterg (Neumarkt) V gornjem Štajeri, če je ne že tudi tu za rimskega ladarstva ostanstvo ali kako nasta-nenje bilo3), kajti je tudi tod rimska cesta šla. Znan je *) Ormož je staro mesto v' Serbskoj (Or, oratva — mož), je ali slovensko ime od opervič oratne male družbe , kera je po svojem povekšanji tu vesnico ino svojega gospoda v'jednako zva-nem gradi imela. *) Če ne so tudi tote staroslovenske. *) Eni tu sem postavajo staro Norejo, pa je skoro ne znati, z'kakim erokom ? L Čermnec (Rotenraann), per kerem se tudi rimski napiski najdejo. Znano je Verbje (Vellenbach, Feldbach), Borinje (Vo-ring, Fahring). K'bol vterdjenji družbinskega živlenja ino na bol s lo-b o dn ost pred tatroi ino poropniki, kerih je ob totih časih vse puno bilo, so v'mestah nastali Višišmestjani (Biir-o-ermeister), sodci ino drugi predpostavleni na odvračanje nemirnosti ino hudodelstva. Cradci je bilo smertno sodstvo, tudi sodeč črez celo deželo, ker je namesto deželskega poglavara vse tožbe gorvzel ino sod sklenil. Tudi krez gospodsko so se tožbe znale pred deželskega sodca al' pa pred deželskega poglavara pernesti. Dvojbojstvo, če ravno je k'velikem ranenji družbinskega živlenja še dugo ne odstopiti htelo, je že v' pervih časih totega pretčka bilo prepovedano , ino je namesto tega per tožbah previžanje skuz svedoke (priče) vpelano. Takših svedokov je tožnik mogel sest imeti, keri so z'njim vred persegnoli, da je njegova tožba resnična. Le bol vdružbenje ludih ino nastanenje v' mestah so zdaj deželski poglavari hteli, ino med totimi posebno kral Otokar. On je za tega volo nove mesta po svojih deželah dal zezi-dati ino gornapraviti, ino je mestjanom posebne pravice dal. Ravno on je tudi drugo posebno velko družbo v'misli imel. On*je htel, da bi vsi slovenski rodovje se vkupzvezali: Čehi ino Moravci, Polaki ino Slezanje, Hanaki ino Slovaki, Štajerci ino Korošci, Ivrajnci ino Istrianci i. t. d. ino tak v' eno velko narodno družbo stopili; ali— davso prejdnji nemški ce-sari skoro povsod, zosebno pa v'naši Štajerski, v'Koroški ino Krajnski Nemce za gospodske vgnezdili ino si Slovence kak delavne sužne posvojili, so oni za nikako volo ne dali čuti od takšne slovenske družbe, ino zato toto na vse kraje prepre-čali, Otokar sam kak glava je ali totemi se oživečemi, slo-venskemi životi odsekan. — Dobrem vdružbenji sta tudi ra-koski ino štajerski vajvod v' svojem bojnem razbratenji ne malo naškodila, kader sta sama ludi na razdruženje podbadala, tak da so si starši pred otrokmi, otroci pred staršimi ne slo-bodni bili, zato da so eni z'enim, drugi z'drugim bratom deržali. Kakšno strašno žalostno razdruženje so Madjari ino Turki naredli, smo žalo! že vidli, kako razdruženje je pomor napravil, si lehko misliti znamo. Da so pri vsem tem le mesta, konči na čase, najbol se k' družbinskem živlenji snovale, tak hočemo viditi, kakše so v' onih časih mesta bile, ino iz tega spoznavati, kakšo je tedašno hižno živlenje bilo. Mesta so bile čista božne ino čudno nesnažne: vulice sov bile sami kotovje, puni globokega blata, hiže ali koče zvekšinom lesene, z'slamoj pokrite ino tak male, da so nje cele odpelati znali; v'njih so ludje ino živina vkup prebivali, dimnjakov so ne imele, so ali dimnjače bile. S vinski hlevovje so bili vunta po cesti obernjeni, ino same gnojšnice za endrugim. Ludje so okol komena jeli ino spali, peči je ne niše imel, neti je gdo kaj od peči znal. V' gospodskih palačah ino gradeh je ravno več prostora bilo, ali tudi vse nesnažno: v'hižah so le tla bile, ino tote po debelo z'slamoj nastlane za noge si greti; stolov je ne bilo, če je ali gdo htel sedeti, si je mogel na tla na slamo dolsesti, ino puno skakajočih ino lazečih stvari na stan vzeti i. t. d. '). Tak se je v' mestah ino gradeh živelo, kak še le na vesni-cah ?') V. Meštrie, teritvo, penezi. Meštrie so še se ždaj spervega malogde najšle , ino gde so se kere nahajale, so nje le sužni tirali; rudnarstvo, ali železo - kopanje, ter srebro-kopanje je mnogo se tiralo. To se pokaže iz žalostnega pergodenja v' Curicah v' gornjem Štajeri. Tam je bila močna sreberna ruda, ino v' njoj veliko sto rudnarov, ki so srebro kopali. Toti so pa od predobrega živlenja se prevzeli ino prekšni, čudno nemarni postali, ino tak se je za kaštigo (1158) ruda vkupzesipala, ino je 1400 rudnarov pokopala. V'rudo je telko vode nastopilo, da so vse podanje skušavanja, vodo vunspraviti, zab-stojn bile; — Za madžarskega ladarstva je per tem nič ne naprej, še le nazaj slo. Ali kral Otokar je meštriam ino teržtvi naprejdek dal. Odpotli so meštrie duže bol gorjemale. Za Alberta I. je v'Beči že telko šoštarov bilo, da so toti v' ondešnem spuntanji njemi pustili povedati, da bodo mestno grabo z'kopitarni napunili, ino si tak most k'njemi naredli. Tudi v'drugih mestah so meštrie tak gorjemale, da so me-šterski že prav premožni ino bogati bili. Ravno tak je z'teržtvom v'pervih razbojnih časih to-tega pretčka ne nič bilo. Potli je najprejd v'Judenburgi nastalo velko teržtvo iz Laškega semvun, ino so toti mestjani od deželskih poglavarov posebne pravice dobili. Zatein so pa Zidovi teržtvo najbol pod se spravili ino se tudi duže bol zbogatili. Za to so njim drugi tak nevošlivi bili, da so njim vse sorte pregrehe zinislili, nje preganjali ino celo vmarjali. K'vekšein naprejduvanji teržtva je Albert II. (1345) prepovedal, vino iz drugih dežel, tudi iz Vogerskega v'naso deželo voziti. Abert III. ino Leopold IIF. sta za teržtva volo postave gornapravila. Je tudi se naredlo, da se je na Muri blago, posebno pa vino iz dolnjega v' gornji Štajer vozilo. l) Annegarn--V. 270 — 271. Per naših Nemcih prostega Judstva ino enih pernemčenih Slovencih še se zdaj najde dosta dimnjač, ter sajnatih, celi tjeden nevmitih lie ino zamazanega obleča; per Dolencih nega dimnjač , ino je per njih, kak tudi per enih Nemcih, kod so prejd Slovenci bili, lepša red ino bol snaga per vsem. Pale cesar Friderik je za teržtva stran (1444) naredbe napravil , kak tudi zavolo kerčmarie i. t. d. , zakaj da so Štajerci zdaj Židove od teržtva odbijali ino toto na se po-tegnoli, zosebno rae:stjani, ter tudi žlahtniki hteli teržtvo 'meti, je duga ino serdita vernjeka med njimi nastala. — Teržtvo je pa najbol šlo z'laškimi zeinlaini, pa tudi v' deželi z' domačim blagom. Bogati teržec ino mestjan v' Radgoni Vorih Ekenberger je oča potlanjih imenitnih ekenberskih knezov. On je z'vinom, železom ino zernjom dobro teržil. En njegov sin je v' Gradci velko teržtvo gnal na vodi ino drugač , eden sin pa je cesarsko blago spravlal ino pošilal, ino je, tak kak Paumkirhar, cesari veliko penez posodil, pa zad-nič za svoj dug na Gradci noter zapert od dekelce smertno obinjen svojo živlenje mogel pustiti, če ravno je še v' ječi hudemi plačari cesari Frideriki 34,000 funtov penezov spravil. Toti v' peneze strašno zalublen cesar jc tudi Zidovom pale tak pustil se pomnožiti, da je vse glasno gondralo ino le vrelo nad nje, kajti so se z' teržtvom ino golufanjoin (Vkanjuvanjom) močno zbogatili, cesari pa k' velkem haski per mošnji bili. Menihi so tedaj začeli od njih predgati, kak so Kristusa mantrali. — Peneze so še zdaj spervega mnogi smeli delati. Leopold III. pa je naredil, da njih je niše drugi ne smel delati, kak deželski poglavar, ino je vsakši svojo za odajo pripra-vleno zlato ino srebro najprejdv deželskemi poglavari mogel ponuditi. Tak si je on velki šac spravil. Z' penezi so pa drugač mnogotere premenjanja delali na škodo deželi ino pod-ložnikom: černe kuferne peneze so z' belimi srebernimi v' jednako ceno postavili; celo tenke zvinjene plehnate peneze so vsako leto dolzavdarli ino nje predelali z' sploh jednakimi otročjimi napodobami. Posebno je naš Friderik namesto belili penezov dal černe krajcare delati, pa tak božne, da njih je dvanajst funtov kumaj telko vredno bilo, kak ovih en funt1). Tote peneze so derešpeneze (Schinderlinge) imenuvali^ ino so bili v' tak malem poštenji, da so vozci ne za nje blaj;a dobili, terauč prazni mogli domo iti, ino pri tem na nič prišli. Razvun deželskega poglavara je Judenburg imel pravico, peneze delati; toti penezi so pa tak božni bili, da so nje va-gati mogli. Tudi admontski apat je peneze delal, ino nje po gostoTdolzavdaril na svojo veliko obogatenje. Zato so grofi ino Višišžlahtniki od Alberta I. hteli, da nebi pustil penez tak po gosto dolzavdariti ino predelavati. Pdnez je pa ob totih časih med ludmi ne veliko bilo, samo edni so njih mnogo imeli. Kaj je bolših bilo, toti so tudi z'Turkom šli. l) En funt penezov je bilo en zd&jni rtjni. Umetnosti, vučenosti, znajčlenja. Umetnosti ino vučenosti so se ob totih časih, zosebno spervega, malogde indi, kak per mešnikih ino v' klo sirih najšle. Kral Otokar njim je ravno pogon daval, ali tu v'naši deželi so še le v'leti 1278 Križniki v'Gradci dobli perve šole z' posebnimi pravicami krez šole. Ljub-naski Oominikan, pod imenom Anonimus Leobiensis, je (1343) znan. Toti je pervi, ker je dogodivšine od štajerske zemle pisal. Tudi en Prior v' Zajc-kloštri je pobožne knige pisal. En farmešter v' Štrasgangi je bil vučenik duhovskih pravic. — Potli so znani: Jani H imel, v'Vajci rojen, je bil vučenik bogoslovstva v'Beči; Janž ino Miklauž Gračanj, sta oba doktora bila. Drugač pa se je teda še malogdo pisati vučil. Naš vajvod Ernest je ne pisati znal, iz grofov ino vitezov malokeri: potrebne pisarie so njim mogli njihovi gradovni kaplanje opravili. Knig prepisavanje je le v' kloštrih bilo. Z'tem imenitneše pa so znajdenja totega preteka. Okoli leta 1350 je strelni prah znajden. Kinezi (Kitajci} sov ravno že dugo prejd strelni prah 'meli, ali v' Eu-ropi je še le zdaj po namerki znajden. Frančiškanski ba-rat, z'imenom Bertold Švarc, je enkrat v'možari imel so-litar , žveplo ino voglenje vkup , ter kamen gorpokrit. V' to 'mu enkrat iskra ognja padne, ino preči možar tak spru-ži, da kamen gor v'dilnice vnese, ino njemi tal hižke podere. On se močno prestraši, pa hitro k'sebi pride, ino to večkrat skusi, pa njemi vsakokrat tak naredi. Potem Švarc to vun da, ino pokaže, kak se z'tem znajo pečine ino zi-dine razegnati. Na to so začeli tope (štuke) zlivati ino 'z njih strelati, puške so pa še potli znajdene. Okoli leta 1440 je knig na tiskanje znajdeno. Janž Gutenberg') si je zmislil, več pismene ali čerknjih ^'bukove deskice (skalce) zrezali, ino tak cele besede vkupposta-vlati, ter tote v' mali prešici z'kvintmi (šrajfmi) natiskati. Namesto natiskarskega černila je spervega tinto") vzel: da S a je tota k' njegovem deli ne prav se zastopla , je šel v' lajne, ino je tam bogati zlatar z'njim v' družbo stopil, toti zlatar je bil Janž Faust. Gulenberg ino Faust sta tedaj natiskario po redi začela. Ali zdaj je Faust Gutenberga v' pravdo zaplel, ino 'mu zadnič vse njegove pismence ali čerk-nje, sprave ino priprave proč vzel, ter je z'enim drugim, z' x~) Ena stara kniga očitno povej, da je toti Gntenlierg če*ki Slovenec bil, ino se jsval Johanes Kutensis, t. j. iz Kutne z'rodom. J) Tinta je latinska „tinkta« je ali ie Rimlanom , še prejd pa Gerkom znana. Petrom Šoferom, v'družbo stopil. Toti je /mislil, pismence zlivati, ino je tudi natiskarsko firnisovo černilo znajsel. Tak sta onedva zdaj tedaj natiskario po redi tirala, sta se tudi za znajdnika natiskane vundala, če ravno je Gutenberg pervi nje početnik bil. Faust se je zdaj močno zbogatil, kaj sta on ino njegov tovarš sveto pismo na jezere natiskala. Faust je nje na senjern pelal, ino je eno sv. pismo, kero je drugač še samo prepisano po 600 rajnš v'zlati valalo, za 30 rajnš dal. K' temu še sta dva Slovenca 'z Galicie v' Norimbergi (1470) znajšla, papir iz cap delati. To je celo velka dobrota bila, kajti prejd se je egiptoski ali pavunatni papir jemal, ker je močno dragi bil. Zdaj je knig natiskanje se z' tem leži vu vekšem tiralo, ino so knige se za malo ceno znale dati. V'našo deželo so natiskane knige le od indod se dobile, da še je tu dngo ne natiskarnih bilo. — Po znajdenji natiskarie ino platnenega papira so se umetnosti ino vuče-nosti po vseh krajih razširjavale, ino en človek je svoje znanja znal jezero ludem v'roke dati. Ali, kak so skuz natiskario lepe, dobre, hasnovite znanja med ludi šle, tak so skuz toto tudi od hudobnih ludi gerde, hudobne, škodlive knige bile med ludi dane. Po tem je prišlo, da vsaka spisana kniga pred natiskanjom more se Vikšim naprejpoložiti, ino od njih dopušenje k' natiskanji dobiti. Dru ge znaj denja iz totih časovso.: Apoteke; naj-perva pošta v'Benetkih; vetropuške; muškete; klobuki 'z klo-buoine; kučije; natiskanje podob; podkavanje konjov; žga-nico delati i. v. dr. — Dobelske toplice so 1491 že znane, ino imajo svojo ime od slovenske besede „topel." Najvekšo znajdenje totih časov je znajdenje Amerike. — Od sadovja, želiš ino drugih zrastih je v' totih časih k' nam pernešeno : Bob, najberže ob časih križovojskc od hvalinskega morja, pomarandže iz Medie; peteržil iz Egiptoma: maline, černe iz Perzie, bele iz Kinezke; žafran (staroaziatska beseda) iz Angližke. Okoli 1342 so se tokajske gorice začele delati (če ne že davno jirejd); 1351 je špinjača 'z papežove dežele k'nam pernesena. Koruza ali Kukurca, kero eni Slovenci za turšico, Nemci pa za turško pšenico imajo, je ne 'z Turškega, temuč 'z Amerike k'nam pernesena, ino je tam, doklam so ne Europejci ta prišli, bila jedino zernje za kruh ino za drugo hrano. — Slavne sreče zlato sonce! Kaj si z' Svatoplukom skrilo Kak si ti zapustlo nas Še za noseče megle, Gorutane no Panonce Je neviht se 'z njih razvilo, Na tak močno dugi čas? Da ja groza no gorje. Kak svoj por op razmtsari Divja stvar si z' groznostjo, Tak so Neinci no Madjari Nam razderli našostvo; Božtvo, sužnost, lanci, ječa, Težki jarem, smertni glad, Vsa nadloga v' kost boleča Je zapala nam na vrat. Zvala je te naša stiska, Da bi se perkazalo Nam le telko, kak se zbliskn, Tak se že obatrimo; Ti si našo zvanje slišlo, Zorja se zažarla je, Svetlo, vročo si izišlo Že krez nas zapušene. Otokar, Slovenec češki, Je krez Štajer poglavar, To za nas je glas nebeški, Bod' pozdravlen Otokar! Bistro ti pogled oberneš Tak do morja baltskega, v Kak do Tersta z' njim ogerneš Ludstva naš'ga naroda. Kam želenje tvojo seže Po slovenskih teh zemlah, Tam si bojna sreča leže Vsa na tvoj'ga meča mah; Tvoja močna roka dirja Vsem Slovencom na pomoč, O kak serce se rajširja Nam krez reštvo iz težkoč! Prajzko,Polsko, Moravansko, Bližna zemla vogerska, Krajnsko vso no Istriansko, Vse je krala našega; Stajer ves no vso Koroško, Rakosko no Češko vse Je pod tvojo glavo mpžko : Otokar, obvenči se! V' tebi vstanil nam je Samo, Keremi Slovenci vsi Hvale puno serce damo, Vslavnost zupet zdignjeni; Na Slovencov prerojenje, Slavni vitez! daš se ves, Dugo naj ti da živlenje Darovit Gospod nebes. Ali serce ti slovensko, Kero tak se veseliš, Glej to morje grozovensko, V' kerem pale se vtopiš! Sreča tvoja je ja bila Le na kratko še vsigdar, Bo še zdaj te zapustila: Že je vdarjen Otokar! Že so mesta no deržave Vzete 'mu, no žlak na žlak Tere dela njeg've slave, Dok' še padne naš junak. Višišžlahtniki okorni Z'nečIovečkim sercom so — Iierviželni, ludomorni — Žalo! ah naredli to. AT prevzetna grozovitost, No prelita kerv kriči Za pravično tam serditost, No nesrečni smo zdaj vsi; Vse nevihte, vsa nadloga Z' gostim mahom tuče nas, Tak, da vsaka duša vboga, More javkat' na ves glas. Boji vzemejo nam sine, V'nemških krajih padnejo Nam na jezero stotine. Ah na to zdaj prišli smo! Po teh bojih pride kuga, No nam vzeme vso živad 'Z hleva, stale 110 od pluga Edno- drugo- tretjokrat. Zdaj še nebo se zagerne Na vso leto prek no prek Tak v'oblake mokre, černe, Dajesplohsamdežnosne'g; Tak dežovje no nalivi Vzemejo na drevji sad, Sad v' goricah no na njivi, No postane strašen glad. Zdaj strahotno hude zime, Drevje, tersje vkončajo, Zmeznost še za ludi prime, No živadi terde so. Toti vdarci strahovitni So boleči grozno zlo, Al' še bole grozovitni Zdaj na zadnje pridejo, Kak po vehi 'z drevja rosa V' gostih kaplah dol leti, Kak podira travo kosa, Tak zdaj pomor gre z'ludmi. Celi zrak je tak navzeti Strupa od pomorskega, Da, ker jesti hče začeti, Že kak muha padne ta. K' totoj vsoj poprek težavi, Kera vekša nemre bit', Pride turški meč kervavi; Toti se 1' je strahovit! Revno tam pod njim tuguje Že Bulgarska, Vogerska, Že sem k' nam se perbližuje, V' strahi si je Radgona. Ali Ernest naš slaviti, Ker le hče z' Slovenkinjo Hižno lubo zvezan biti, Zbrani zemlo štajersko. Naj bo hvala njemi dana, Slava njegvem vitežtvi, NjegVa vojska vunizbrana Večno čast da slavenstvi. Tu. naš Ernest lute^Krajnce, Cerstvo vojsko štajersko, Goričane no Dolajnce Njim postavi pod brado; Tu Korošci no Hrovati, Močni nemški žlahtni še, Vsi postrašno orožnati, Turkom kažejo mejfi. Ja tu klanje je tak velko, Da se Mura kervavi, V' njo opadne Turkov telko, Da že voda vun kipi. Mala šaka, kaj ostane Tu od turške vojske prek, Tota le kak veter plane Vunta daleč na pobeg. Tak je Turkom moč poterta, No veselo v' Radgoni Vsakša vinska klet odperta Vitežkemi Ernesti : Pite črešnjoskega vina, Sladko z' njim oživte se, Rešena je domovina, Bog nas živi Štajerce! ŠESTI PRETEK. Od cesara Maksimiliana I. do cesara Ferdinanda II. (1490 — 1390.) Štajerska zemla v' nemških ino madjarskih bojih. 1. Lndstva, ladavci, deželshe zgodbe. ^otem kak je cesar Friderik svojemi sini Maksitniliani skoro vse dežele bil prekdal, je tudi naskorem vmerl (1493). Zdaj je ali Maksimilian I. naš deželski poglavar ali vaj-vod. Maksimilian je imel Rakosko ino Štajersko vkup, k' temu še tudi Koroško, Krajnsko ino Laškogorieko, zverh tega je še perdobil Tirolsko ino več deržavic v' Žvabih ino drugih nemških deželah. Z' ženoj je dobil Njzozemle (Niederlanden). Njegov sin Filip je po ženitvi dobil Špajnsko zred deržavami v'treh talih sveta, ter zdaj znajdeno Ameriko. Maksiinilian je tudi z' ženitvami nastavil, da sta potli Vogerska ino Ceska k[ Austrianskem prišli, ino je tak potlanjerai austrianskemi cesarstvi početek naredil. Maksimilian je bil močen, se-guren vojšak, pa tudi skerben oča svojih dežel. On je preči spervega Turka od naše dežele odvernil, ino je po njoj se vozil od enega kraja do drugega, povsod dobre naredbe vpe-lajoč. Naša dežela je v'Makšimilianovih rokah začela leži dihati, oddehnoča si od grozovitnosti Turka, ker je vnovlem više 51)00 Kristjanom nose odrezal,v veliko njih z'sobom ode-gnal, ino mnogo penez iz ludi sprešal. Maksimilian si je Aleksandra, Cesara ino Karla Vel. za predpodobo vzel. Njegova pripovest je bila: „Kak arja železo, tak leiiost dušo potroši." Za tega volo je pa tudi nestnidjen storil dužnosti pravega deželskega poglavara. On je razbojni dvojboj, pestnično pravico , mečuvanje, pravico z' mečoin dol-zaterl, ino sodnike postavil, da imajo tožbe gorvzeti ino pravico spoznati. On je imel v'misli ino tudi v'b8) gor da, ino Ferdinand I. postane rimski cesar. On še le 1562 zamore od Sulejinana pale prepušenje boja zadobiti za 30.000 zlatov na leto. — Zdaj on proti Luteranom Jezuite gorvzeme, potem pa še pred svojo sraertjo naredi razdelenje svojih dežel med svoje tri sine, ino kak je on (1564) vmcrl, je njegov sin Maksimilian II. dobil Vogersko, Češko ino Rakosko, drugi sin Ferdinand je dobil Tirolsko zred deržavami v' Žvabs»-.oj. Brajsgavi, v" Elzasi; tretji sin Kari je dobil Štajersko, Koroško, Krajnsko, Laško-gorico ino Istriansko noter do morja. Kari II., kak je tote dežele prekvzel, je preči pervo leto si v' Gradci d il na zvestost persegnoti, je deželskim stališom njih sloboščiue poterdil, ino si je Gradec za svojo rezi-dencio zvolil. Tu je on se po kralevsko dal viditi. Toti naš deželski poglavar je z' Luteranmi veliko imel opraviti. Njegova žena, bavarskega vajvoda či, verna katolška ker-senica, je njega^ sploh v' katolški misli poterdjavala ino ga krepila proti skušnjavam silnih krivovernikov. Kari, na vpo-tenje svojih svitnikov, misli Jezuite v'Gradec spraviti za naj-močnešo brambo proti luteranstvi. Najeta sta (od Karlnove žene) dva jezuitarska inešnika iz Bavarske, Pater Vilar ino njegov tovarš. Da pa se je v' Gradci že naprej zvedlo, da imata priti, je per njujnem prihodi ena truma Gračanjov na,gornji Gradec dirjala, ogenbandero vunvteknoe ino kričeč: „Cerno pogorenje gre 'z Bavarske/' Druga truma gre na most, da bi njima branila, se noter pelati; ali Karl-nov svitnik, Šranc, je njuj vu vitezobleči poleg sebe prez vsega protivenja v' mesto pelal ino pred Karla spravil. Tota dva Jezuita sta se Karli tak dopala,v da njima je celo blizu svojega grada (Burg) velko toriše za naselbino dal, z1 ») Tudi 'z Ljutomerskega (Lotmcrka) so vlovlene odegnali (Steierm, Zeitschrift. 183i , XII). naročenjom , da naj tu klošter postavita ino vikse sole vpelata (1573). Za živež so spervega^ dobili dohodke Jur-jevkloštra ino kneztva Miilstadt na Koroškem. Dvorska cir-kev farof, pejtni ino rejnički hram, konvikt, gjmnazium, vueilstvo, vse to je njim v' roke prišlo, ino lepi Hosenhain njim je z a Tuskulnm dan. Naskorem se je poznalo, da so Jezuiti tu, kajti oni so se za katoličanstvo tak gorečo vzeli, da so deželski stališi za njih pregnanje prosili, ali Kari je na njihovo ( Jezuitov) stran bil , ino njim je tudi svojega sina Ferdinanda dal na gorzredjenje. Tečas so se štajerski Slovenci, Krajnci ino Horvati zavolo gospodšine (rabote) proti gospodskam zdignoli; 20,000 se njih je vkupzbralo pod lastnim cesarom Iljom'), so pa tal pri Kerškem (Gurkfeld) od Uskokov, tal pa od vogerskega Olavia, ter Šratenbaha per Pilštani premagani, ino so dobleni iz bregov dol prekupicjeni, na drevje obešeni, ob glavo djani, vkupzvezani v'Celje bičkani; njihov kmetički cesar Ilja je vlovlen ino v'Celje odpelan, potli pa v' Zagrebi z'ožarjenoj železnoj kronoj kronan. Dosti njegovih perpomagačov je (1573) ob glavo djanih. Kari zdaj v'Prugi velki zbor vkuppozove iz Štajerske, Koroške ino Krajnske zavolo brambe na horvatski ino slavonski meji, kajti jeTurk že pa blizu bil. Ali deželski stališi, namesto kaj bi 'mu bili pomoč proti Turki obečali, so rekli, da nič ne pervolijo, doklam nebo Jezuitov pregnal; Kari pa odgovori, da se zdaj govori od pregnanja Turka, ne Jezuitov (1575). Deželski stališi so že vekšital luterški bili, ino so hteli luterške pred-gare ino luterške temple imeti, to so od Karla po sili hteli. Krez dve leti (1577) Turki čredo Ciganov v' naše dežele semnoter pošlejo na zezvedanje, so pa razegnani ino njih 80 na Ptuji vmorjenih. Da je ali na horvatski ino slavonski meji nevarno bilo, je Kari zupet zbor v' Prugi vkuppozvaJ. Deželski stališi so vidli, da je Kari zdaj vu velki sili, so ga zato najprejd pcr-marjali, da njim dopusti luterško božjo službo imeti. Kari reče, da njih je ne zavolo vere vkuppozval, temuč da bi na boj to svoje pomogli. Da so pa stališi ne hteli prejd na-razno iti, tudi za boj nič pervoliti, ino je za Turka volo že velka sila bila, je Kari mogel dopustiti, da gospodje naj v' Gradciv ino Judenburgi, v' Celovci ino Lublani imajo svojo luterško božjo službo -—ino tak so njemi tedaj tudi pomoč na boj dali. Zdaj so K ar lav ec začeli zidati. Turki so ravno večkrat sem planili ino so toto zidanje hteli prepre-čati, so pa bili pregnani ino je njih veliko vmorjenih. Zdaj se naša vojska iz Metlike na Krajnskem zdigne, 11,000 v' 'j Ilja je še zdaj v'dolnji Štajerski na večih krajih jiolužno ime. števili, ino gre nad Turka (1578). Že so naši prece daleč naprej, tedaj pa njim živež zmenka ino griža pride med vojsko, ino lak se morejo nazaj obernoti. Kari zato še enkrat (1571) j v' Pragi zbor vkuppozove zavolo dogolovlenja Ivar-lavca. — t 'i Da so pa tečas deželski stališi svojo v' luteranstvi za-dobleno dopušenje predaleč bili raztegnoli, ino njihovi pred-gari Kafoličance očitno glasno čertili, je Kari zapovedal, vse luterške temple, kaj njih je razvun prejdi imenovanih slireh nastalo, razdreti, ino njih luterške pred g ar e pregnati. Toti prez dopušenja postavleni luterški tcmpli so bili: pri Cermci (Rotmani), per Šladminji, per Marburgi, per Celji, pri Radgoni, per Lipnici, per Švanbergi, per Jilci, per No-vemtergi, \"olci i. t. d. Deželaki stališi so tudi Gradci odskočenega Jezuita z' imenom Kracer krez svoje šole postavili, "ali Kari ga je ne terpel, Kracer je mogel, ako ravno so se luterška gospoda za njega vzeli, z'ženoj ino zevsim svojim 'z dežele oditi. Da so pa poleg vsega tega Luterani po sili hteli katoličanstvo vso pod se spraviti, ino so luterški predgari že telko zamogli, da so le Luterani svit-ničtvo, ter mestjanstvo zadobili (1580), ino je nijeden luterški mešterski katolškega družinčeta ne htel od 14 dni duže per hiži 'meti, ter da so grajšinski kmete po takšili dnevih, kader so v'svojih gradeh luterško božjo službo imeli, v'grade pozvali; ino nepokorne kaštigali — je Kari nakani! k' cesari Rudolfi II. v' Prag iti, da bi se z' njim krez to pogovoril. Prejd pa, kak je 'z Gradca odišel, so deželski stališi, namesto kaj bi bili proti Turki pomoč vkupspravlali, le v'njega silili, ino celo z' popretenjom za dopušenje, lute-ranstvo po svoji voli včrediti. Kari njim ravno nekaj dopusti, pa ne vse, kak so hteli, teda pa odide v' Prag, ino tam cesari naprejpernese, da 'mu je ne mogoče turške meje braniti, če 'mu nemške dežele z' penezi ne pomagajo. Cesar to v' na tihem zbralši da naprejvzeti, ino je sklenjeno, da se Karli od nemških dežel more pripomoč v' penezih na vsako leto dovoliti. Potem se Kari v'Saško poda. ino odonod nazaj v'Prag, od tam pa nazaj v'Gradec. Kak v'Gradec pride, že zvej, kak so Iute-ranski stališi tečas pale krez ves red šli. To je njega pri-moralo, proti njihovi razvuzdnosti ino nepokornosti ostreše biče si splesti. On ali da J !£,000 luterskih knig zežgati (1582), on svitničtvi ino mestjanstvi prepovej vse skrivne zbralša, mestjanom pa še posebe prepovej, z' svojimi otrokmi k' luterški božji službi iti, nadmestjan ima zapovedano , vse nepokorne v' železo djati. Da pa je toti nadmestjan iz nepokornih pervi, je v' železo djan ino v' penezih ka-štigan, z'popretenjom, da za pol leta 'ma tote dežele zapustiti , če nebo deželskega paglavara naredbih ino vkazanjih per čistem zderžal. Ali kaj je Kari zapovedal, je ne se zgodilo, ino mestno svitničtvo je ravno temu na suprot mestja- nom prepovedalo k' katolik i m predgam iti. — Da je pa ravno v'totem leti v' Augsburgi z bor, tak more Kari vse pustiti, pa na zbor iti. Ko totem zbori je našemi Karli dovoljeno, da ima od leta do leta penez dobiti za obzidanje mest na turških mejah, lastno za obzidanje Varaždina, Petri nje, Kaniže, Sale ino Radgone'). Tudi naši luteranski deželski stališi so na zbor šli, pa so nič ne opravili. Tečas je Turk že pa po Vogerskoj ino Krajnskoj razbijal, je ravno pri Er-lavi premagan, per Karlavci pa on naše premaga (1583). Tečas je luterška ne p okornost sploh gorjemala , nad Katolškimi pa se takše nespodobnosti delale, da so od indod pridoči popotni se ne mogli prečuditi, kak deželski poglavar to more terpeti. Luterški predgari so tudi sami se v'svojih navukih razjedinili. Na to Kari odredi, da se imajo vse fare pregledati ino katolškim mešnikom prekdati: on tudi znova Gračanjom ostro prepovej k' luterški božji službi iti (1584). Tote zapovedi ino prepovedi je on (1587) ostro ponovil, ino znova pregledanje vseh far, ter pregnanje luter-ških pastorov odredil; ali ne je v' Gradci, ne na deželi gdo na njega poslušal. V'gornjo-štajerski Sekovi so lastnega Škofa na sveto noč 'z cirkve pregnali; radgonskega vikarja so neki žJahtni na vulici tak zbili, da 'mu je 'z nosa, 'z vust ino 'z vuh kerv curoma tekla; švanberskega far me str a, z'procesjo v'Lipnico idočega, je luterški de-željan z'svojimi konjeniki pregnal; p i rkf e Id s ke m i far-meštri so na spoved idočemi sveto božjo Telo 'z vrata dol-zderli ino nje obtla vergli; v' Cm ureki je sekovski Škof sam htel luterškega pastora proč djati ino katolškega farmeštra namestiti, luterški Cmurečanji so pa z'svojim pastorom tako prasko naredli, da je Škof z'svojim farmeštrom pobegnoti mogel; v' Holberani so po vikarji per meši kamenje lučali, glaže na cirkvenih oknah spoterh ino farof vunsporopli ; v' Kleki je od Škofa poslan katolški farmešter ne mira imel, luterški Klečanji so njemi urbarie, liste, ter cirkveno oprav proč vzeli, ino njemi ne desetine dali; v'G rab ni ki (Grob-ming) je duhovski komisar na predganco pridoč 'z nje dol zegnan, potem njemi plajš razcesan, klobuk 'z glave zbit, ino on tak tepen, da je z' drugimi kumaj vujšel ; v' Haus je katolški farmešter poslan, je pa z' nožom tak dregnjen, da na pol mertev okol padne. Kak je potli v'neki drugi cirkvici htel božjo službo 'meti, so kamenje po njem lučali. Admontski p rep o št, kader je svoje fare v'Liecni, Irdningi ino Openbergi htel čermskemi preposti dati, je mogel oditi, kajti je množina luterških možkih z' puškami ino baticami vkupnaletela: v'G o r n j i v o 1 ci (O b erw o Iz) je nek odskočen menih ino zdaj luterški predgar svoje ludi tak po- *) Radgona je že 1418 obzidana bila. dežgal, da so 'mu persegnoli, prejd kerv ino živlenje pustiti, kak njega zgubiti. Na Polci fPfllz), kader so komisar; luterškega pastora hteli proč djati ino katolškega far-meštra namestiti, so Polčanji farof dolzaklenoli ino kluče k' sebi vzeli, ino komisarom najgerše grobjanstva storili, klu-čev pa ne sem dali; Verbjani (Feldbach) so svojemi far-meštri nož v'šinjak (vrat) porinoli. Duhovski ino poglavarovi komisari v'Radgono pridoči najdejo, da so tu še ravno bili katolški farmeštri , so jim pa luterški Radgončanji tak zadevali, daje ne nijeden mogel obstati, ne si nijeden z'ži-vlenjom sloboden bil, ino je njih zato v'enem leti po osem bilo. Radgončanji so tedaj Škofa ino druge koinisare hteli skoz okno dolverči, ino so si zdaj klubici vzeli »Iva 1 liter ška predgara. Tak naredijo per sv. Janži v' S a g a-doli, vu Verbnji, v' Gradci i. t. d. — Kari, ker od totih razbojstvih v'manerstorfske toplice zvej, zapusti toplice, ino se na svojo lastno škodo domo poda, je pa krez tri dni — že mertev (1.590). Za naslednika je njegov sin Ferdinand II. odločen, Da pa še je ne več star, kak dvanajst let, tak so krez njega postavleni cesar Rudolf II., tirolski vajvod Ferdinand, bavarski vajvod Vilhelm, ter vaj vodica vdova.v Cesarov brat,v vajvod Ernst, je za adrainistratora krez Štajersko, Koroško ino Krajnsko postavlen, ino se preči v'Gradec poda — ali tu za njega volo per luteranskih stališih strašna praska nastane. v— Naš mladi Ferdinand je tečas v' Ingolstadt k'Jezuitom v' šole dan, ino naših dežel administrator, vajvod Ernst, gre nad Turka, je pa bit, ino zgubi vojskino peneznico (kaso), potli fia Štajerci Turkom včista doldobijo. Tudi vajvod 31aksimi-ian, za Ernstom naših dežel administrator, gre nad Turka, ino njemi ene mesta vzeme. Tečas se naš vajvod Ferdinand vunzešola, ino sam ladanstvo prekvzeme. JI. Telo, živež« oblee, jezik« šege. Naši Nemci ino Slovenci so, kak v' prejdn[ih pretekih, bili močnega tela, posebno pa vitezi. Toti, se skozi na bojno terganje ino razbijanje navajeni, so, če ravno proti cesarski postavi, z'svojimi močnimi rokami ino pestnic; mi si pravico iskali ino pravico delali. Kak močnega života je cesar Maksimilian bil, pokaže to, kak je tri razjezene medvede pobil, dva oroslana z' lopatoj pregnal, enemi pa jezik zmeknil; on je najmočneše inožke vergel; od šest močno oborožjenih, ki so ga zajezili, je štiri vbil; v'enem boji njih je samo on štirdeset potukel, ino je v'štirdesetih bojih štir-najst ran prijel. — Ž i vež Je ob totih časih že tudi za proste ludi začel bolši biti. Že cesar Maksimilian je kmetičke ino proste ludi duže bol v'obrambo vzel, ino htel, da bi njim bole bilo. Tak tudi nas Kari II. Toti je, želeč, da bi tudi kmet bolše živel, prepovedi od gosteriih vundal i. t. v. Ob leč je v'totih časih, zosebno per Nemcih ne menje smešen, kak gizdavi bil. Nemške gospe so na ledovje debele klobase opasane imele, ino .prek totih njenjke, v'spodnjem robi ali podmeti pa železni obroč, tak, da so se dveri vse ino nasteržaje mogle odpreti, gde je takša gospa htela noter iti. Žlahtne grole, z'zlatom našite šolnje, tenčke žlare, ža-matne, zidane oblačila, ino takse v'tistih časih še neznano drage reči so ne samo grofice ali knezinje, temuč tudi že prosteše gospe za navadno nosile. Gjzda je per gospodi ino mestjanih tak visoko šla, da so deželski poglavari mogli postave vundati, kerega reda se gdo per obleči 'ma deržati, ino ker se je krez svoj stan nosil, je od svoje gizde mogel posebno daco plačuvati. Cesar Maksimilian je rekel, da je od svojih starših cul,' da je negda per njihovega roda hiži bilo sedem bratov , ki so vsi vkup samo ene hlače imeli — ino devet Herberštajnic se je 'z enega inetena (plajša) emožilo. ltavno Maksimilian je v'zbori (1518) v'Insprugi mešter-skim ino češkim njihov gizdavi obleč ostro prepovedal, ino rekel nje kaštigati. Naš Kari II. je gizdo prepovedal ino vsakemi stani njegovo nošnjo odredil. Tak je žlahtnim go-spam ne bilo dopnšeno, k' turniri z'več kak to vekše z'šti-remi z'žlahtnimi karani obstavlenimi oblačilami priti; krnetič-kiin je pa bilo prepovedano drage grole imeti, ter zlato na svojih oblačilah i. t. d. — Slovenski obleč je še prece tak prejd nji ostal. Jezik se je od naših Nemcov še sploh na debelo ino neglaako govoril, tudi v' pismah je ne velko drugačiš bil, kakti se iz tega vidi, kaj je cesar Maksimilian v'prejdi reče nem insprugskem zbori k' zadnjemi dal zapisati: ,.Zu letzt haben Wir mit den Aufsfchiiffen betracht das befchvvarlich vnwesen der Gottslafterung, zutrinckens, auch vbriges Ko-ftens und Rrachts in Hochzeiten, Beganchnuffen, darzu vnmelTigen Klaidungen, Handtwerckern, Tagwerckern, fampt allerley Vnordnung, gebrochen, verthe\vrung, vnnd betrug der VVirt vnd Gaftgeber, auch der Kaufleuth in Seiden vnd \ViIlen Thuchern, Specerey, Appodecken, Narung, Speifs vnnd Tranck, fo in allen Landen geiibt werden vnd erfchei-nen, auch der Kauffmannsgefelfclnften befch\verlich hand-tierungen. Derhalb haben Wir Vns mit den Aulsfchuffen zimlicher Straf vnd Bufs, auch Ordnung vnnd Pollicey ver-gleicht."'). Tak je nemški jezik bil v' pismah , knig je pa nemških tak pred Martin Lutrom malo bilo vundanih — le latinsko še je najbol valalo v'knigah, v'šolah, ino celo v'pred- ») Več takših poglavarskih odredjenjih iz totih časov najdeš v' „11 o f-richter, Radkersburg und seine Privilegien." gah je moglo skoro pol latinskega biti. Latinsko je tak občinsko bi!o,v da je vsakši eno malo bol valani latinski vedel. Jezuiti so šole bol zdignoli, so pa le latinsko vučili, ne nemško. Cesar Kari V. sam je na nemški jezik tak maloder-žal, da je rekel: Po latinsko govorim z'Bogom, po špan-jolsko z'mojimi svitniki, po italiansko z'mojimi prijateli, po francosko z' gospami, po nemško pa z' mojimi konji. — Smešno je, kak so Nemci zdaj ino že davno prejd pri nas slovenske imena mest, tergov, gradov, vesnic, sosečkih, dolin, verhov, potokov, rek, ter rodbinske imena na nemško preobračali, n. p.: Ljutomersko zovejo za Luttenberg, Dolnji-grad za Oberluttenberg, Branek za Mallegg, Moravče za Muratzen, Babence za VVagendorf, Merzlopole za Tetenhengst, Slamnjak za Schlameck, potem za Kummersberg, Vukomorje sa Irchendorf, Radomerje za Picbeldorf, Nunskograbo za Schiitzengraben ^ Stročjoves za Schiitzendorf, Žerovince za Griinnau, Središče za Polstrau, Stojnce za Steindorf, Na-bregi za Ran, Pesnico za Bosnitz, Savo za Sau, Račjiverh za Ratzenberg , Slavšino za Schlafnitz, Šavnico za Stainz, Senarsko za Schvveindorf, Luinanoše za Radersdorf, Verbo-vec za Altenburg, Ivojzie za Drachenburg, Rotmirje zaTratt-mannsdorf, Polselo za Heilenstein, Vojnik za Hohenegg, Podsredo za Horberg, Lubno za Laufen, Latkovo za Lacken-dorf, Seunce za Lichten\vald, Makole za Maksau, Planino zaMontpreis, Mozirje za Prasberg, Ročice za Riec, Vusenice za Saldenhofen. Tabor za IVeikselstetten, Viljašovce za Igelsdorf, Kralovce za Konigsstroh, Ivuršince za Meistriksen, Muršeca za Murschiitz, Šabedra za Schiinvvetter, Seršena za Sehrschon, ino množino taUsih naopačr ih prestavlenjib, kak smo njih že prejd ime-nuvali ino njih imenuvali bomo'). — Slovenci so per svc-jem jeziki ostali , gde so sami Slovenci ino dale od Nemcov bili; gde so pa med Nemci ino bliže Nemcov bili, so duže bol 'z nemšine govorli, ino kak za svoj narodni oblec nemškega, tak tudi za slovenske besede nemške si zamenjali. Pisalo se je v' slovenskem jeziki odpotli, kaj so Cirilove ali Metudjove slovenske šole dolzavdarjene, pri nas več nič — više 400 let je slovenska pismenost mučati mogla, dok' je cesari Ferdinandi I. nav misel prišlo, studeničke Nune, da njih je malo bilo, z'dopušenjom voglejskega Patriarka v'druge kloštre prestaviti, ino tu sem prepošta z' Mešniki vpe-lati, keri bi Slovence po slovensko podvučali, ino njihove otroke v' lepih znanjah šolali. Odpotli se je slovensko pale pisati začelo. Trubar je (1557) sv. pismo novega Testamenta na slovensko prestavleno vundal. Iz totega sem po- Naše gospodske še zdaj desetinskih ino drugih oznanjilah le tote v' kolo terte imena pišejo, kerih nijeden Slovenec ne razme. stavim evangelsko pripovest, kero smo devetem stoletji iz Cirilovega sv. pisma brali: ,,Je bil en zhlouik, ta ie sbal doli is Jernfalema vto Jericho, inu fe nameri de on pride vmei te Rasboinike, ty fo ga ifslekli bjli inu ranili, ino gredo prozh, nega pulte lefozh pul mertuiga. Pergudilu fe ie pag, de en Far doli gre po tei illi cefli, inu kadar on nega fagleda, ie shal murnu. Glih taku en Leuita kadar on pride blifi tiga meilla, ftopi knemu, inu kadar ga ie vidil, ie shal murnu. Ampag en Samaritan, kir ie po Ceftah hodil, ta pride knemu, inu kadar ie on nega vidil, fe ie nemu fmilil, inu perftopi knemu, obeshe nemu nega rane, noter vlye ole inu vinu, inu ga poloshi gori na fuio shivino, inu ga pela vto Oshtarijo, inu nega verdei. Inu potle na drugi dan, kadar pro/.h vlezhe, ifname dna deffetaka, ta da tirnu Oshteriu, inu praui k'nemu: Verdei ga, inu karkuli vezh shpendash, tu ieft hozho tebi plazhati, kadar fpet nafai pridem." Iz tega vidimo, da se je slovensko že ieda prece 'z nemšine pisalo, prosto ludstvo na deželi je bol čisto slovensko govorilo. — Od jezika se še tu zaznamlati more, da so se zdaj tudi starih, negdašnih jezikov vučili, tistih najmre, v' kerih je sv. pismo opervič spisano, t. j. v'židovskem ali hebrejskem , sirokaldejskem ino gerčkem. Šege so ob totih časih bile: velke kletvice, velko pi-jančivanje, velka gizda v'obleči, velko potrošenje per že-nitvah ino pokopih. Kletvica ino opijanenje je tak navadno bilo, da je cesarska prepoved mogla vundana biti, ino je v' Gradci baron Dietrihstajn red sv. Krištofa proti kletvici ino pijanosti (151?) vpelal. Per ženitvah ino drugih go-ščenjah je že navada bila, da se je nezgovorno veliko mnogoterega mesa, zverjadi, preštimane pernate stvari, rib, jajc ino takšega pojelo, dragega vina po jezero veder spilo, kaj pa še le piva! Kader je v'kerem mesti deželski zbor bil, se je na tistem telko potrošilo, kelko je nekemi poglavari njegova deželica vu večih letah kumaj pernesla. — Per vekši gosjiodi je zverjadostrelba več valana bila, kak vse drugo. Nas Ferdinand I. je knige imel lastno za to, da si je v' nje vse zapisal, kelko je zverjadi postrelal. — Turk pa 'mu je ludi lovil, klal, odegnal na jezere ino jezere. Tak so neki žlahtni na pse ino ptiče telko potrošili, da so se per tem obožili. — Poglavari, krali ino cesari so ob totih časih imeli dvorske norce, t. j. za plačo takse šalnike, keri so njim z'mnogoterimi norijami mogli čas kratiti; ali neki takši dvorski nore je svojemi poglavarskemi gospodi včasi le preveč pametno pravo resnico povedal. — Posebna šega še tote čase znamla: nespametno, grozovitno zežganje coper-nic. Vera na copernice je teda močneša bila, kak vera na katolško cirkvo. Na večencah (rotežih) ino v' gradeh se še zdaj pravde zavolo copernic zapisane najdejo, ino pokažejo še se takse toriša, gde so nje zežgali. Nek dominikanski menih je knigo spisal, kak se copernice imajo pred se vzeti, spitavati, mantrati, ino njihove pravde vunskončati. — Druge fašenske norije med mešterskimi ino prostimi ludmi so že teda bile ino še so zdaj. Terganje, bitje, spuntanje je pa tak bilo kaj vsakdenjega. 3. Vojska, orožje. Cesar Maksimilian I. je per vojski, per o rož j ah ino per boji veliko preobernil. On je na vsaki funt gospodske stibre enega konjenika ino dva pešca navergel, potli je pa vpelal, da je vojska za plačo gorvzeta. Toti vojšaki (odzdaj soldati imenuvani') so povsod-se dobili ino so jakši bili, kak prejd na proglas vojšaki, ki so kak rabočanji k'vojski per-morani svojo delo tudi po rabočko opravlali. Tudi je Maksimilian I. zdaj per vojski strelbo iz topov ino pušk vpelal. On sam je bil najbolši strelec iz topov, ino je znal, kak se imajo močne obzidine delati. Puntari so pa tudi z' baticami, z' cep-mi, z'sekirami, z' dervnjačami po ludeh mlatili. Na grunte naveržena štibra za vojsko je bila cesarska, deželskega po-glavara najmre, za toto si je zdaj stalno vojsko deržal, kera je ob časi mira se znala dobro zvučiti, ino je, če je boj nastal , že k' redi bila. — Kari II. je kak branitel slovenske, horvatske ino slavonske meje (1578) v' Gradci skupčino vpelal, najmre dvorsko bojnosvitničtvo (Hofkriegsrath). Tota skupčina je imela dva Generala, enega vu Varaždini, enega v' Karlavci. Na mesto tote skupčine je potli Generalkomando v' Gradec postavleno. Za Karla je tudi posebna vojska nastala. Na turški meji je najmre vsaka možka glava pod orožje postavlena na vsigdaršno brarabo proti Turkom. Tota vojšačka pokrajina še je zdaj. Kari je tudi dal Kanižo, Pe-trinjo, Varaždin, Radgono, Salo (Fiirstenfeld) ino Gradec močno obzidati, ino gornji Gradec k'poredi terdvini napraviti; Karlavec je pa tak njegovo delo. 4. Vera, duliovstvo, cirkvenstvo. V' totih časih je naša rimsko - katolška cirkev rano prijela, kera njoj je ne več zacelila. — Da je najmre me ni št v o per svojem prekpomnoženji ino preobogatenji se tak pohujšalo, ino tudi petrinarsko meštvo ne najbolšega za-deržanja, pa malo vučenosti imelo, zosebno pa, da so menihi z'odpustki teržtvo tirali, tak so menihi sami se proti temu zdignoli ino tak zrok bili razklanja katolške vere. Nemški menih Martin Luter je najmre od menihov razdražen Da je njihova plača se sold imcnuvala. {" 15 i 7^ začel proti odpustkom predgati ino vučiti, duže glo-blej grabeč, tak dugo, da je naskorem odpustke celo zaver-gel. Potem je začel vučiti proti nadoblenem (poerbanem) grehi, proti opravičanji, proti pomoči Sakramentov'3 —Kak je to do Papeža prišlo, je on preči lote krive navuke zapa-nal. To pa je Lutra tak razjezlo , da je zdaj vihrečo se zdig-nol krez povikšnost rimskega Papeža, ino je vse prejdnje albingenske, viklefove ino hu-ove krivovere ponovil. On je pisal proti očišavanji (vicam), proti slobodni voli človeka, proti zasluženjam z1 dobrimi deiami i. t. v. On je posvetnim poglavarom pisal, da cirkvene ino duhovske imetke ino premoženja oni imajo pravico pod se potegnoti. Z' tem njim je nagodil. On je hesenskemi deželskemi grofi Filipi dal dopušenje, še za živlenja svoje žene si drugo vzeti. On je meš-nikoin ino menihom dal dopušenje se oženiti, ino si je sam mlado nnno, Katiko z' imenom, za ženo vzel. Takši na-vuki so od Judih hitro bili gervzeti, ino njegova krivoveni se je v' kratkem po nemških deželah povsod ino na vse kraje razširila. To je Lutra tak obsegurilo, daje zdaj z'neznanim nepoštuvanjom ino ostudnim zametavanjom od rimskega Papeža govoril ino pisal. Luterška krivovera je tak tudi prišla v'Salisbursko, ino odonod v'našo Štajersko (15253, se je tudi hitro dale okoli razpresterla , zosebno po rnestah, tergih ino gratleh, pa tudi, kak.smo že vidli, tu ino tam med prostim ludstvom, posebno med nemškim. Celo v'kloštre je pot najšla, ino eni menihi so svojo baračko kuto za ženo zamenjali, kak je storil prejdi rečen Jezuit Kracer, admontski Apat Valentin, zajcklošterski Prior Peter i. v. dr. Gospodska pa so toti novi navuk le z'obejroč k'sebi potegnili, da njim je pravico dal, kloštrom, faimeštrom ino cirkvam sporočene grajšine, podložnike, grunte, pravice, šace ino blago proč vzeti. Hitro so luterški predgari luteranstvo vj našo Štajersko nastlali, 1552 je že Gradec skoro ves luterški bil, ne je večTeloske procesje bilo, katolškim mešnikom se je prepovedalo , po delavnih dnevih mešuvati i. t. d. Gradec je zgled dal drugim mestam ino tergom. Svlovenci so per tem painetneši bili, njih so se navuki nemškega Lutra malo prijeli. — Proti totem duže dale razširenji luteranstva so se ravno Škofi ino pogla-vari zdignoli, ino so tožbe pred cesare ino deželske zbore naprej d ali, so pa vsigdar z'tem odpravleni bili, da krez to naj občinski cirkveni zbor razloči. Z' totim so pa tak dugo odlagali, daje tečas od ene strani Turk keršanstvi strašne rane vdaril, od druge strani pa luteranstvo se tak prevzelo, da so gdebodi farmeštri 'z far ino menihi 'z kloštrov pregnani. \ Luter je najprejd v' Rimi od hudobnosti rimskega mestva previžan vso poštuvanje do njega zgubil. V' Salisburgi so ravno nckeri cirkveni '/bori zavolo luteran-stva bili deržani, so pa malo opravili. Tudi je občinski cirkveni zbor že 1543 bil razpisan ali proglašen, Tri den-tinski naj mre, se je pa še le krez tri leta ( 1545} začel, ino da so Luterani hteli, da bi v'totem zbori tudi Papeži se inoglo pokazati, kak daleč ali do kam njegova oblast gre, cirkveni zbor je pa od tega nič ne litel znati, so Luterani tudi totega cirkvenega zbora ne gorvzeli. Toti zbor je pa terpel do 1564, pa je z'Luterani ne nič opravil. Ob tem je Ferdinand I. dal na vseh (arah ino vu vseh kloštrih preiskanje naprejvzeti, ino se je najšlo, da je že mnogo duhovnih žen ino otrok bilo '"). Za tega volo je Ferdinand htel, da bi naj inešniki rajši po redi oženjeni bili. Ferdinandova namisel je pa ne vunspelana zavolo oskerblenja otrok, zavolo kaplanstva, zavolo otročjega zdertja i. t. d.'J. V'takem stališi je tedaj se naša sveta cirkev znajšla za cesara Maksimiliana l., Karla V. ino Ferdinanda I. V' tak-šem stališi je naš Kari II. tote dežele prekvzel: odzvuna v' turški nemirnosti, odznotra v'luteranski suprotivnosti. Kato-ličanstvo so povsod odrinjavali, meštvo je v'stiskah bilo. Tak je Zajcklošter svojemi Priori proč vzet ino Kardinali za Komendo dan. V' Lankovici je Frančiškanom ves strošek ino živež pročvzet, ino zadnič so z'si!oj 'z kloštra pregnani, klošter gladko vunporopan ino lagvarnica z'njega napravle-na. Tak se je drugim kloštrom ino cirkvam godilo. Naš Karl se je za to gorvzel ino je zapovedal, cirkvam ino kloštrom vse odvzeto nazaj dati, luterški pastori pa se 'z njegovih dežel naj poberejo. Najprejd je pregnal Trubara, ker je prejd kanonik, potem pa luterški predgar v'Lublani bil i. t. d. Ali zevsem tem, kak smo že vidli, je Kari Luteranoin ne mogel straha napraviti. Gradci so si svoje šole ino tempel gorna-pravili tam, kak se Paradiž pravi. Tam so imeli več svojih predgarov za endrugim. Perva dva sta bila oba odskočena katolška mešnika, zatem sta bila dva luterška predgara z' mnogimi otrokmi, za totima je prišel pa odskočen katolški mešnik, za njim pa še dva luterška predgara. Tak so v' gornjem ino sredinem Štajeri povsod luterške predgare nator-jene imeli, ino če je naš Iiarl njih ne mogel strahuvati, je vender na obrambo katoličanstva storil, kelko je mogel. V' Lankovici so Frančiškani v'svoj vkončau klošter ino cirkev nazaj vpelani (1588); v'Sali (Furstenfeld) en Jezuit z' svojimi serčnimi predgami zamore, da se vso mesto ino 600 deželjanov k' katolški veri nazaj poverne i. t. d. Posebno imenitno pa je, da je ravno ob totih časih, kader je naša Več od tega najdeš v' Jul. C a e s a r i--VII., 128 — 12!), i. dr. J) Šclin. Gesch. V. Oest. u. Steierm, III., 43. dežela z'luterštvom tak nakugana bila, se največ skerbelo za postavlenje novih cirkvih ino gornapravlenje novih far. Tak nastane fara jia Gori pri Ptuji (1491); cirkev sv. Johaneza Kerstnika v' Svanbergi (1492 '); ob enem Kamerska ino Curička, ob^ prejd od Turkov razverženi; cirkev sv. Marka pri Ptuji, iz od Turkov razdertega tamšnega grada (1493 *); fara sv. Janža v' Knitelfeldi (1494); cirkev v' Bernci pri Gradci (1495), ter v'Obdahi fara; sv. Katreje v' Koretnem (1498); sv. Jurja na Goričkem (1501), ter sv. Roka ino Sebastjana v' Vengi, sv. Urše na Ušarjah, najviše ležoua" cirkev v'celem dolnjem Štajeri f že 1500 postavlena) ; sv. Petra pri Itajhenburgi (1502,; Div. Marie Gradec pri Laškem (1505); pri sv. Jakobi v'Lesi fara (l.iOT); sv. Martina v'Ponkah ) 1 509); sv. Andraša v'Goricah (1513); 1J i v. Marie per sv. Petri zdol Marburga (15 I 7); sv. Verba-• na zvun Ptuja (1518); sv. Lenarda per velki Nedli (1520), ob enem sv. Jurja per Svičini, Div. Marie per lipničkem gradi, sv. Primuža per Mauti; svete Trojice per mali Nedli, zdajna (1521 ; sv. Arneja v'Rantah (1523); sv. Antona v'Goricah (1526); sv. Lovrenca v'Goricah (1 528"1) : sv. Arneja v'nemški Kainci (1529), ter sv. Kungedi v' Miircušla-gi; sv. Jakoba v'Lempohi (1530); sv. Ane na Frauhami (1532); sv. Janža per Dravisi zvun Ptuja (1533), sv. Andreja v'Susilih (1536); sv. Roperta na Goričkem (1538), terDiv. Marie priZavrači; sv. Margete v'Teufenbabi (1540); sv. Martina v' Kainci per Marburgi (1544); sv. Petra pri Radgoni (15455), ob enem sv. Petra v'Sulmdoli, Div. Marie Tinske, sv. Ane per 'finskem; Div. Marie v'Armeži (1546); sv. Magdalene v'Dragoši (Tragos, fara 1548); Div. Marie v'Ernauži (1550) , ter sv. Ane v'Brezjah (Fre-sen); Maria Tirosek ali Novištift per Gornjemgradi (1557); Div. Marie na Podlihtneki v' Halozah (1559) ; ter Div. Marie vu Fordernbergi vikaria ; sv. Gothardazgor Gradca (I 560) ; sv. Jurja per Loki (156.3); sv, Kungedi per Galicii (1565), ter Div. Marie na Zelenem zvun Gradca; sv. Margete na Goričkem (1567); sv. treh Kralov na Goričkem (1564); v' Prugi fara (1568); v'Piirki fara (1580); sv. Janža v' Stadli (1582); sv. Job. Kerstnika v'Hausi fara (1584); sv. ') Tu je že davno prejd cirkev ino fara bila, beržčas že v' 13tem stoldtji. s) Daje tota cirkev ne preči zdaj, temuč Se le po časih iz totih razder- tin nastala , se od sam sebe zastopi. s) Od tote cirkve je že prejdi za Privina znamlano •<) Tudi od tote cirkve je prejdi povedano. Toto sv. Petra cirkvico so oni ludi, ki so prejd k'sv. Roperti slišali, za farno cirkev dobili, da je ona stara, beržčas za Privinove dni postavlena ropereka cirkev za nje močnih obzidov volo mogla dol-poderta biti. Tota je gori pri gradi bila. Maksimiliana per Lipnici (1588); sv. Petra v'Kamersbergi fara (1589;, ter sv. Margete vu Volci fara i. v. dr. — 5, Gospodstvo, podložnost, lastinstvo, davke, dače. Žlahtnikov je ob totih časih duže več bilo, tak so se tudi gospoda ino njih potreboče duže bol pomnožile. To je za podložnika ne dobro bilo. Podložniki so ravno grunte že v'lasti no imeli, ino cesar Maksimilian J. je dal gruntne knige ali urbarie napraviti , ino je tak lastinstvo bol poterdil, sužanstvo pa dolzaterl; ali na toto lastinstvo so bile neznano velke davke ino dače naveržene: moglo se je davati od žita (herži) ino pšenice, od konopel, od bera, sočive, od maka, fižole, graha, ječmena, prosa, ovsa, hajdine, od prasec, ovec, kožic, gosek, kokoših, kapunov, pišanec, kaštrunov, od jajc, od blanj (desek), od voska, prediva, domačega sukna (lodna), pašovina od paš (Žirovnica); davati so mogh sir, maslo, veverce, platno čistinsko ino ver-hačno, kolje, pleča, zavce, pogače, sol, perper, loj, gnoj, orehe, klobučinske šolnje, kožuhe, derva, ribe, luk", tclce (teuce} , lesičje kože, repo, kostanje, hmel, soržico, lečo, srakono, kihro, sirko, gries, herženo ino proseno zmes, haj-dinsko ino proseno zmes, naštel, prejo, žafran; davati so mogli junce, proleke, slanine, hojke i. t. d.'). Poleg totih davk so še tudi dače bile. Vse tote davke ino dače sta fllaksimilian ino Ferdinand bole v' red spravila, pa tudi za deželske potreboče dače ne samo na podložnike, temuč tudi na žlahtnike navergla. Toti pa, ki so dozdaj navajeni bili le davke ino dače jemati, ne pa komi davati, so se močno proti stavili. Nastale so tedaj spuntanja ino prepiranja, da le vbogi podložnik bi mogel vso težo nositi, ino se žlahtnika nič od tega nebi smelo doteknoti. Kader je Maksimilian Zidove bil 'z naše dežele pregnal , je odpotli od deželskih stališov vsako leto 38,000 fl. židov-nice se moglo plačati ino še se zdaj plačuje. Ferdinand, da so njemi nemške dežele proti Turki z'ludmi ino penezi pomagati sploh odlagale, je dal po vseh kloštrih ino cirkvah vse šace, vso zlato ino srebro, vse žlahtne kamne ino per-varvane peneze popisati ino zvagati. Potem so cirkve šterti tal svojega premoženja mogle sem dati. Deželski sta-liši so ravno se krez to gorderžali ino so rekli, da je to proti cirkvenim naredbam ino sporočenjam, ino da je to ni-gdar ne bilo, neti nesme biti — je pa vse zabstojn bilo. Ferdinand je tudi, da so gospodske gorno jemale, kak se njim S c h n. Gescli. v. Ocsterr. u. Steierm. II., 156. je vidlo, (1543) gorničke knižice vpelal. On je tudi gruntno štibro gornaredil, ino seje na funte računila. — Naš Kari je ravno deželskira stališom za njihove luterške terdovratnosti volo njihovo prevelko moč pomenšal, kader je druge skupčine vpelal ino totim krez deželske stališe oblast dal: on je ( 1 5 65) gorpostavil skrivno s v i t n i č t v o , skupčino poglavarskih služebnikov, keri so imeli vse tožbe, karke, razbojenja, pra\de, prepire gorvzeti, vunnarediti, ino mir napraviti. Toto sodničtvo je bilo namesto poglavara, ino je začetek zdajnega Guberniuma. On je gorpostavil lada-rio za vse sorte civilske, justičke, pupilarske, lehenske, kri-minalske, ino menjavske posle, zdajni Apelacion. On je vpelal dvorsko kamero za noterspravlanje njegovih dohodkov od železa, rud, mostovin ino brodovin, od ribenja ino zverja-dostielbe. Ali obdačenje je le sploh na više šlo. Grun-tniin gospodskam se je telko moglo davafi, gospodšine telko opravlati, da so se podložniki bodigde spuntali, kajti je enkrat preveč gospode bilo. Razvun gospodskih dač so Štajerci mogli veliko penez za deželo sem dati. Samo za Karla v ec je Štajerska mogla 200,000 fl. vkupspraviti, kelko pa na obzidanje Gradca ino drugih ine'st. Za tega volo se je dač a navergla na vino, pivo , med, žganico, na sukno, žido, platno , konople, vuno, na živino, zernje, so-čivo i. t. d. Tudi gospodske so od vsakega funta podložničke dače mogli en tolar, t. j. 1 II. 30 kr., za se pa iz svoje mošnje 30 kr. dati. — 6. Obdelanje zemle« driužbiiisko ino liizno živlenje. Že dugo sem je duže vekša skerb se vzela na obdelanje zemle k'zdačni rodovitnosti, najbol pa zdaj. Cesar Maksimilian I. je rekel, da njihovega roda žlahtokip (Wap-pen) kaže na njih negdašno kinetorodstvo, ino ga za tega volo ne sram. Od strani deželskega poglavarstva se je ali posebna skerb vzela, da bi obdelanstvo duže bol naprejdu-valo. Za tega volo so tudi kmetički ino delavni ludje duže bol od cesara bili v'obrambo vzeti, ino dolnji Štajerci dobijo dopušenje, da vsakši slobodno kerčmari; ino kak je 1560 celo nič ne vina priraslo, so kerčmari dopušenje dobili, odkodkoli vino sem perpelati prez mejovine (harmice). — Kaj se je zdaj že vse sejalo ino sadilo, kaj vse perpravlalo ino redilo, se vidi na tem , kaj je vse se gospodski moglo davati. — Tudi naš Kari je na obdelanstvo si skerb vzel, ino je za tega volo, kajti je zverjad dosti škode na njivah delala, (1567 ) dopustil, da kmetički slobodno puške per hiži'majo, ino njih za strelbe volo nijedengrajšinski strelec nesme kaštigati. Še 1580 je ostra zapoved vundana ino kaštiga odredjena na one grajšinske strelce, keri nebi skerbi 'meli, da zverjad podložnikom nebi telko kvara delala. — Ali per vsoj skerbi za dobro obdelanstvo je na čase mogel glad nastati zosebno, kad je Turk vse vkončal ino na nič djal. K' temu so prišle hude leta, v' kerih je skoro nič ne perraslo; 1542 so velke kobilce silje na njivah pojele, na to je nastala kuga ino pomor. Boji ino pomor so obdelanstvi mnogo ludi vzeli. Okoli 1493 je Turk v'Markovcih per Ptuji strašno razbijal, veliko ludstva spomoril, Markovec (markoski grad) razver-gel, potem je tam pomor nastal'); 1501 je pomor strašno z' ludmi delal zosebno V Admonti; 1541 je v' Miircošlaki 1600 ludi vzel, odkod je (1529) Turk 800 ludi odegnal; 1560 je bil pomor, 1571 je pri Radgoni ino v'totih krajih bil taksi glad, da so ludje želod, leskove ino jalšove batke (štrencle), ter suhe tropine, ja travo jelia); 1572 je bil pomor v' Gradci; <574 taka suša, da so lesovje se vužgali. Kaj so pa spuntanja ludi zapravle! — D r u ž b i n s k e m i ino h i ž n e m i ž i v 1 e n j i na pomoč je cesar Maksimilian I. dal ceste napraviti ino nadelati, vpe-lan je v'deželi red skuz po lica j o, vpelano je vredjenje v' mestah ino tergih, nastale so pošte, skerbleno je za slo-bodnost živlenja ino imetka na telko, kelko so boji ino raz-boji dopustili i. t. v. Najvekšo vdruženje pa se je zdaj najhol per žlahtnih delalo. Toti, da so se le v'rodbini ženili, so svojo družbo tak pomnožili, da,so po vsoj deželi bili skoro sami Lichtensteini, Trantmanstorfi, Cernogorski (_Sch\var-zenberg) Dietrichsteini. Slovenjograiki, Rosenbergi, Stuben-bergi, Ekenbergi, Herbersteini i. t. d. — Velke družbe so zdaj že tudi bile mesta ino tergi, ter vesnice, velke družbe kloštri. Tudi hižno živlenje je duže lepšo spodobo dablalo — v'mirnih časih. — Vsemu temu pa so, kak vsig-dar tak tudi zdaj naškodni bili boji, razbijanja, spuntanja, odegnanja ino spomorjenja ludih, ter pomor i. t. v. — T. Meštrie, teržtvo, penezi. Na rud n ar s t vo, šolar s tv o ino železnarstvo se je za cesara JVlaksimiliana I. posebna skerb vzela, druge meštrije so pa tak duže bol valale, da je njih potrebnost duže vekša bivala, so tudi mešterski posebne pravice dobili, kakti per teržtvi, posebno pa šivari (žnidari) na deželi. Ja, mešterski so se že tak bili pomnožili, da so že za cesara Maksimiliana cehe vpelane. Naš Kari je ne menje za naprej-duvnnje meštrijih si skerbi vzel, kelko dela je samo on mes-terskim dal pri obzidanji Gradca ino drugih mest, pri oblep- Schmutz Steiermark. Lcxicon II., 518. a) Hofrichter v' Radkereb. u. e. Privileg. sanji svoje Rezidencie? i. t. d. Največ dela so pa oblečalni mešterski mogli 'meti, da je telko gizde bilo. — Za naprejdek teržtva si je cesar Maksimilian I. ne menje skerbi vzel. On je k1 ležišem pošilanji blaga, kak je že rečeno, dal ceste napraviti, ino je odredil, da so v'mestah ino tergih dolzložiša napravlene; on je sejme gornaredil ino dopušenje dal k' terženji do hiže. Maksimilian je lastno zato po deželi potuval, da bi teržtvo ino tak premožnost po-dignil ino vse vredil. Za njegovega ladanja je povela vun-dana, da vikši Mešniki ino farmeštri nesmejo kerčmariti — tla prekupci nesmejo teržiti — da podložniki znajo na most peneze posoditi ino na posodo vzeti, so pa ne dužni, svojo vino gospodi ali dužniki odati, ternuč komi hočejo'). Naj-vekšo teržtvo je ob totem časi bilo v' Gradci, v' Progi, Voitsbergi, Verbnji. Zatem je na Ptuji tak velko teržtvo nastalo, da so celo 'z drugih dežel veliko blaga sem na sejem perpelali, posebno se je tu veliko zernja steržilo. Zato se je zdaj tu ena kamena mera za zernje 3) ; ena taksa je tudi vu Verbnji Teržtvo z'zernjom je tak na velko slo, da je zavolo odaje zernja cela pravda nastala. Za teržtvo je tudi naš Kari tak velko skerb imel, da je toto po vseh njegovih deželah naprejduvalo, ino se tudi med prostim ludst-voin oživlo. Je pa per vsem tem to, kaj je za žives trebalo, ne drago bilo: lunt govedine je valal sedem penezov, funt masla šest kraicarov, en vozič derv dvajsti kraicarov i. t. d. Še le potli, kak je iz novo najdene Amerike duže več srebra ino zlata sem prišlo, je vse dražišo biti začelo. — Per penezih je Maksimilian I. temu konec naredil, kaj je za njegovega očeta deželi tak naškodno bilo. On je one božne kuferne ino železne peneze vkraj spravil, samo sebi njih je za eno mošnjo obderžal, rekoč: ,,befunder Peytelin mit poser Miinz." On je zupet dal dobre peneze delati. — S. Umetnosti, vučenosti, /.najdenja. Umetnosti ino vučenosti so zdaj posebno začele naprejduvati, so tudi žemenše šole se začele. Ravno to je pa tudi pomagalo, kaj je Luteranstvo hitrej okol sebe grabilo. Iv'temu so tudi natiska me pomagale, kerih so zdaj že tri v'Gradci bile ("1573), ino so z'tem leži luterške knige veliko ludcra v' roke prišle. Ferdinand je zapovedal, da natiskarie samo v'poglavitnih mestah 'majo biti, nigdiindi; ino se prez dopušenjaVikših nič nesme natiskati. Za našega Karla je že v'Gradci muzikalska šola bila3). To Bi še zdaj eni mestjani mogli znati. Toto eni za rimsko deržijo, 3) Že naš Premisl Otokar II, je svojo muziko imel. Za njegove dni je gornjogrački v' celi deželi najvekši zvon, ker 160 centov raa, zlijan (1587). Vučenosti so pa naj-bol skuz vučene pasto re od luterške strani gorjemale, samo da so Luterani bili nepokorni, nemirni grobjani, ino so zato več pokvarili, kak popravili, drugač pa so le Jezuiti zamogli, z'vučenostjo z'njimi se meriti. Naš Kari je vnče-nostirn posebno z'tem gorpoinogel, kaj je (1586) v'Gradci visoke šole ali vsevučiliše (Universitiit) včredil, ino toto vučenim Jezuitom prekdal. Z' tem je veliko pomagano bilo, kajti da so Katoličanci še teda malo prav vučenih moži imeli, so veliko znajoči Luterani z'tem hitrej, posebno pri gospodi dobro gorvzeti bili. Od vučenih Štajercov so iz totih časov znani: To-maš Verlover, rojen Slovenec iz Celja, pravic doktor, je bil cesara Friderika skrivni svitnik, cesara Maksiimliana sla-vitni gorodrednik , postane 1491 škof v'Kostnicah '). Orugi so bili en H erberstein v' historičkih, Potendorfer v' matematičkih , admontski Ar ni v'zvezdoznanjskih, Straus ino Štadius v' astrologskih znanjah. Toti Štadius je kalen-dare delal že po novih od Papeža Gregora XIII. popravlenih kalendarih. Tote kalendare je naš Kari (15*2) vpelal, če ravno so Luterški totim papežovim kalendram močno proti bili. Kari ima drugač za nas to velko zasluženje, kaj je vučenostim vrata odperl — ali slovenstvo njemi nema kaj za hvalo povedati. — Znaj d en j a iz totega preteka so znane: žepne vure v Norimbergi (1 500), muškate za vojsko v'Nizozemlah (1507); vukersti na puškah (1517), prejd se je z' ožarjenirai voj-kami ali vožini vužagalo; pištole so iz totih časov; kolovrati v' Brunšviki (1530); povekšajoči glaži (peršpektive) v' Holandskoj (1544); votle strelokrugle (bombe 1585) i. t. v. Od želiš ino drugih hasnovitih zrastih je v' totih časih k' nam prišlo: Šalata (lat. sabata herba) je 1509 pri naš ze znana, je pa spervega le dvoje sorte bila, zdaj nje imamo više petdeset sort; iabak, naj prejd od španjskega Meniha „Pane" v'otoki Tabago (1496) znajden, ino je 1565 že pri nas znan; haidina je iz Azie v'Turško, od tain v'Gerčko, odonod v^ Italio, ino tak (1522) k'nam pernešena ; tak tudi pervi lepši šipki; tulipe so iz Kapadocie (1557) k'nam per-nešene; divji kostanj je iz severne Azie v' Turško, iz Turške (1550) k'nain pernešen; najiinenitnešo, najdobrotlivešo je pa sempernešenje krumpira ali laške repe iz Amerike (1586), ker je pa pri nas še dugo ne poštenja imel. l) Poglej »Steierm. Ztsch« (1841) II., 59. Kak Iublena negda hvala Je napunila ves zrak, Kad' od polskega je krala Dobfl čer naš Ernst junak; Tak zdaj Štajer JYlaks'mi]jani, Njenem slavnem vnuki, poj Hvalo, slavo od vseh strani, On je hvalen vajvod tvoj. Od Slovenca Verlovera Poslavitno zredjeni Za junačkega žodnera Tak, kak k' modrem ladanji, Je on sunče nam rumeno, Kero nam zasvetlo je Na tak dugo noč megleno Sredine roparske dobe. Svetli cesar! bod' pozdravlen, Preslaviti poglavar! Nam k'pomoči vsoj perprav-len, Slavni vitežki bojar ! Divji časi bojne vriske Se odvračajo od nas, K' konci grejo grozne stiske, Odpre se en novi čas. Kaj je naša zemla v' strahi Bojnih sil trepetala. Ter v'pepeli ino prahi Gledla si nastanenstva, Je k' veselji vsem bojarom Tvoj'ga meča luti mah Zdaj tu Turkom, tam Mad-jarom Na več let naredil strah. Kaj podložnik preobložen Z' rabtoj , dačoj , davkami Je zdihaval ves obožen V' razjočečem stradanji: Temu ti si prišel proti, Gospodi zapovedoč, Naj podložnika zlehkoti V'stani njeg'vih potreboč. Kaj je tate no tolvaje Imej s oro vsaki grad, Keri šli so na vse kraje Kopat, končat ino žgat, To segurno si dolspravil, Razkadeči te gnezde, No si v' slobodnost postavil Tvoje tak podložnike. Kaj do dozdaj ti močneši Le pravico imel je, Tistem, ker je bil slabdši Vzeti no včiniti vse: To ti loto dolzatereš, Kad' sodnike za tožbčv, Za pravico ludem zbereš, No nje vzemeš sam pred se. Kaj doma le sploh sedeti Drugim je se radši!o,v No si z' skopim palcom šteti Svojo srebro no zlato: To ti ideš po deželi, v Ino kam v' ker prideš kraj, Vsaki človek je veseli, Da ga pitaš: Kak je kaj? Z"1 edno rečjo, ti en zvolen Oča tvojih si otrok, O za takše bodi molen Večni, najmodreši Bog! Maksirailjan! zlata krona Tvojo venči naj glavo Na višini tvoj'ga trona, Doklain Austr'a živa bo! Ali kaj valijo hvale, Da nesmilne smerti meč Vmori tud'najjakše krale? Maks'miljana nega več. Ah! no že od ene strani Pride Turk, ker vkonča vse, Ter od druge Luterani Grejo v' samo spuntanje. Turki grozno strahoviti, Zapustivši močen Beč, Nespodobno zdaj serditi Sem zamahnejo svoj meč, Sem nad nas, ah praske, vriske! Vse nesmileno kriči, Hrami velki, koče niske , V' enem ognji vse gori. Ah nesmilnost, kaj včinijo Oni z,'ludmi našimi! Mnoge jezere stojijo Kak živina zvezani: Tu možj6 no tam hlapčiči, Žene tu no dekelčfcp Tu kričeči otročiči, Vsi na proč odegnanje. Skoz debele soze milo Vsaki zdaj pogled ne še V' svoje domovine krilo , Te pa pride ločenje: Ločti mor jo se od staršov, Bratov, sester no otrok, Ah od zakonskih tovaršov, Ino it' v' nadlogo vseh nadlog! Ja v' sužanslvo v' turške kraje Se podati morejo, Naj na hiže zdaj doma'je Več nigdar ne mislido. Cdo se more so'z zderžati, Kak v' množinah telkih že Tožni morejo se gnati Same med Nevernike? Kaj pa stori Luteranstvo ? Toto še le spačlo je * Z' svojim strupom člove-čanstvo Od znotrinske serčence; Vtergalo je vso zavezo Človečanske vernosti, No odperlo velko stezo Zraven k' vsemi hudemi. Ono stori, da protivi^ Otrok se zdaj starišim, Da gre kmet kak vuk zgrab-livi Proti predpostavlenim , Da podložnik poglavara Ne posluša, neti že Več za navuke ne mara Svete cirkve matere. Ali tudi toti časi Dajo nam kaj dobrega , Za Slovence dobri glasi So od našga vajvoda: < Vajvod Ferdinand na sr^di Med Slovenci lastno njim VStudenicah šole včredi, i O kak 'mu se veselim! Tak se dragem našem Karli Prav razserčno veselim, Ce ga ravno hipi vdarli So, ki tožno nje gled/m; On je vender vučenostim , Lepim znanjam dal pod-žar. Meštrom mestnim, kak tud' prostim Bil je skerben poglavar. On v'nevtrudnem perzadenji Mesta dela k'terdvinam Proti turškem pervihrenji No znotrenjim spuntan-jam; Z' njegvoj vojskoj je Po-k rajna Zgrad|ena sovražnikom: Tota je se bramba zdajna Proti turškim roparom. Samo eno ah zgrešimo Mi Slovenci pale zdaj, No krez to se žalo.-timo: Ves slovenski vuk je vkraj, Kari Pokrajni vsoj slovenski Dava dalno neinšino, Z' tem gorkej se mi gorenski Moremo prikladat' v' njo. /!i«7Bl^oq jlinšolboq J»! min oyj(I ie«fj; ildob >11'; . (i|h X : ubovjr/ isvgfid bo & «m baiiinViVi bovin"/ mij/i outeal ian ivolž bsM , ibbr>v aloš dminsbiilfc'7 larifof.T/ m uai' jliiiJ O ihr»/l ui Uf tfliil98'>/ oa^iiesiit en vi ihr.bv njid on/in ug '»{.n oniol iA. ( t)'(t . «ilROni'»ii / -nbnvr '»i nO -boq I«b niKjnftna: rniqij .iši but jIJR >1 . avuteom moit »K .livKl^iKj Kflditjjfž sj, liti jjtl9lusXr'»q ifl (fbiniv-jtl '7 nO liiiidivbul A tihi> Kt* vlt »yi /ulr/THf mijl^-iii) r i -OhJiitiq .!> .1-'! /i> r.ff.j.tm^S j»ntfib\ hifrtfitd 9> s[ irtoT j o^iin^ii d« on") ora«žt • < (j nn , iK : oni O! \9lil rjft1>(y 31 Au f IjlillO/4ji« iien*>7oIa io* < injii^o1! hfijf fort!žrasyt on!»b *ybQ ijlsnsiog ini *»* )iht>2> tn'»J'S .oin / )fcb«l>l»y{ omrnoif. •iini:>7 (.«>1 t)*unli«fT tabut'« inO ©tijola '»jonlf : hiR.x'j''.x o rimi fiji'»q»lri iuhI on §{iom oT f9*»l9jbb on ot 9ii9Š , i-jiioito iMhJ uT .»[aistnpbo 3oiq «(i i*Y olini 9xo« stojib sojfli 92 >nb.il";0i| jubx iJnaV oln/i i/ojiiob ajav* '7 : jjnaaol '»bnq xq »T (VO^iKi« bo tt* ioni i)5oJ , Aoi)o on »te« .70)1518 fvoii«7ti) di/IrnojlBv bo dA dsa/ o^olban v 'Ji oni orieiul '7 o/JaBfsne V «1 \ ^ ,oj.9iom ii ;boq oH •fomob i.«bs l|ui «n .obifeim fin mb^m J»Y fiiBi i I x 9-^tt' a« obO •ji AiAAti dimišonm r AhM tl>>i»M ;»i,9i0ffi i:i5oT Vajlijmva/I b9ffl 'JU1H& V$vleaMV*iaJ note uq i.tiC 'jl olui'i ojo f -V/oli moqi:i!fc 1--.0V-! 'S : 9309^19» 9if»niitoflx hO fi.\97B.V 0inri/ 9JanK697ol3» o.vjirt o Ah i ofi9qbc o^ .imdbm! " " fvc 1 i/itonj «b f.iiote onO finiiinH«! |fib.v -ir ■ An A HmA »ig r.fl ivil . rain3iva)aoqb9iq HoiHi a m §T1JER§HE ZEMLE. Sterti Zvezek. SEDMI PRETIL Od cesara Ferdinanda II. do cesara Jožefa II. (1590 — 1780.) Štajerska zemla v' nemiri. 1. Lndstva, ladavei, deželske zgodbe. Kak je Ferdinand II. 'z šol domo pridoči ladanje sam pr^k vzel, se je velika vojska nad Turka vkupnaprav-lala. Papežova, Florenčka, Ferarska, Mandavska, Tirolska, Bavarska, Ceska, Slčzka: Lužička, Saška, Žvabska, Fran-koska Rakoška, Štajerska, Koroška, Krajnska, Vogerska— vse tote so vojsko vkupdale, 7 1,^00 konjenikov ino blizu 53,000 pešcov. Tota vojska bi bila mogla Turka v' Turško zegnati, je pa drugo nič ne vzeto, kak Ostrogon (Cran), ino nekere druge mesta na Vogerskem! — Ferdinand ali (1596) v' Gradci hoče perzvestenje od deželskih stališov vzeti, oni pa zred drugimi mestami ino tergmi prosijo za obderžanje luterških templov, njihove službe božje ino svojih šol, kak je njim v' Prugi (1578) dovoljeno. Ferdinand njim na to ravno vun pove, da vere slo-boščina per totem perzvestenji nič nema, ino da njemi 'majo na zvestost persegnoti prez vsega drugega spomenka; to so tedaj tudi storili. Zdaj Ferdinand gre v' Prag k' cesari R u-dolfi, ino če ravno 'mu cesar reče, da njegovo naprejvzetje, Luteranstvo dolspraviti, se za zdaj ne bo dalo vunspelati, on vender terdno per tem ostane, kaj si je enkrat naprejvzel. — Prejd, kak 7/tem začne, gre na božji pot v' Loreto mo v» Rim, ino tam dobi od Papeža Klementa Vili. apostolski že-gen na svojo naprejvzetje. Kak zdaj Ferdinand v' Gradec pride da preči deželskim stališom na znanje, da to, kaj je Kari II. njim (1578) dovolil, njega ne veže, ino njim pričuje, da tudi Luterani od sebe dane besede ne so zderžali. On ali luterško službo božjo ino njihove šole po vsoj deželi prepove, ter zapove, da v' 14 dnevih imajo vsi luterški pastorje iz njegovih dežel oditiu grački pa per enem tjedni. On zapove vsem Luterškiin v' Stajerskoj , Koroskoj ino Krajnskoj, da se imajo k'stari veri nazaj poverniti, al' pa vse svojo prodati, deseti penez plačati, pa oditi. Da pa nebi za tega volo praska nastala, je na gornjem Gradci vse skerbno pripravleno, ter mestni kapitan z'300 vojsakmi v'mesto postavlen. Deželski stališi ne prebenjajo Ferdinanda za svojo reč prositi, ino se 'mu popretijo : ali on reče, da od tega. kaj je začel , ne odstopi, ino da telo, živlenje, poglavarstvo ino vse za to stavi. On tedaj dnhovsko ino posvetno komisarstvo z'pridanimi vojšakmi po vsoj Stajerskoj vun-pošle, da imajo luterške temple v'katolške cirkve preobernoti, al' pa razverči, njihove pastore ali predgare, če se se gde ker skriva, pregnati, vse luterške knige zežgati, ter od ludstva prisego vzeti, da bo k' veri svojih očetov nazaj se povernolo. — Na to je po vsoj deželi velik nemir postal, zo-sebno na Nemškem, kakti v'Železnihrudah (Eisenerz), v' Šladminji . v' Novemtergi, v' Radgoni, v' Kleki, v'Halbe-rani, vu Verbji, v' Čermci, v'Kalvangi, v' Oseji (AusseeJ i. t. d. Komisari so bili biti ino vse —so pa vender vunspe-lali, kak so naročeno imeli. Zdaj si Ferdinand pošle po svojo nevesto v' Monakio fMiinchen), ino si njo vzeme za ženo; tečas pa Turk vzeme Kan;žo. zadnjo za Štajer brainbo. Ferdinand se z' vojskoj ta poda, pa more za zime ino snega volo vse pustiti ino oditi. On je per totem prijetji v' tako nevarnost prišel, da je potli ne več k' vojski šel. Turk je pa sploh dale naprej silil, ino je (1603) semvun do Radgone pridoč veliki porop, veliko ludstva ino živine z' sobom vzel. On ino vogerski spijntniki fl605) vkončajo našo deželo pri Radgoni, Verbnji, Jilci, Sali, Borovji, ter po vsem jilčkem ino rabskem doli. Tudi drugi poropniki so veliko hudega naredli. Zdaj vsi nadvajvodje, da je cesar Rudolf II. ne za lada-nje, med sobom sklenejo, ga ob cesarstvo djati, ino nadvaj-voda Matiaša za poglavara ino branitela postaviti. Maliaš z' Turkom na 20 let mir naredi. Cesar Rudolf (1612) vmerje, ino Matiaš postane cesar, vogerski ino češki kral je že prejd bil. Zdaj se tudi Benečani, da Ferdinand neče Uskokov pregnati, nad njega zdignejo, ino vzemejo veliko zemle per Laskigorici ino Gradiski, 1617 se ga že mir naredi ino Ferdinand to zgubleno dobi nazaj. On še toto leto postane češki, na drugo leto pa tudi vogerski kral: ali češki Luterani so z' njim ne zadovolji, ino naredijo začetek onemi groznemi boji, ker se tridesetletni zove. Cesar Matiaš '019 v' Bedi vmerje, ino da je ne erba imel, dobi Rakoško naš Ferdinand II. Zdaj se štajerska z' Ilakoškoj na vsigdar združi. Ferdinand ali gre v' Beč, pa tam pride vu velko nevarnost. Sedem-gradski knez Betlem Gabor vzeme Košice (Kašavo) ino Bretislav (4'resburg), češki grof Turn z' luterškiini Cehmi ino spuntanimi Bakužanmi združen zaleže Ferdinanda v' njegovem cesarskem gradi (Hofbnrg") v' Brči, Ferdinand je pa stalen, ino Dampierski h'urasier-regiment 'nu v' tisti vuri pride na pomoč 'J. — Še v' totem leti (16 19 ) je naš Ferdinand II. vu Frankfu«ti za rimskega cesara o'/van ino kronan, Čehi pa Friderika iz Falce za svojega, krala si zvolijo, so pa na Beligon pri Pragi premagani, ino Češka, Moravska ino Slezka pride pod našega Ferdinanda. Tudi z' spuntanimi Madjarmi. ki so pri Borovji (Voravi) v' naši zemli bili razbijali, je mir napravlen. - Cesar Ferdinand ali zdaj mir dobi, ali toti mir je ne stalen, skoro vsi kralovje ino poglavari začnejo nad cesara erčati: 8asi vzemejo Prag ino veliko drugih krajov v" Českoj: francozki kral, Austriancom že dugo sovražen, sploh ferdinandovim sovražnikom pomaga; tudi lotrin-ski vajvod, od Francozov primoran, Ferdinandi ne pomaga; Češka ino Slezka je že skoro za njega zgublena; švedski kral pa tak z' močnoj vojskoj tudi nad austrianske dežele gre. — Cesar nema vojske, ne„ penez — ali njegovo na Boga za-vupanje njemi pomaga. Češki VVallenstein 50.000 vojske vkupspravi, ino z'totoj vse vojske prežene Da pa cesar Ferdinand zatem zavolo tridesetletnega boja more velke dače na-verči, se štajerski Slovenci spuntajo, posebno per Gorniem-gradi (Oberburg). per Celji, Pragwaldi, Sludenicah, pri Radgoni i. t. d. Toti spuntniki so grade ino klostre viinsporopali, veliko ludi spomorili i. t. v. (1635), so pa od grofa Černo-gorskega (Schvvarzenberg) razegnani ino kaštigani. Cesar Ferdinand II. 1637 vmerje v' Beči, ino je v' Gradec na pokop pelan. Njegov sin Ferdinand III., že prejdnjo leto za rimskega cesara postavlen, prekvzeme dežele svojega očeta, ino se en čas v' Gradci zderžava. Toti cesar je v' tridesetletnem boji nesrečen, ino more velike dače naverči. Toti nesrečni veroboj se 1648 enkrat dokonča, tudi Turka do štajerske meje persilečega grof FranKopan nazajzaverne Zatem pa cesar Ferdinand III. v' Beči vmerje (1657J. *) Toti, zdaj ras. velik knez Konstantinov regiment imenuvan , ima odpotli pravico , skoz cesarski grad markirati. 3) Že prejd (1640 ino 1653) je v' lotmerške ino radgonske kraje priraz-bjjal (S t e i e r m. Z t s c li r. 1834 , XII.). Njegov sin Leopold vzeme ladanje prek, ino postane 1658 rimski cesar. Leopold I. pride 1660 v' Gradec, ino vzeme od deželskih zdaj žev bol pokornih stal išov prizveste-nje, 'z Gradca gre na Koroško, od tam na Krajnsko, v' Laš-kogorico ino v' Terst, teda pa nazaj v' Gradec, potem zavolo turškega boja nazaj v' Beč. — Turk močen gre nad Beč, ino močen odzaja na Vogersko. Leopold si spervega nemore velko pomoči, on ali sam (l664) gre v' Rezno (Regensburg) k'zbori, ino zamore, da 'mu je 8000 konjenikov mo 40,000 pešrov obečano, pride pa njih le i 5,000. Francoz obeča 4«»00 pesoov ino 2000 konjenikov. Papež pošle penez ino d& dupušenje, 700,000 zlatov v' austrianskih deželah od cirkvenega premoženja vzeti; Florenčka pošle mnogo strelnega praha ino še zverh tega en dug z' 500,000 fl.: Genua da 40,000 fl.; Mandava veliko penez; Švedska 2000 fl. ino 500 vojšakov. — Zdaj Zrini začne boj, vzeme Breznico, požge veliko drugih vesnic, ino pride nad Pecuh, vzeme mesto, grada pa nemre dobiti, zežge osečki most, ino zaleže Kani-žo; ali da njemi veliko vojske desertira fvujde), se more nazert podati, pri Černovci pa drugi Generali, med totimi tudi en štajerski, blizu 2000 Turkov pobijejo, vzemejo tri tabore, 100 zastav ino 1000 proviantvozov. General Montekukoli Turki zabrani prek Mure iti, toti se tedaj z' svojoi nevihtoj oberne nad Rabo, ino per sv. Gothardi se imajo prijeti. Na desno se postavijo cesarske vojske, ino med njimi naši Štajerci, na levo Francozi, na sredo nemške ino druge podpo-močne vojske. Turk z' neznanim kričom plane nad sredino, ino tote vojske od straha zbegnejo; ali austrianski Generali se z' Francozi tak obernejo. da Turka odbijejo, 2000 Turkov se v' Rabi zalije, 8000 njih je vbitih, ino tak je štajerska zemla od njoj že naprejstoječega sceloma vkončanja srečno odteta f 1664). Na to se v' turškem tabori pri Višari naredi mir ali premirenje na 20 let. Ob tem se na Vogerskem skrivno spuntanje proti cesari Leopoldi pripravla, ino se 1670 svojem izpruženji per-bližuje. Spočetniki so: vogerski palatin Veselenji, horvatsko-dalmatinski ban grof Zrini, vikšidvorski Nadazdi, markež Fr inkopan, knez Rakoci, ter štajerski grof Tatenbahv Grof Tatenbah je imel Podčetertek f VVindischlandsberg j , Štaten-berg ino Račje f Kranichsfeld). V' totih njegovih gradeh so ti vkupzastopleni večkrat svoje vkupzbranja imeli. Tatenbah je Turkom ino Madjarom, če bi 'mu pomagali, oblubil Gradec v' roke spraviti, Celsko pa, da bi njemi ostalo. Po smerti pa-latina pa ino enem tatenhahovem služebniki se je zvedlo, kaj je tota skupčina naprejvzeto iinela. V' tatenbahovem hrami v' Gradci najdejo orožja za 6000 moži, njega ali preči v' ječo denejo, vogerski pnntari se hočejo gorpostaviti, so pa hitro premagani, ino tak Štajerska v' toti velki nevarnosti ostane cesari. Nadazdi je v' Beči, Frankopan ino Zrini pa sta v' Novemmesti ob glavo djana, Rakoci dobi vsmilenje, Tatenbah se v' Gradci glave znebi, zrinova žena v' grački obterdvini obnoreje ino vmerje. Cesar Leopold pride 1673 v' Gradec, ino je tu z' tirolskega vajvoda čerjo zdan (poročen). Tečas, da na Voger-skem pale nemir postane, se v' Štajerskoj veliko mest, zoseb-no Gradec z' močnim zidom obda. Y' leti 1677 gre 6000 Turkov nad Štajersko, so pa od Horvatov vitežko odbiti ino pregnani. Zavolo turške nevarnosti je tedajv v'Marburgi zbor, ino v' totem se sklene, da v' brarabi imajo Štajerska, Koroška ino Krajnska vkupderžati. Turk (1683) prelomi oblubo bojnega piepušenja, ino gre prek osečkega mosta, vogerski mal-kotenti (spuntavci) z' njim potegnejo, ino vkončajo več kra-jov noter do Borovja (Vorave). To so pa le predznamenki od tega, kaj Turk 'ma naprejvzeto. Toti zdaj z' strašnoj* vojskoj gre pred Beč, ino ga zaleže, cesar Leopold pobegne v' Linec (Linz), štajerska vojska se pa dobro brani kre Mure, Krajnci zaslonijo Radgono, Salo, Burgavo, Neudavo, Kapfenstein i. t. d. 'Z Gradca, ter 'z ravnic vso ludstvo pobegne na brege ino med gorč. Deželobramba se včredi ino na štajerske meje postavi. Kak je pa per Heči? Seguren velikvezir Kara Mustafa z'svojimi 200,000 Turkmi Beeane v' take strahe postavi, da njih 6000 'z mesta pobegne, drugi v' strahi ino trepeti čakajo na svoj odloček. Zdaj lotrinski vajvod Kari 12,000 vojšakov da v' mesto, ino grof Starem berg se dobro brani. Ali Turki z' Bečom delajo po naročenji francozkega krala Lu-d o vi k a XIV., oni strahotno nad mesto strelajo, ino tudi en tal obzida z' strelnim prahom raznesejo, ino da v'mesto le ne pridejo, tak z' tem strahovitnej delajo v' deželi, ino odeženejo strašno množino ludi ino otrok v' svojo sužanstvo. — V' Beči še je 200,000 ludi, kak bo za tote V Kader so toti že v' naj— vekši stiski, glej, teda pride po Is ki kral Ivan Sobjeski z' 12,000 konjenikrni ino 3000 p^šei na Pleš (Kahlenberg), ino zajetim Bečanoin da svoj prihod z' strelboj na znanje. Sobjeski kak najhujši viher plane nad Turka, ino ga persili, da more pod velikoj zguboj se meknoti. Kara Mustafa po noči odide, popustivši svojo vojskino peneznico z' 200,000 tola-rov, ino svoj šator v' 400,000 tolarov vrednosti i. t. v. — Kaj so predobiteli prijeli, se je na mesti raztalalo, ino Sobjeski sam je dobil 4,000,000 fl. Za dva dni pride cesar Leopold 'z Linca — ali niše se je ne na njega ogledal, le nad kralom Sobjeskom ino iotrin-skim vajvodom se je vse gorečo veselilo. En predgar je svojo od totega preobladanja predgo začel z' temi besedami: ,,E n človek je bil od Boga poslan, ino totemi je bilo ime Johanez." Ivan Sobjeski je pa tudi v' taki časti bil, da so vsi nemški knezi, vsi generali ino drugi vikši od veselja ga obimali ino kušuvali, ino vsa vojska je kričala: ,,Naš priden kral!'k Bečani so ga za svojega odrešenika zvali. Ve- likvezir je neprehenjano bežal dol do Belegagrada, tam je pa gorprijet ino obešen, ino se ceha plati z' njegovim premo-ženjora, 13,000,000 fl. vrednosti. — Sobjeski Turka dale tira, ino z lotrinskim vajvodom združen njegovo vojsko pri Ostrogoni (Gran) tak zbije, da njih 30,000 na mesti ostane, ino morejo Ostrogon pustiti (1685). Lotrinski gre v; šta-jerskoj ino drugimi vojskami dale, ino pride 1686 pred Bu-dino. Toto po strašni bitvi Turkom vzeme, potem kak je že 150 let njihova bila. Kari lotrinski Turka tudi pri Muhači včista premaga, ino njemi tak poverne, kaj je on pred 160 letini ravno tam z' keršanskoj vojskoj storil — ino tak se Be-ligrad more našim podati. Kari lotrinski 1690 vmerje, Bari enski Ludvik ino Princ Eugen savojski sta nadale pre-magavca Turkov. Princ Eugen 1697 Turka pri Z en ti poleg Tise telko potuče, da si Stii*Mfl lasi spiple ino zbeži. Na to se v' Karlovici C1 699 ) z' Turkom mir sklene, ino ga od-potli ne več v' našo deželo. Zdaj pa se vogerski Malkontenti (spuntavci) pod ravnatijom Franca Bakoci (1704) zdignejo. Totih za slo-boščino bojuvajočih nezadovolnikov," ki se Krilci zovejo'), gre 20,000 nad Bakoško ino Štajersko, vse poropajoe ino požgajoč. Oni gračkega kapitana pri Magerstorfi obladajo, ino njeini spravo, ludi ino tope (štuke) proč vzemejo, ter Salo, Borovje, Fridberg ino Dekanovce vunsporopajo i. t. d. Oni se pomnožijo na 30,000, ino tudi proti Beči razbijajo. V' Gradci se tedaj deaki (študenti) v' orožje veržejo, ino vitežki kirhberski grof Heister, ker je že prejd tudi Turka pomagal dobro prati, Kruce pri Rab mesti ino Ternovi (Tjrnau) razplodi. Toti Kruei so tudi tu v'naših krajih večkrat čudno razbijali. Kader so se že prejd (1683) pod večimi vižari (ravni-teli bili vkupspravili, so se nad Ljutomersko (Lotmerk) sem vsipali z' velikim postrašenjom, kajti so vse požgali. Prejd pa, kak so prek Mure prišli, je lutmerski farmešter Simon Porat svojo ludstvo vkupzebral, ino si tak vojsko vkupspravil. Toto je, on sam naprej jezdeč prek Mure proti Soboti ino Tišini pelal, ino z1 nevarnostjo svojega živlenja se tam vstavil, je njim sv. Jlešo služil, teda pa nje k' močni brambi obsegurjal'). Krez dve leti (16^5) je Lotinerk zupet Kruce vidil. Najhujše so pa toti »rožni puntari potli v' totih krajih delali. Kader so naj mre 1 704 v' mesci Svičani ali Februari v' Središe priraz-bijali, ino so Serdisanci z' njimi potegnili, so razbojuo šli nad *) Že za cesara Maksimiliana se je na Vogerskem križovojska proti Turki vkupnapravila pod imenom „Kruci" (Cruces, križi). Tote Kruce je pa Dosa namesto nad Turka, nad grade gnal ino nje ople-nil, ino tak so se tedaj tudi potli rakoeiovi puntari Iiruci imcnuvaii. *) Simon Povoden rokopisi. farof, farinešter Arni VVenger njim je 300 korc zernja, 7 šter-tinjakov vina, ino vse to svoje mogel pustili, ino je kurnaj z' živlenjom se odtel, ter nazaj pridoči vse strašno vkončano najšel. Tak so oni v'Ormož pervihreči varaš vunsporopali ino ga vužgali. Tak so v'lotmerških goricah okoli ItjO hramov, preš ino kletili ali pivnic gorstergali, vunsporopali, ino mnoge vužgali. Miklaušoski farmešter Martin Star i ha je k'svoji filialcirkvi (Div. Marie v' Jeruzalemi) odišel, ino tam svoje kraz lotmerške gorice razširjene fare ludstvo obsegurjal, da se je pod njegovim vižanjom proti totim razbojnikom vitežko branilo. Z' tem grozovitneše pa so okol Lotmerka ino v' Lotmerki delali. Lotmerk so vunporopali ino ga vužgali, v'cirkvi altare dolpoderli, vunta zmetali ino si z'njimi zakurili, vse kelihe ter druge cirkvene posodbe ino sprave vzeli, potem pa svoje konje v'cirkvo postavili; Kaplana so zvezali, ino ga potli z'sobom gnali. V' Stročjovesi, v' Pristavi, v' Moti, na Cveni so vse gladko vunporopali, veliko hramov ino celih stanjih, kak tudi Cven gradič') zevsem vkup včista požgali. V' Križov-cih, v' Klučarovcih, vu Vačjivesi, na Grabah, v' Pernosiavcih, v'Cezanjovcih, kaj so ne vunsporopali, se njim je v' njihove tabore k' Veržeji, k' Moti, v' Branek, ter na Razkerž moglo postaviti. Ludi so ene zestrelali, druge po šinjaki (vrati) smertno zbili, enim so roke odsekali, druge celo slekli i. tt d.'). Kak so Radgončani od tega glas dobili, je njihov sodeč Draš z'drugimi svitniki ino mčstjani, ter z' 3000 dobro oborožjenimi kmetičkimi segurno se zdignil ino je šel proti Brane Ki semdol. Tu zagledne na on kraj Mure nekere stotine Ivrucov, ki se odtod postrašeni že bili odbežali. Drašova vojska gre dale dol, najde tudi v' Lotmerki okoli 300 Krucov. Toti se gorpostavijo, so pa premagani, ino zgubijo vojšake, zastave (bandere), bobnje, ter veliko sabel ino drugega orožja. Krez en čas se zupet 70 Radgončanov z'nekerimi kmetičkimi proti Braneki dolsein poda. Blizu Braneka pridoči začujejo neznano velki krič od Krucov, ino so si v'strahi, zosebno da pri Krapji (zvum Ivotmerka) zagledajo okoli 200 konjenikov ino 300 pešcov. V"kratkem vidijo pale okoli 100 konjenikov priti. Kak hočejo zdaj naši storiti ? V'pobeg se ne vupajo spustiti — Draš ali svoje vojšake obsegurja, ino se z'Kruci prime, nje z'močnoj strelboj zmeša, ino njih dosti padne, ino kak se zupet na noge postavijo, nje Draš pale segurno prime ino nje v'Muro zažene Okoli 300 Krucov je mertvih, više 50 vlov-lenih, kaj pa njih je v1 Muri konca dalo, je ne znano. Drašova vojska dobi tri lepe zastave, dva bobnja ino veliko dru- *) Ncbili Cven na Cventipolda fSvatepluga) znal spomcnti, kerega sin je potli od cesara Arnulfa ino Ludvika posestva pri Muri ino lierki dobil? 3) Simon Povoden rokopisi. Bran očki rokopisi. L o tm eri ki rokopisi na večenci. gega mnogoterega orožja, 90 konjov, 100 parov črevlov (škornjov) ino cižmov'). — Tudi iotmerški sodeč Matiaš Varašič z' svojimi Lotmeržani Kruce prežene. — Toti raz-bojni puntari so tudi v'Apačah zgor Radgone vse vkončali. — Na zadnji den Sušca 1706 so Ivruci v'dvema seregoma od nemške sv. Ane ino od Kleka nad Straden besneli, grozo-vitno po vesnicah ropajoči, vraarjajoci ino žgajoci. Starci, žene, dekelce so pod njihovimi rokami mogli vmreti. Njih divji krič, ter vriska nesrečnih je zrak napunila. Kaj je vujti moglo, je v'lese ino na brege odbežalo, ino kader je povsod gosti dim od požganih vesnic kviški se vijal, so stradenski zvonovje glasno začeli za pomoč zvati, ino hitro je veliko ludstva k'cirkvi perbežalo. Tote dehant Matiaš Marko zred svojima kaplanoma kserčno obsegurja. Oni se oborožijo, že se pa divji šeregi tudi perbližavajo. Kader pa visok cirkve ni obzid zagledajo, ostermijo; ali na zapoved svojih vižarov obzid za endrugiin naskočijo, so pa od tam z' kruglami ino kamenjom tak posipani, da vu -velki zmolnji morejo oditi, veliko inertvih ino ranjenih na mesti pustivši. Tečas so, od zvonov zezvani Radšenci, Hartovci, Videnci, Haselbahovci, Salcahovci, Radohovci, Goručenci se vkupzbrali, ino so pod vižanjom enega školnika proti Stradni idoči pred bežeče Kruce prišli^ nad nje vdarli, ino nje vunta na vogersko mejo splodili. V hostah ino na bregeh sposkrite ženske ino otroci so se k'njim pervcrgii, ino nje pomagali tirati2). Tak šo toti spuntani razbojniki še 1711 se ne vmirili. Zrok njihovega nevmirenja pa ino da so zdaj le mestjani, tergovčani ino deželjani se sami mogli proti Krucom braniti, je bil, da je vojska z' Princ Engenom mogla nad Francoze ino z'njimi združene Bavare iti. Toti vitežki Princ Eugen je, z Marlboraughom združen Francoze ino Bavare perBlen-heimi tak zbil, da so vso pridobleno ženilo mogii pustiti ino je Bavarska se česan mogla prek dati. Z' obladanjomErancozov ino Bavarov se je tudi ladarstvo cesara Leopolda I. dokončalo. On jc 1705 vmerl, ino njegov najstarši sim Jožef, že 1690 za rimskega krala ozvan, njegove dožele prekvzeme. Kak so pa cesara Leopolda leta od vseh krajo v nemir 'mele, tak je tudi za njegovega sina Jožefa I., ino malo drugači bilo. On je imel Francozom se proti-deržati, Španjsko enemi ladavci, keremi je ne dohajala, proč vzeti, ter Vogersko vkrotiti ino k' pokornosti spraviti. Jožef I. je imel z' Francozi opraviti. Toti, ako ravno so prejd od Princ Eugena bili prek Reina zbiti, so zdaj z' peteroj vojskoj šli nad Jožefa, z' cdnoj v' Spanjskoj, z' drugoj v' Ita-lii, z' tretjoj vu Flandrii, z'štertoj pri Mozli, z'petoj pri Reini. Schmutz steicrra. Lexikon HI., 249 i. dl. 2) Der Aufmerksame. Bavari so se (1706) spuntali, ino so Jožefa ne hteli za cesara spoznati. Toti so pa bili tak biti, da njih je 2000 mertvih ostalo. — Na Vogerskem so vsi Nemci spoinorjeni, cesarove vojske so pa totih puntarov t. j. Krucov dosti jezer vbile, ino njim bojne sprave proč vzele. K'temu so posebno Horvati dobro pomagali, nje od Kamenca (Somuotela) pre-gnajoči. Ali Madjari so hteli, da Sedemgradska ima sama svoja dežela ostati, so hteli, da cesar 'ma Vogersko 'z rok pustiti, ino ne enega samega nemškega vojšaka več na Vogersko poslati, neti keremi Nemci vogerske službe dati — ino tak je boj ne henjal. Tečas je velikoimenitni Princ Eugen v' Španjskoj se za cesara dobro sekal, tak tudi potli proti Francozom. Ali Franc Itakoci je v'Sedemgradskoj veliko puntavcov vkupspravil, ino se že za deželskega poglavara dal ozvati. Njegovi spunt-niki iKruri) tedaj pale, pa vender zdaj (1708) zadnjokrat pridejo v'Štajersko, ino po svoji navadi per Fridbergi, Ueka-novcih, Neudavi ino drugih krajih vse požgejo ino vkončajo, veliko volov, konjov, ovec ino drugih reči z'sobom vlečeč. — Od druge strani zdaj cesar hoče z' Francozi mir narediti, oni se pa k'temu nečejo zastopiti, temuč se z' cesarskimi na-dale tak vročo bojujejo, da na oba kraja više 20,000 vojsakov mertvih ostane. Srečneši je na Vogerskem general Heister v' premaganji spuntavcov (Krucov), ino ob tem skoro povsod mir postane. Ali ravno , kak bi cesar Jožef, od vseh lubleni poglavar, zdaj imel začeti mira si zavživati, vmerje v'osepni-cah (1711). Njegov brat, Kari španjski, prekvzeme naše dežele, je tudi za crsara postavlen ino kronan. Za totega cesara Karla VI. se zdaj (1713) že prejd začeto za mir pogajanje v' Utrehti prav za resnico naprej-jemle; ali da cesar k' temu pod velkoj škodoj nemore pervo-liti, kak Francozi ino drugi hočejo, se znova pri Rajni boj začne, je pa na hitrem (1714j za mir pogajanje v' R as tati, ter v' Bad ni dokončano. Pri tem cesar Kari VI. dobi veliko zemle v' ltalskoj, ter pri Rajni. Potein on (kak je že prejd za cesara Friderika L, za Ferdinanda II., za Karla V. storjeno) ponovi red sedežnega namestničtva, poleg kerega ima, če ra-koski nadvajvod nema sinov, starša či ladanje prekvzeti. Naskorem pa zupet z' Turkom boj nastane. Tur k najmre Benečanom Moreo proč vzeme, ino njim nje neče nazaj dati; oni ali per cesari pomoč išejo proti Turki, cesar Turka opo-inene, da naj mir ima, ino naj Moreo nazaj da; Turk, zdaj že pa močen, ne posluhne na cesara, ino tak se hoj začne. Princ Eugen. veliki austrianski junak, je tedaj na Vogersko odločen (1715). Kumaj je prek Dunaje, že čuje, da 200,000 Turkov nad njega gre. Pri Petrovaradini se primejo, ino ne-prehenjano vmarjanje terpi tak dugo, da Turk zgubi 30,000 vojsakov zred vsem, kaj je z'sobom imel, cesarskih je samo 4000 mertvih. Temešvar ino drugi kraji pridejo pod našega cesara. Zdaj cesar po vseh svojih deželah znova vojšake najemle, tudi Bavari pridejo na pomoč, ino Princ Eugen vdari nad Beligrad (1717), prime v'gosti megli turški vstan (tabor, ino nje prežene pale pod zguboj 30,000 vojšakov, ino naša vojska dobi celi vstan, 130 topov, 35 možarov, 51 zastav, 9 konjskih repov '3 i. v. t. Beligrad zred Oršovoj pride pod našega cesara. Tudi na Horvatskem sta Draškovič ino Turjaški (Auersberg) srečna bila. Na to je Turk želel mir napraviti, ino toti je tudi v'Pasarovici sklenjen. Poleg to-tega sklenenja Austrianska dobi Banat z' Temešvarom, tal Valahske, Beligrad zred Serbskoj, ino tal Bosnie. — Tak je turška nevarnost, v* keri so nase dežele više 300 let trepetale, zdaj enkrat odtod odvernjena, pa še ne na vsigdar. Zdaj je cesar Kari VI. znal svojo vso moč proti Španj-skoj obernoti, ino je tudi tam vse po njegovem vunspalo. Spanjolec je mogel od Sicilie ino Sardinie odstopiti, Sicilia ino Neapel sta prišle pod našega cesara. — Krez neke leta (1723) se cesar v'Prag na kronanje poda, 17 28 pa v'Gradec na prizve'stenje. Tečas je za občinske deželske potreboče skerbel, ino svojim deželam veliko gorpomagal. Na enkrat pa Francozi, od besede idoči, postanejo sovražniki, ino (1733) pri Rajni nemir delati začnejo. Spanjolec, Sardinec ino celo Turk je nad cesara podojstren; ali z'cesarom deržijo Tirolci, nemške dežele, Porus (Prajz) ino drugi. Cesar ali pošle 58,000 vojšakov v'nemške dežele. Tam k'njim vdari 45,000 Porusov, Danov ino Hanovera-nov. V' Italio cesar pošle 50,000 vojšakov. Francozi v' Tirolsko vderejo, so pa tak vkupzmlačeni, da od 4000 n^ti en sam prek ne ostane. Ravno tak morejo odmeknoti, kader poruski (prajzki) kral njim z' nemškimi vojskami na blizu pride. Cesar Kari VI. je znal vojšakov ino penez zadosti vkupspraviti, Francozom pa je pomor blizu 40,000 vojšakov vzel; vogerski spuntniki so bili vkrotjeni, ino njih 500 vbitih, zverh tega so še cesari mogli 640,000 11. ino veliko zernja obečati. Pri vsem tem je pa cesarska vojska le po-malem naprejduvala, kajti seje turške vojske vsaki den bati bilo, ino je cesar mogel za nje pripravlen biti. On je za tega volo tudi z' Francozom mir napravil, da bi zevsoj vojskoj nad Turka šel — ali tečas («736) vmerje cesarov junak vseh junakov Princ Eugen. — Zdaj cesarova starša či M ar i a Te r ez i a vzeme toškanskega velikvajvoda Franca lotrin-skega za moža, ino toti dobi komando krez vojske na Vo-gersko ino v'Bosnio poslane. Začne se ali (1737) zupet z' Turkom boj. Cesarske zevsem oskerblene vojske stoji 25,000 l) To so iz lepo pofarbane konjske dlake ino žinje vkupspletene poštu-vane znamenja na ščapih, kere se sultani ino drugim Vikšim na boj idočim naprej nesejo. pred Belimgradom. Franc lotrinski se dobro derži, ali da dragi generali kesnujejo, tak cesarska vojska veliko zgubi, ja ona je tak nesrečna, da je po časih Beligrad zred Serli-skoj ino skoro vse zgubleno, kaj je vitežki Eugen perboju-val, ino Turk dobi vse gor do Dunaje ino Save. Cesar Kari VI. že sploh betežasti (1740) vmerje, ino njegova či Maria Terezia, da je ne sinov bilo, prekvzeme ladanje krez vse austrianske dežele, pa vu velki nevarnosti ino grozitji od vseh krajov; zakaj če ravno so prejd od njenega očeta napravleno nasledničtvo, per menkanji sinov na čeri idočo, skoro vsi drugi kralj ino poglavari gorvzeli, je vender zdaj dostim ne v' glavo slo, kaj bi ženska krez dežele kraluvala. Kaj so tedaj zvunski poglavari na skrivnem mislili, najmre Austrio raztergati, to so tudi naskorem na-zoči dali. Bavar je najprejd se za en tal Austrie glasil, kak tudi za cesarsko krono. Za njim hočejo Francozi pale svoj tal; poruski (prajzki) kral Friderik II. pa le ravno z'vojskoj gre v' austriansko Slezio. Tak se tedaj za Terezine dežele boji začnejo. Kak se ona tedaj (1741) v' Bretislavi (Prešpurki) da za vogersko kralico kronati, ino je že Slezka, Češka ino Ba-koska nevarnosti vunpostavlena, ino samo Vogerska še njoj slobodna, gre ona v' černem, žalostnem, po vogersko naprav-lenem obleči, z' kralevskiin mečora prepasana , z' sv. Štefana kronoj na glavi, v'svoji mladi lepoti po sredi med vkupzbra-nimi v' kralevskem slopaji na kralevski sedež, ino z'serčno govornostjo po latinsko govori krez žalosten stališ austrian-skih dežel, krez svojo nesrečo, krez nalutenje svojih sovražnikov, ter od pomoči, kero od vernega, vitežkega ludstva per-čaka. Od njenih jarnih besed v' serčah genjeni perstopijo vsi k'troni, ino roko na meč položeč persegnejo, rekoč: Moriamur pro rege nostro, vmreti hočemo za našega krala (kralico). 1'otem njim svojega sinka Jožefa na svojem naroči pokaže, ino oni z'gorečimi sercami znova persegnejo, da za njo ino njeno ladarstvo hočejo vse, tudi živlenje dati. To zamore, da, če ravno se za njene dežele osem let bojujejo, ona skuz močno pomoč svojih podložnikov, med ke-rimi se 25,000 samo Štajercov vitežko za njo brani ino seka, ter skuz modre podbaratanja zadnič za njo vse na dobro vunzide, ino je v' ahenskem mira sklenenji (1748) njoj spoznano, kak je njeni oča odredil, najmre ladanje krez vse austrianske dežele. Tak Marii Terezii ali njene dežele ostanejo, tudi Bavarski cesarske krone ne dobi. Samo Slezka, od pruskega krala njoj vzeta, njoj nerare iz serca oditi; ona ali misli na pomoči ino načine, kak bi svojo Slezko nazaj dobila. Vojska je ravno zdaj v'tak obilnem stališi, kak še je ne bila, ino M. Terezia obsnovanja naredi, kakše 'z neke možke glave nebi zvirale. Ivaunic za njo z' Francozi vrav- nava, ino dobi, da se zveza naredi, poleg kere M. Tere/.ii ne treba ne pri Rajni, ne v'gornji Italii vojske 'meti, ino tak zna vso vojsko nad Prusa postaviti. Ali, da kak Francoz z' Austrianskoj, tak Anglianec s' Prusorn derži, tak pruski boj se dem let terpi, nemške dežele ob peneze ino obilnost spravi, Saško skoro na nič dene, Prusko oslabi, ino Austriansko omami. Po velikem vkončanji pride menkarije, po menkanji dragoča, po dragoči glad, po gladi pomor. M. Terezia ino pruski Friderik sta totih sama si vdarjenih ran vse svoje po-tlanje dni imela si celiti zadosti. M. Terezia C1763) mir naredi, ino pruski Friderik obderži Glacko ino Slezko. — Potem cesaričin mož Franc I. vmerje, ino ona svojega pervorojenega sina Jožefa II. postavi si za ravenladavca (1765), prek-dajoea 'mu prejdnjo vižanje vojske. Nedositliv pruski Friderik zatem obsnova, Pol s ko razdeliti, ino tak se zgodi, da si on, ter ruska cesarica Katarina II., ino naša M. Terezia med se razdelijo polsko od negda ob-stojočo slavitno kralestvo Slovencov '). M. Terezia dobi Ga-licio ino Vladimirsko (Lodomerio 1773). Za neke leta se pruski Friderik k' štertemi perpravla k' hoji, zdaj proti Jožefi II. Boj se (1778) tudi resen začne, ino že bli Austrianci pruskega Friderika imeli obladati, kader njemi ravno naša Terezia piše, da si onedva nebota zdaj že svojih serih lasi skubila, ino tak ona z'pismami mir naredi, ki bi ga Jožef II. z'slavitnira mečom imel narediti. M. Terezia (1780) vmerje, zapustivša štiri sine ino štiri čeri. Njeni sin Jožef II. je za njoj Iadavec austrianskih dežel, ino cesar. 2. Telo, živež, oblee, jezik, šege. Nemci ino Slovenci, Madjari in o Turki, ki so zdaj bojno se sem ino ta mleli, so od strani tela že popisani. Kaj se živeža dotiče, je za vse bilo bolše, kak za prosto ludstvo V'me'stah je za živež dobro bilo, per vojski dobro, samo kmetički ino drugi priprosti so dostikrat ne imeli kaj živeti, kajti so vse mogli sem dati, ino so za tega volo se spun-tali; kod so vojske šle, tam njim je pa tak vse vzeto ino vkončano. K' temu še so prišle hude leta, kakti bomo vidili. Za prosto ludstvo je za živeža stran še le za Marie Terezie se vse pobolšalo. Ob leč je zdaj, zosebno v'mestah ino per gcspodi, fran-cozki najbol valal, tak kak negda frankoski: namesto celih sukenj so začeli repaste suknje ali frake nositi, ino so okol frakeca meček prepasan 'meli; namesto črevlov šolnje z' vel- *) Z' kakšnoj praVieoj so pa to storili? — Našo Terezio je tudi potli toto pervolenje grivalo, kajti se je zmislila, kak je ravno polskikral Bce ino celo Austriansko odtcL kimi kapčigami (žnolami), glave pa z' mokoj poštupane. Gospe so se nosile, kak je v'Pariži navada bila, en čas od-zgoraj dol skoro celo gole, njenjke pa sa 'mele tak duge, da njo je sluga za njoj nesti mogel. Kaj so možki z' mečom bili prepasani, to so ženske nož ino vilce imele pred persmi; njih šolnji so pa imeli dva rogla, ino nogavice (štunfej so mogl e biti erdeče, modre, zelene, ali žute. Brado so si možki na vse sorte umetno perrezavali, ino njo imenovali špičasto, okroglo, pužovo, hrošovo, rečjo, turško, španjsko, laško, ne-delno, vuzemsko, štučasto ali kurtasto. — Prosti ludje so se ne imeli za kaj gizdavo nositi. Kmetički Nemci so nosili lodnaste, prostrane, košnate suknje, ali tudi zelene 'z debelega sukna, jirhnate čeme hlače do kolena, vunatne nogavice, ino zvezanke (punčuhe), na glavi velke klobuke z'malimi oglavnicami, hlače na širokih zvekšinom zelenih ručah (hamah), v'hlačnem žepi nož ino vilce v'nožnicah. — Prosti Slovenci so per svojem starem narodnem obleči ostali, razvun gde so bliže Nemcov bili, tam so, me zdi, že prejd, bole pa še zdaj, se v'nemški obleč vergli. Kak so naši dolenski Slovenci ob časi krucoskega plenenja se nosili, se iz tega vidi, kaj so njim toti razbojniki spojemali: imeli so najmre možki, razvun svojega platnenega obleča, suknje, kožuhe, gabane, kape, kosmate rokavice, črevle, cižme, erdeče prepase, eni tudi hlače, klobukov malo. Ženske so razvun navadnega platnenega obleča imele kronrašnice, tudi druge modre suknje (njenjke), kožuhe, peče, prepase, črevle, ali cižme, ene tudi žlare"). — Jezik je nemški od prostega ludstva še sploh se, kak prejd, negladko govoril, v'pismi je pa duže bol se vglajal, ino je znamenito, da 'mu je ravno slovenski jezik dal vgla-jenje ino zlepotenje Nemški v učeni sami rečejo, da so Nemci veliko slovenskih besed v' svojo nemšino gorvzeli3) ; znamenito je, da je štajerski Slovenec Popovič v'Beči Nemce pravo nemšino vučil. Drugač so pa Nemci, posebno gospoda, da se njim je vse, kaj je francozko bilo, tak močno dopalo, tudi dosta francozkih besed med svoje mešati začeli. — Slovenci so svoj jezik šev skozi dobro govorili, keri ne so bili med Nemci, ali v' nemških vučilnicah gorzrejeni. Takši per-nemčeni Slovenci so slovenšino duže bol gubili, ino grajšinski služebniki tak, kak mešniki, so slovenski jezik dosta slabej, kak prosti deželjani govorili. Slovenskim šolam (vučilnicam) je indi ne glasa bilo, kak pri Luteranih. Krajnski Bohorič, luterški solni rektor v' Lublani, je bil jedini, ker je gramatiko od krajnsko-slovenskega jezika vundal, ino po toti so nekeri redki mešniki telko od sam sebe slovenske pismenosti se Braneiski rokopisi. 3) Kopitar Gramat. VII. — Adelung, iib. d. deutschen Styl, 43. i. dr. 8) Osw. Gutsmann, deutsch - windisches Worterbuch — Vorrede. navučili, da so slovenske evangelšce, po časih tudi katekiz-muši, molitvene ino druge bukvice v'slabi slovenšini na svetlo dane, kere so Slovenci še tudi od sain sebe se mogli brati vučiti. — Kak se je našo Slovensko ob totih časih pisalo, hočemo viditi iz že večkrat sem postavlene evangelske perpo-vesti od Samaritana. Tota se zdaj tak najde natiskana: „Je bil en zhlovik,ta je fhal od Jerusalema doli v'Jeriho, inu je padel med rasboinike, ty fo ga flekli, inu ftepli, inu fo fhli prozh, inu so ga na pol mertviga puftili leshati. Perme-rilu fe je pak, de je en duhouni po taifti cefti doli fhal: inu kader je niega vidil, je memu fhal. Ravnu taku tudi en Levit, kader je bil na taiftu meftu perfhal, inu niega vgledal, jo fhal memu. En Samaritan pak je po taiftim poti hodil, inu je pnlek niega perfhal: inu kader je niega vidil, fe je on niemu v' ferze vfmilil, je fhal k' niemu, je obvesal niegove rane, inu je noter vlyl oila, inu vina: inu ga je vsdignil nafvojo shivino, inu ga je pelal v'ofhtaryo, inu ga je olkerbel. Ta drugi dan je vunkei vsel dva denarja, inu je nie dal timu ofhtlrju, inu je rekal k' niemu: Ofkerbi ga, inu aku kai zhes letu vun dafh, ozhem jeft tebi poverniti, kader supet pridem." Šege so bile per nemških Štajercih, posebno v' gornjem Štajeri, odperto-serčnost ino mož beseda per teh, keri so od Luteranstva se ne pustili zapelati. Dolnji Štajerci ali Slovenci so bili veseli ludje, ino so po svojih vinskih goricah si popevali, če ravno so njih mnogotere nadloge klačle, ino so povsod okoli njih bojne burje vihrele. — Posebna šega je bila še zdaj, vera na copernice: kere so bile za copernice vundane, so pod neznanim traplenjom k' obstanji permarjane bile, tedaj pa na zežganje obsojene. Cesar Leopold I. je celo postave vundal od copernic, kere so keršansko vero zapustile, sv. Trojico tajile, hudiči svojo dušo zapisale, z' njim telovno grešile, krez deželo ino ludi beteg, točo pernesle, ino se kijg maj pod traplenjom k'obstanji dale perpraviti (1688) '). Talt se je velelo, da je Visokstraden ino glemperski kogel bil zbračiše copernic; en hacendorfski farmešter je bil zatožen, da eoperniji naprejdek dava, ino za tega volo vu Verbnji (Feld-bach) noterzapert, 1675 v' ječi vmerl1); v! rigerskem gradi sev najde podoba tam zežgane copernice; v'Šalovcih per Ser-diši (Središči) se pokaže toriše, na kerem so copernico Tai-čarco zežgali; 1660 je Gera Krajnčka iz Slonjec pri Borli zavolo copernije na Ptuj vzeta, tam opravdana ino ob živlenje djana; tri ptujske mestjanice, ena mesarica, ena remenarica, ino ena teržkinja so 'z copernije podužene, se (1685) mogle vy terg Laško na opravdanje podati3). Obesnik Hans Adam Schn. Gesch. v. Oesterr. u. Steierm. IIF. 153. J) S c h mu t z Steierm. Lexik. II. 37, 3) Simon Povoden rokopis. Moser je (1694) posebni traplenski stol zmislil, ino je na Ptuji Gerco Kerrae zavolo copernije v' njem nesmilno man-tral; ona je to prestala ino svojo nedužnost poverila, je pa odpoili ne več zdrava bila. 3. Vojska, orožje. Za cesara Leopolda I. je per vojski ino orožjah se veliko premenilo. General Montekukoli ino Princ Eugen sta regimente, bataljone, korapanije bol vredila, sta za vojsko ma-gacine za strošek spravila, sta za marš ino prijetje sovražnika bol red vpelala; onedva sta strelne orožja pomnožila, tope ležiše, puške jakše delati dala; onedva sta namesto sulice hodila ali bajonete dala na puške nasaditi. — Zato pa je tudi zdaj na boji vse bol naprej šlo. Posebna sorta orožja so bile železne nabodilke (Fussangel)- To so bile male železca na štiri ostre zbodke tak napravlene, da je, naj njo je vergel, kam je htel, vseli en ternek kviški stal. Totih nabodilk so, kader je sovražnik po voski cesti mogel iti, 'mu vse puno na cesto posipali, ino ga tak gorderžali, posebno konjenike'). — Poleg vsega tega pa, kaj so dežele mogle nezgovorno veliko ludi ino penez k vojski dati, so le sploh oplenenji ino vkon-čanji vunpostavlene bile, kakti v' turškem pobegi od Beča, v' krucoskem razbijanji i. t. d. Kakšne so Turki orožja imeli, je iz tega viditi, kaj je Princ Eugen per Belemgradi dobil, kakti je prejdi rečeno, ter iz tega, kaj so per Beči mogli pustiti. Z' njihovim na naglem popušeniin vstanom (taborom) so naši dobili zastavo prerokovo ino veliko drugih zastav, 570 topov, pušk prez števila, tak ravno samojster, strel, sabel, ino dregočih nožov. Za cesara Jožefa I., Karla VI., ino Marie Terezie je telko ludstva vsako leto k' vojski vzeto, da so spuntanja nastale tudi v' naši Štajerski, posebno pri Gradci. — Na mnogo vojsko mnogo penez odide; da aH nebi, kak prejd, kader bi vojska že mogla na nogah biti, še le se penezi za njo vkupis-kali, je cesar Kari VI. v' Beči tak rečeno banko nasnoval, t. j. cesarsko peneznico, v' kero so vsi cesarski šaci ino dohodki šli, da je tak za vsako, tudi naglo silo penez k' redi bilo. M. Terezia je per totih penczih tak gospodarla, da je sploh 2,000,000 v' peneznici bilo; vojsko je na 200,000 podignola ino naredla, da se je mahom pomnožiti mogla. Kaj je ona svojega sina Jožefa poleg sebe za ladavca bila postavila , je toti si vso skerb vzel za vojsko, za nje obleč ino orožje, za nje v' orožjah vadenje (po prusko); on je vojsko v' poštuvanje ino zvikšanje postavil, ino to je vse vojšakom 1) Takšnih nabodilk je 1841 pri nekšem prezidavanji v' ormoškem gradi veliko se vunskopalo. na obsegurenje bilo. — Tak so tudi druge dobre za vojsko naredjenja ob totih časih storjene: na ptujskem poli je 1750 bil velik tabor za vso stajersko, koroško, krajnsko ino horvatsko vojsko. Cesarica IVI. Terezia je sama prišla vojske gledat, ino je, kak povedajo, zavolo siromačkih okoli Ptuja stanuvajočih Slovencov Invalidnico na Ptuji navkazala. Za njenega ladarstva je tudi 1777 novi popisek vredjen, t. j. popisanje vseh za vojsko dobrih možkih i. t. v. 4. Vera, duhovstvo, cirkvenstvo. Kak je prejd naš Kari II. bil goreči branitel K atol i-čanstva, tak tudi ino še bol zdaj Ferdinand II. Toti je ze-vso močjo nad Luterane se zdignil, da so njihovi predgari Katoličance tak nespodobno zaničavali, k' svoji krivoveri še druge krivovere mešali, ludstvo v' nepokornosti ino terdovrat-nosti poterdjavali i. t. v. On ali znova komision odredi pod vojšačkoj bramboj (I 600) na pregnanje vseh luter-skih pastorov ino namestjenje katolških mešnikov, ter na po-vernenje ludstva na staro katolško vero. Per totem kotnisioni ali vunposlanji je sekovski Škof Martin Prener, rojen Z vab, bil najsilneši proti luterškim zapelavcom, pa tudi sercagoreč y,a pravo vero. On je, kak so toti vunposlani po vsoj deželi šli, eno leto ino štiri mesce vsaki den predgal z' velko serč-nostjo. On je rekel: Da bi še le od Lutra ino njegovih no-varov samozveličeča luč nepremenjajoče besede se bila vu-žgala, tak bi Vsegamogočen nez»runtan serd skoz 1400 ldt bil mogel imeti, kaj bi tak drago odkuplen človečanski rod pustil v' temi ino v' smertni senci vroreti, ter telko sto jezer duš v' pogublenje priti i. t. d. Toti apostolski Škofje 40,000 Luteranov samo z' svojimi gorečimi predgami nazaj k' katolški veri povernil, ino kader je v' Gradec prišel, je (16»4) z' svojimi predgami od cvetne nedele do Telovega vse Gračane, razvun 50 mestjanov, na katolško vero obernil, ino je Te-loska procesja z' množinoj ludstva pod velkoj častitostjoj vun-šla. Luterško pokopališe v' Armeži, luterški templi na Vindnavi pri Marburgi, v' Lipnici, na Žabnjem (Krotenhofen), v' Juniki (Eibeswald), v'Svanbergi, vu Vildoni, v' Pekli (Pek-au), v' Althofi, v' Radgoni, per Jilci i. t. d. so razderti. Povsod so katolški mešniki namestjeni, luterški pastori pa morejo oditi, tak tudi vsi, keri se od Luteranstva vkraj ne dajo. V' tem dežela ravno zgubi prece dosti žlahtnih, ter bogatih mestjanov, je pa tudi od najvekših nemirnikov oslobodjena. Toti cesarski komisari tudi ob enem razderejo cirkvice blodečih Skakavcov ino Metavcov per sv. Lenardi na Goričkem, v' Lučenah ino v' Soboti. Toti pahjeni brati so imeli vero, da bodo Angeli v' njihovo leseno cirkvico božji grob 'z Jeruzalema pernesli, ino so bili sorta Luteranov. Kak je tedaj zdaj od strani totih cesarskih komisarov že veliko storjeno za dolzatretje Luteranstva ino zupet podigne-nje Katoličanstva: tak je od druge strani za vterdjenje Kato-ličanstva posebno skerbleno skuz vpelanje Kapucinov, da so najmre Luterani klošterskega vclkega bogastva ne mogli terpeti, ino ravno to Katoličancom naj bol naprejznašali. Toti menihi so imeli oster obleč, so bili bosi, so imeli obrito glavo, brado pa pušeno, ino so se posebno k' siromaštvi oblubli. Vse to se je ludem tak dopalo, da so Kapucini zdaj najbol valali. Oni so bili kakti zbudeči iz spanja nasladnosti ino iz pijanosti posvetnega veselja — so pa tudi v' pomori bolennn bili nevtrudjeni postrežniki. Z' neizrečeno skerbnostjo ino nepre-henjanun potrudenjom so oni keršansko - katolške navuke nesli na vsaki kraj, na vsako goro, vu vsaki skrajni kot, tak da so ludje se krez njih perzadenje ne mogli prečuditi. Za tega volo so tudi na hitrem dosti kloštrov dobili, ino vek-šital tam, gde je prejd luterško bilo. Dobili so klošter v' Gradci na štegah (1602), v' Prugi (1608), v' Celji (1611), v' Marburgi (1612), v' Radgoni (1614), v' Lipmci (16^9), v' Gradci na Grabi (1648), v' Hartbergi (1654). v' Cmu-reki (1667), v' Ljubni (1690), v' Knitelfeldi (1706 , v' SvaAbergi (170 6) ravno na tem mesti, gde je prejd luterški predgar svoj sedež imel; v' Irdningiy (»718 . — Razvun totih kapucinskih so tudi drugi kloštri nastali. Vpelane so Klarisarce v' Gradci (1603) ravno v' luterškem vstanstvi (Stift , Jezuiti v' Ljubni (1613), Miloserčnibrati v' Gradci (1615), Karmeliti v' Gradci (1628), Minoriti v' Slovenjibi-sterci (1629 , Frančiškani v' Nazareti (1632), Frančiškani vu Verbnji (1640), Frančiškani v' Miircrušlagi (1648;, Auguštinari v' Herberstajni (1652), Frančiškani v' Brežcah (1660), Paulinari v' Olimlji (I 661), Auguštinari per sv. Trojici na Goričkem (1663), Frančiškani v' Mauterni (1669), Auguštinari v' grački Muncgrabi (1673), Uršulinarce v' Gradci (lt>86), Serviti na Fronlajti (1687), Elizahetinarce v' Gradci (1 694), Paulinari j)er Mariatrošti za Gradcoin (I 7 I 3), Piaristi ali brati pobožnih sol v' Glajštorfi (1746), Trojičari v' Gradci (1756). Tak so pa tudi nove cirkve postavlene ino njim meš-niki dani za bol podvučenje ludstva. Tak nastane cirkev sv, Mohorja per Laškem (1593); Div. Marie v'Doberni (1594'); J) Tota romarska cirkev se je negda zvala „Divica Maria doberska na jezeri," da je dobernski d6I pod jezero btl. Od stare romarske pesme so še tote verste znane : V' deželi vogerski Ko se po jezari Smo tudi romali, Pelajo proke nji; K' Marii dobcrski Gnade perpravle njem Bomo raj romali: Dobrote tale vsem: Maria že 'z hribca Kdor se tam nji zroči, Gleda na romarje, Nebese zadobi. sv. Wolfanka per Ribenei (1595); sv. Margete zdol Ptuja fara (1597), ob enem cirkev sv. Doroteje per Dornavi; sv. Martina na Hajdini pri Ptuji (1599 ); sv. Katreje per Borlni (1(500 — more dosta starša biti), ob enem sv. Margete per Hojčjah, Div. Marie na JezeriJ), ter okol totih let sv. Donata na donatski gori!J; v' Železnihrudah (Eisenerz fara 1601), ter sv. Kungedi na gornjem ptujskem poli; Div. Marie v'Cir-kovcah (1603); sv. Križa na grački gori Kalvarie (1606); sv. Vida zvun Ptuja fara (1610 4 ; sv. Ivana v' Humi zvun Ormoža (1611); Div. Marie pri Marburgi (1613), ter sv. Arneja vu Vojniki (Hocheneck); sv. Mihala per Hojčjah (1618); sv. Vida per Lempergi (1619); Div. Marie v' Gla-žutah (1620); sv. Martina per Marnbcrgi (1623), ter sv. Mihala v' Žitalah; sv. Voriha v' Podgorji (1626 ; Div. Marie v'Pušavi (1 627); sv. Urše na gornjem ptujskem poli '1 629), ter sv. Arneja v' Zibiki; sv. Lenarda per Soboti J 1 630), ob enem sv. Verbana per Marburgi, sv. Mihala pri šoštani, sv. Petra v' Rahenburg tergi fara; Marie Iloženverh per Mozirji (1631); Div. Marie v Pikelbahi fara 1632); Div. Marie na Polenšaki (I63.'J, že 1621 začeta na tem mesti, gde je prejd golobova lesena kapelica stala), ter Div. Marie v' Kiceki; sv. Trojice na Goričkem romarska (1636), ob enem sv. Simona na Pernicah, sv. Mateja v'Langi; sv. Ožvalda na Ptuji zdajna (1637); sv. Voriha per Landsbergi (1638\ ter sv. Petra per Gradci; sv. Lovrenca v'Glajštorfi fara (1639); sv. Petra na Kronbergi (1640); sv. Jakoba na Goričkem (1642), ter sv. Lenarda pri Hojčjah; sv. Janža pri ltibenci C1643); sv. Heme per Lempergi (1644); sv. Roka per Hajdini (1645), ter sv. Roka per Jezeri; sv. Janža per Slivnici v1 Celskem (1648), ter sv. Mihala per Laškem; sv. Miklauža v' Trahuti (1650), ter sv. Ožvalda v' Krumpahi; sv. Lovrenca v' Pušavi (t 6 1 5); Div. Marie v' Jeruzalemi v' lotmerških goricah (1652), ob enem sv. Barbare per Jezeri, sv. Gederti per Laškem; sv. Trojice v' Halozah (1654); sv. Mihala v' Špil- J) Da je ta tempel liajdoske boginje bil, je že prejdi rečeno. Kak Sim. Povoden hoče iz zidine preštimati , je zdajna cirkev iz onega negdašnega templa. Potlajni pokristjaneni Slovenci so najberže še toto Hajdinjo potli dugo, ino tak svojo cirkev „na H ajdi nji" ime-nuvali. 3) Tota od veliko dalnih romarov obiskana Div. Maria je tu najprejd imela kapelico, 1600 je pa tu že fara bila, zdajna izbrano lepa cirkev z1 sedmimi zvonmi se piše od leta 1646, nje gora Kalvarie pa je od leta 1758. 3) Na verhi tote gore je , kak rečejo , za Paganstva bil hajdoski tem- pel, sunci na čast postavlen. V' potlanjo sv. Danata cirkev je 1741 grom tresnil, ino više 300 romarov vmoril. 4) Tota fara je že davno prejd per sv. Janža zdajni filialcirkvi bila, ino je od tam sem prestavlena. Sv. Lovrenca cirkev v' Pušavi, ino feldi (1655); sv. Jožefa v'Turah (1657); sv. Duha v' Halozah (1662), ob enem sv. Lovrenca na dravskem poli1), sv. Miklauža per Hojčjah, sv. Roperta na Vidmi fara; Maria-trost za Gradcom (1665); sv. Magdalene per Slivnci v' Celskem (1666); sv. Barbare per Vurberki (1667); sv. Jakoba v' Galicii (1670); Div. Marie v' Brezji (Fresen 1671), ter sv. Duha na dolnji Šavnici; Div. Marie v' Heilbruni (t 672); sv. Kungedi dolnje na Goričkem (1673), ob enem sv. Mihala v' Glainšteti, sv. Tomaša per Jezeri; Div. Marie na Podliht-neki fara (1674, cirkev je že v' prejdnjem preteki imenuva-na); sv. Roka ino Sebaštjana v' Cezanjovcih (1675), ob enem sv. Duha pri Lučenah, sv. Mihala v' Pišaci fara; Div. Marie v'Germovji per Marburgi (1677), ter sv. Petra per Laškem; sv. Andreja na Leskovci (1680), ter sv. Margete pri Raz-bori; sv. liga per Marnbergi (1683); sv. Miklauža pri Raz-bori (1684), ter sv. Jurja v' Mozirji fara; sv. Miklauža na Zavrači (1685), ob enem sv. Jožefa per Marburgi, sv. Jakoba vu Frailandi "); sv. Wolfanka na Ivogi zgor Središča (1687), ter sv. Arneja v' Ribenci; sv. Lovrenca v' Brežcah fara (1688); sv. Antona v' laških toplicah (1691); sv. Ivana v' zavračkih goricah (1095), ob enem sv. Ane na Goričkem, sv. Trojice v' Hauzmanšteti; sv. Miklauža v' Doli per Laškem; sv. Miklaša v' lotinerških goricah zdajna 1697, prejdnja cirkev je mogla najmenje ob 200 let starša biti), ter sv. Margete pri Rabi fara; sv. Ane per Borlr-i (1698); sv. Mohorja v' Gornjemgradi (Oberburg) fara (1699); sv. Martina per Slovenjemgradci (1700); Div. Marie na Stradni fara ino dehantia (1706, cirkev dosta starša); Mariatrošt per Ži-talah (1707); sv. Martina v' Sulmdoli (1714 ), ter sv. Trojice v' VVilferštorfi fara; sv. Tomaša per Velkinedli (1716), ter sv. Mohorja v' turškem verhi; sv. Sebaštjana per Žitalah (1717); sv. Johaneza Nep. v' Caihenbergi (1720); sv. Valentina v' Wetmanšteti (1722); sv. Roperta pri Pirkensteini zdajna (1727); Svetje ali vseh Svecov v' lotmerških goricah (1730), ob enem sv. Hyacinta pri Rogatci, ter na Sladkigori fara; sv. Trojice pri Razbori (1733), ter Maria Šoder pri Rantah vikaria; sv. Krištofa per Laškem (1739); Matere božje na veselem hribci per Vitanji (1740); sv Voriha v' Greuti (1742); Div. Marie v' Novicirkvi v' Halozah (1743), ob enem v' Trebojnah fara, sv. Roperta per Muravi vikaria, sv. Martina v" Trebouli fara; sv. Janža na Turah (Tauern) vikaria (1746); na dolnji Pulskavi fara (1747); sv. Areha l) Sv. Lovrenca na dravskem poli, sta obej dosti staršega početka. 3) Če ravno je Frailand, prejd Friland , nemško ime, so vcnder tudi tu prejd Slovenci bili, kak najdeš od Muhara v' „Steierm. Ztschr." (1830) X. 74 j tam še več tega najdeš. 3) Tu je že davno prejd cirkev bila, ino po Povodna rokopisih je toti kraj že Rimlanom znan bil. per Lempergi (1748); sv. Martina v' Sromlah fara (1750); sv. Jakoba v' Doli (1 755 ob enem sv. Roperta per Laškem, sv. Primoža v' Predlici vikaria; sv. Miklauža v' Blatnici (Flad-nitz 175'J), ob enem sv. Radegunde v'Hartmanštorfi, sv. Jakoba fara, sv. Jakoba per Hartbergi fara, sv. Lenar-da ptfr Gr; ffsi fara, sv. Petra ino Pavla v' Miinclnvaldi fara, sv. A ndraša V Neudavi fara, sv. liga v' Semriah fara, sv. Urne. * v' SinaVlkirh fara, sv. Vida v' Zehovi (Sochau) fara, sv. R! ihala v' StJunbahi fara, sv. Janža v' Straleki fara. sv. Mi h al i v' Trautinanstorfi fara, sv. Margete v' VValterštorfi farw, iv. Ameja v'V]nureki fara1); Maria Kostrivnica. Polska mati llpžja 1766)\sv. Janža Nep. v'gaberničkem verhi per Polen s»ki (1767), tiV sv. Kanciana v' Ročicah fara; sv. Ignaca vi Pušavi (1761*); sv. Jakoba v' Soboti na tem mesti, gde so .prejd Skakavci ino Metavci svoj tempel 'meli (1773); Maria Movaštift per Gortaemgradi fara (1774,; sv. Križa per IIojčjah\ (1776), ob enem Div. Marie na Vurberki zdajna Marie v' Petrovcah3 ) , Div. dr. (p rej d nji je že 1 663 bila)., Div Marie zi\ bregom [»er Mozirji i. Mnoge iz totih cirkvih so še zdaj bile filialcirkve, ino so mešniki od fare ob enih nedelah ino svetkih ta hodili, božjo službo oiravlat, ludstVa podvučat, spovedavat ino tak dale. Takših fi ialcirkvih so stare fare v' prejdnjih časih mnogo imele: pod ptujsko sv. Jurja faro so bile Ožvaldška, Ver-banjska, Ropertska, Andrašoska, Lovrenčka, Margetinska, Markoska; — pod liojčko sv. Jurja faro so bile Magdalenska, Lempoška, Rušenska, Žitalska, Podlihtnečka, Leskoska, Ka-tarinska (per sv. Barbari), Vidoska, Hajdinska, Janžoska. Hojčka še zdaj ima pet filialcirkvih; — tak od drugih starih far, kere se zdaj nadfare imenujejo. Tak je ali od vseh krajov se skerbelo za zupet podigne-nje Kato li čan stva, ino Jezuiti zred drugimi Misionari so dobro pasko imeli na tam ino tam še skrite Luterane, ino so nje prekadli. Za cesarice M. Terezie je cirkvenstvo ino duhovstvo v' bolši red postavleno, Luterani pa so zvek-šinoin 'z Štajerske na Vogersko se mogli podati. Najbolšo ino najhasnovitešo je pa njeno vpelanje bratovčine keršan-skega navuka. Ona je tudi pravico štole (1774) vun-dala. Velka čuda pa je, kaj je ona zdaj, kader je telko novih kloštrov ino baračkih redov nastalo, Jezuite dolzaterla (1773) — Jezuite, ki so tak dugo povsod prejdnji, najbol valani, najbol vučeni bili, ino njih je samo v' Gradci 123, v' Ljubni 40, v' Judenburgi 29, v' Marburgi 1 1 bilo. Za pravi zrok, zakaj je M. Terezia to storla, je niše ne mogel zvediti: eni Tote cirkve ino fare so vekšital, ino ene dosta stariše. 3) Tota imenitna romarska cirkev je že 1757 navekšena ino ima posebno imenitni cevnjak (orgle). 2or> so rekli, da so Jezuiti vse ladavske skrivnosti mahom Papeži ovadli; drugi so rekli, Wa so Jezuiti premočni ino prebogati ^" % jpfc tiiitll i(lffw! 5. Gcospodstvo, podložnost, lastinstvo, davke, , v Za prejdnjo gospodstvo ali poglavarstvo se je ob totih časih (1602) pogodba napravila, da vsi ob enem živoči austrianski nadvajvodje imajo pravico do ladarstva, ali kidajoči poglavar ima vsigdar per v o roj en ali, ker je najstarši, biti. , Drugač je pa zdaj, posebno za cesara Leopolda I. telko cesarskih služebnikov ino pisačov bilo, da je samo za tega volo vsaka pravda na dugo se vlekla. Za deželske oblastnike so pa se le katolški možje iskali, zvekšinom Škofi ino Apati. Deželskih stališov oblast se je sploh pomenša-vala. Kader je Ferdinand II. svojo Rezidencio 'z Gradca v' Beč prestavil, so tudi vse vikše oblasti ta šle, samo Na-mestničtvo (Landesstelle) je v' Gradci ostalo. Deželskim stališom še je za en čas ostalo, da so iz svojih enega v' štajersko - koroško - krajnsko ladarstvo za svitnika postavili, da so deželsko pravdničtvo (Landrecht) oskerbeli, v'svojih zborih na pobiranje štibre svojo dovolenje dali, da so brambo dežele ino brambo horvatske ino slovenske meje na se vzeli, obzidanje mest naravnali, v' nevarnosti sovražnikov vojsko vkuppozvali — pa tudi tote oblasti ino pravice so njim po časih skoro samo po imeni ostale, drugač pa na poglavarstvo odišle. Žlahtniki ino druge gospodske so, posebno po ne-kerih spuntanjah podložnikov nad nje nezgovorno silne postale, ino so nje le po svoji voli z' gospodšinami ali rabotami, z' desetinami ino dačami obložili. Kmetički se njim je nič ne milil, da bi 'mu se kakkoli hudo godilo, ino je tudi tu, kak na Vogerskem, se velelo: ,,Rustica gens optiina flens, pessima ridens, t. j. Kmetičko ludstvo je najbolšo jočeč, najhujšo sme-ječ l).4< Še per cesarici M. Terezii so gospodske dosta valale, so pa vender ne več po svoji voli smele štiber jemati. Ona je v' naši Štajerski pet okrožjih (krajsiih) včredila ali gor-napravila, pervo v' Judenburgi, drugo v' Prugi, tretjo v' Gradci, šterto v' Marburgi, peto v' CeljiTote okrožinstva ') Schn Gesch. v. Oesterr. a. Steierm. III. 151. 5) Prejd je naša Štajerska ravno tudi na pet talov šla, pa drugaci , najmre na četerti (Vlerjel): perva četert je bila „enska eetert" v' sebi zderžeča severno Štajersko; druga je dila „judcnburska eetert" tal zdajnega judcnburskega ino prugskega okrožja prijemša; tretja je ali krajsie so bile namesto dežclskega poglavarstva postavle-ne, da bi podložnike v' obrambo vzele proti svojovolnem ob-dačenji ino oteženji podložnika od strani svoje gospodske. — Že njena je nainisel bila, zemlo dati z mer i t i, ino po toti meri dače naverči; ali da se je po tem le pokazalo, da bi podložniki bolši bili, gospoda pa dosti več plačati mogli, je od svoje namisli se pustila odvernoti. v Po toti meri bi se bilo la-stinstvo bole poterdilo, kajti toto še je per podložnikih ne v' redi bilo: en čas so še gospodske bile lastniki vseh gruntov, ino so nje podložnikom pustile za mnogotere davke, gospod-šine i. t. v., potli pa, če je podložnik prez otrok vmerl, je gospod grunt vzel. Za tega volo so si gornji Štajerci takse za žene jemali, od kerili so že prejd znali, da so rodovite '3. V' dolnjem Štajeri so eni grunti že po sinerti pervega gospo-dara gruntnemi gospodi nazaj prišli, ino žena zred otrokini je znala si to svoje pobrati, pa iti. Gospodske so tudi kmestva na leta na arendo davali, tak, daje grunt, živina,- pohižtvo ino druga sprava zred hramom vse gospodsko bilo, kmet pa samo težak. Kader je vmerl, so vekšital žena ino otroci si sli kruha prosit5). Zemle zmerenje blo tubi za davke ino dače dobro bilo, zakaj tate so prejd duže bol gorjemale, gruntnemi gospodi se je duže več moglo davati ino spravlati, na turški boj ino drugač na vojsko je neznano dosta se moglo vkupdavati. Raz-vun tega je na grački obzid od murskih vrat do admontskega dvora samo prelatski stan 48,000(1. plačal; na Ferdinandovo ženitvo (1631) so samo Štajerci 10,000 zlatov dali5). Toti Ferdinand II. je (1632) zapovedal, da se je mogla život niča plačuvati, ino tota je velka bilr-njern Štajeri v' Mariaceli, tam se vidijo ludje od vseh kra-jov, vse narodske nošnje celega cesarstva. Na Slovenskem je najvekšo romarstvo na Jezeri (v' Šumarji) v' Celskeui, ter na svetih gorah, tu pri nas pa per sv. Trojici na Goričkem, na Gori per Ptuji i. t. d. Cirkvih je zdaj že na novo ne dosti nastalo, ali za po-tiovlenje ino polepotenje cirkvih ino kapelic se je skoro po- vsod skerbelo. Nove cirkve iz totih časov so: sv. Ožval-da vu Frajlandi (1783)matere božje na Kameni (1783); Marie Snežnice ali Novacirkev per Cmureki (1790); sv. Volfanka per Ternovcih zvun Ptuja (1793); Div. Marie v' Širji (1810) i. v. dr. Tistih cirkvib, kere so iz starih na vek-šo, al' pa celo nove napravlene, tu ne imenujem, da so že prejd imenuvane. 5. ©ospodstvo, podložnost, lastinstvo , davke, dače. Cesar Jožef II. je gospodskain dosta od njihove oblasti dolzbil na polehkotenje prostega ludstva, kero je njemi najbol na skerbi bilo. Gospodske so z' svojimi podložnikmi ne več smele delati, kak bi htele, njih ne več z' gospočinami (rabotami) pretežiti i. t. d. On je za tega volo k raj si jam namesto sebe dal oblast, tožbe podložnikov krez svojo go-spodsko gorvzeti, ino nje proti stiskam ali krivicam braniti. Tudi komisie so krajsisko podoblast dobile. Prejdnjo namesto cesara oblast je pa gubernium imel. Za hudodelnike so bile deželske sodstva (Landgerichte). Tudi mestjani ino teržki so vekse pravice dobili. — Ali po jožefovi smerti je tudi per tem skoro vse na staro nazaj stopilo, ino gospodske so svoje pravice nazaj dobile, krajsijam ie pa vender gorna-loženo ostalo, tožbe podložnikov posluhnoti ino gorvzeti. — Ob časi francozkega zaleženja so prejdnje gospodske z' cesarskimi ali deželskimi peneznicami odišle, ino je bilo eno samo za tečas ladarstvo krez deželo postavleno. Tudi druge gospodske so teda skoro ne znale, kaj so bile. Podložnikom je posebno za cesara Jožefa II. velko oblehkotenje prišlo, za tega volo je toti lubi cesar še zdaj ne-pozablen. On je dostikrat potajen se ta ino ta podal, da bi zvedil ino vidil, kak se ludem godi. Po njegovi smerti je pa za podložnike že menje dobro bilo, kajti so gospodske svoje prejdnje pravice vedle si nazajspraviti. Kaj se lastinstva dotiče, je cesar Jožef naredil, da grunti ne so več mogli na gruntnega gospoda nazajpriti, ino per tem je ostalo. — Davke ino dače, kak je cesar Jožef per totih dežele oblehkotil, so potli največ zavolo francozkih bojov močno gorjemale. Cesar Jožef je najmre vse grunte dal zmeriti, da bi se dače bol po pravici navergle. Po toti gruntni meri b'le vse tedašne cesarske štibre ino dače imele gorhenjati, tak tudi gospodske davke ino dače, kakti gospod- ') Tudi Krajland (prejd Frilant) je prejd imel Slovence za stanovnike, ino ondešna sv. Jakoba cirkev, ltera je 1733 pogorela, je mogla stara biti. (Steierm. Ztschr. 1830 X. 74). šina ali rabota, desetina, deseti penez, gorno, veršnik, cinžno zernje, cinžno vino, jajca, predivo, kopuni i. t. d., ino b'la se imela samo ena deželska dača cesari, pa samo ena grunt-nemi gospodi vsako leto v' penezih dati. Za cesarsko da-čo so bili posebni štibreniki postavleni. Ali kumaj se je toto novo štibrenje začelo, je cesar Jožef vrnerl, ino davke no dače so na staro nazajstopile, ino duže na vekšo rasle. Samo francozkemi generali Marmonti se je (t 805) v' Gradci moglo dati 100,000 fl. v' dobrih penezih, 400,000 fl. pa v' ban-kaših, 400 konjov, 15,000 sukenj, ter šolnjov —kaj pa moke (rnele), derv, sena, ovsa, volov, vina, sukna? — V'leti 1809 je štajerska dežela mogla dati 44 milionov ino 880.000 frankov. Dače so ali sploh na više šle, tak da je Štajerska še zdaj v'mirnih letah mogla dati en inilion ino okoli 150,000 fl. gruntne ladarske štibre. Ilazvun tote je ladarstvo vleklo na hižni štibri okoli 180,000 fl., na erbskoj štibri okoli 36,000 fl., na pripravskoj štibri okoli 140,000 II , od harmičnega ino na blasro štempla okoli 315.000 fl., za sol en milion ino okoli 60,000 fl., od tabaka više 300,000 fl., za štemple okoli 160,000 fl., na,taksah više 18,000 11, od lotrie okoli 170,000 fl. i. t. d. Životnica, klasna ino ladarska erbska štibra je ravno v' zadnjih letah gorhenjala, za to je pa nastala živežštibra, kera je vise 600,000 fl. znesla. Z' totoj je ladarstvo htelo tudi tiste pod dačo dobiti, keri od svojih kapi-talov živijo ; ali ludje so namisel ladarstva drugači obernoli, ino so pri kupuvanji telko doltergali, kelko so tam dati mogli. Na nekaj polehkotenje podložnikom je cesar Franc zapovedal, da se je per desetini, veršniki, cinžnein zernji ino vini, pri gospodski gruntni štibri, raboti, desetem penezi i. t. d. mogel peti tal noterpušati. Cesar Franc je tudi zupet grunte dal meriti, ino njih znesek zračuniti, po toti meri je cesarska gruntna štibra per mnogih dosta vekša, enkrat telka vunspa-dla, kak je prejd bila. — Se pa nč čuditi, kaj so tak velke dače bile, kajti je vojske mnogo, drugih služebnikov skoro prez števila, ino dobro plačanih penzionistov veliko bilo, od drugih na hasnovite naprave ino velikf potreboče mnogih plačil ne govoreč. 6. Obdelan je zemle« družbinsko ino Jiizno živlenje. Da je cesar Jožef II. priprostemi ino delavnemi stani per vsem na pomoč prišel, tak je vse bol živočo šlo na ob delanje zemle, ter da so toti priprosti vidli, kak so per skerb-nem deli še prece kaj krez svoje potreboče si pripravili, ino to dobro prodali, so z' tem rajši si svoje zemle dobro obdelali. Duže več prejd mertvo ležoče zemle so si obrodovitili, gospodje sami so k' temu veselje dobili, ino so mnogoverstno k' naprejdki gospodarstva perpomogli. Med totimi imamo njih cesarsko visokost, svetlega na d vaj voda J o bana za po-slavlenega prejdnjara ino predpodobo tak per njihovih goricah v' Pekarji pri Marburgi ino njihovem Pranthofi per Ma-riaceli, kak tudi pri za cesara Franca I. zupet vpelani zein-lodelski družbi. Razvun polskega gospodarstva so eni tudi za pomnoženje ino požlahtenje sadovnega drevja posebno skerb si vzeli, tudi vertnarstvo je zdaj se zdignolo — samo gorice so v' dostih krajih še slabo se delale. Nagornjaki, že-lari, kmetovje so svoje gorice le vekšital kak najhitrej, ne kak najbolše si opravili. Mestjani ino gospodje imajo vincare, tudi toti per svojem vekšital slabem živlenji ino malem znanji delajo po svoji stari navadi, ne pa tak, kak bi se vekši ha-sek 'z goric vzel. Tak tota za dolnjoštajersko gospodarstvo najvekša ino najbol obdacena stran zaostaja. — So pa vender eni ludje ino eni kraji, gde se gorice dobro delajo, kak pri Marburgi, v' Halozah, v' Lotmerških, tudi eni gospodje sami na to gledajo, da se njihove gorice dobro delajo, kader le ludi dobijo 3- Za pomnoženje ino lepo zredjenje govenske živine ino konjov se je na mestah velka skerb vzela, ino se od ladarstva dari ali premie dajo tem, keri lepo govensko živino posebno pa lepe konje sami zredijo. Najlepša govenska živina je v' gornjem Slajeri med planinami, najlepše konje pa imajo Slovenci na dolnji Šavnici, na dolnjem murskem poli ino pri Ljutomerskem. O v čar s t v o je v' Stajerskoj malega spomina. Za roje (bčele) se tudi kam menša skerb vzeme, kak bi se vzeti znala. Svinj se pa skoro povsod redi, kelko se njih more, ino se njih nekaj oda, tak tudi pernate živa-di; koze so per llolancih v' malem poštenji, Planinčarom ino gornjim dravskim Polancom pa veliko vredne. Pri vsoj za rodovitost si zavdani skerbi je pa v' nekih letah le močno hudo bilo. Prišle so najmre take leta, v' kerih je skoro ne kaj obrodilo. vTak je bilo 1782, kader so velke kobilce (zadnjokrat v' našo Štajersko perleteče) še to, kaj bi imelo prirasti, gladko vkončale; 1789 je po strašno hudi zimi prišlo merzlo leto, ino je še po Ivanjem v' Judcn-burgi, Uncmarki ino Muravi sneg zapal; 1793 je vso spro-tuletje sam mraz (slana), sneg ino dež bil, po leti je pa taka toča šla, kak so golobinje jajca; 1794 je ravno bila topla zima. potli pa merzlo sprotuletje noter do Ivanjšaka (Junia); 1799 je bila strašno huda ino duga zima;l!?05 je bilo tak merzlo poletje, da je mala troha grozdja še le od mraza se zmecala; 1814, 1815, 1816 same hude, nerodovite leta, ') Dober goričar k' svojim goricam reče: Bol bom te gnojia, bol boš mi rodia, bol bom te groba, več bom doba. (Tak si je pre neki svojo gorico žegnaval). Grački pivžr Schott je 1799 k' Vuzmi 12 volov zaklal, keri so imeli 106 centov mesa, ino 32 centov loja. kak je že prejdi rečeno — 1814 so mnogi male trolie terde-ga grozdja namer ne brali, ino keri so nje sprešali, so to ki-selco ne mogli v' nikak hasek spraviti; 1830 je zavolo vel-kega ino dugo ležočega snega celo malo žita bilo; 1833 je bilo mokro poletje, ino zato skoro nič vina: 1843 zavolo mokrega ino točovitnega poletja v' enih krajih celo malo vina, pa še toto kisilo. Ž a hudimi letamiv so pa vender vselej pale bolše prišle: 1783 je po vsoj Štajerskoj suha megla ves zrak prevlekla tak, da je mesec ino sunce le ardečo sijalo, ino seje žvepleni dim zakadil, germlavice je strašno dosti bilo, je pa toto vremen perneslo tako rodovitost, da je vsega prekobilno priraslo; 1790 je vse, zosebno pa vino prav obilno obrodilo; 1797 ino 1811 je tak dobro vino^ priraslo, da še se zdaj od njega govori: 1803 je pale takso odimno vremen bilo, kak že prejd enkrat; 1K i si je telko vina priraslo, da so ludje ne znali kam z/ njim, ino se je za dva prazna polovnjaka en polovnjak mošta dobil; 1819 je prav dobro vino priraslo, še bolšo 1832 ino 1830, najbolšo 1834. V' totem leti je že enkrat vso zimo ne bilo nič snega, ne de-ža, ino sploh tak toplo vremen, da so ludje vso zimo si svojo živino pasli, ino prez suknje delali, na sred zime na trati obe-divali, kak po leti. Na to je prišlo tak vročo ino sušno leto, da so samo zimske setve obrodile, jarina nijedna, neti nikaka zeljad. Od sprotuletja noter do Velkomešnjaka (Augusta) je ne bilo nič deža, zemla se je tak globoko posušila, da je veliko drevja posehnilo, tudi tersja, zvirovčitie ino studenci so persušli, travniki ino trate so podgorele, ino da je tak živina ne imela kaj jesti, so ludje vso drevje ino vinograde ogolili, ino toto listje živini davali. Tota suša je pa zi-irilo tak popravila, da je sledeče dve leti (1835, 1*361 bila prekobilna rodovitost per vsem. V'zimi od 1837 do 1838 je telko snega palo, da ga je na mestah konj ne pregaziti mogel, ino so vse vode zamerznile, potli pa, kader se je led začel tergati, se ga je na mestah telko vkupnarinolo, da so mesta ino ves-nice se zajele '). Po toti zimi je prišlo hladno, močvarno ino slabo leto ^ tak kak prejdnjo 1837t0. Tak je 1839 zavolo poletne suse skoro nikaka jarina, ne zeljad prirasla, vino je pa bilo prav dobro. Toto leto so^ gorice ob Martinjem še bile tak zelene, kak ob mali Meši, še noter do Andrašovega se je na tersi zeleno listje najšlo; ob Božiči še je tak toplo bilo, da so rožice začele cvesti ino so ludje bosi ino polččeni vuni hodili, po novem leti (1840) pa se je zima napravila ino je tak gorjemala, da je krez neke dni že les od zime pokal, ino je skoro niše ne 'z hiže smel. Vino je v' kleteh osrešnilo, ludem so nosi ino vuha, noge ino roke zozeble. V' zimi od 1840 na 1841 so ludje ino živina zinerzavali, na sprotuletje Tak je per Dunaji vec mest zalyanih. posebno Pešt, ker je naglo ves vu vodi, ino je veliko ludi smert prijelo. 1840 ino i841 je pa telko gosanc bilo, da so vso sajeno, na mestah tudi drugo drevje gladko vjele ino včista vsušle, zadnič je tote ostudne stvari vse černo po hrameh gorlazlo, ino vsi studenci so njih puni bili. Za tega volo je v' dostih krajih ne zerna sadu bilo, ino se dosti drevja posušlo, dru°-o je pa vse prece obrodilo, vina je 1840 bilo prece dosti, pa ne sladko, 1841 gaje menje, pa prav dobro perraslo Zadnje dve leti 1842 ino 1843 so bile sredine vina, 1842 prece dosti pa kisilo, da je proti bratvi dugo deživalo, 1843 se pa grozdje v namer nebi bilo zmecalo, da nebi Velkomešnjak ino Malomešnjak z' vroeinoj bil pertisnol; toto leto je pa sad obrodil, drugo vse slabo. Cena je v' totih časih per vsem se veliko premenjavala. Tak je 1811tesa leta izbrano dobro vino spervega, kak je dozdnj navadna cena v1 srebri bila, za 50 fl. bankašov se odalo, potli je štertinjak prišel na 500 fl., ja celo na I 000 fl.; 18l2tesa leta vino se je tisto leto odalo za 20 fl. v'bankuših, ravno telko so pa polovnjaki valali, potli je prišlo na 300 — 500 fl.; 18 1 9tesa leta je štertinjak valal 200 11.; l»22tesa 200 11. ino više; 1823 ino 1824, kader je prece bilo obrodilo, se je spervega odalo za 20 fl. v' srebri, 1829 za 00 — 70 fl. sr., 1830 za 60— 100 fl. sr., 1831 za 80 fl. sr., 1834 spervega za 30 — 50 fl. potli je prišlo na 80 fl., na 100 fl. sr. ino više; ali daje malo kruha priraslo, so dolnji Štajerci vse mogli za zernje dati, kaj so na vini dobili; 1835tes» leta vino se je po 20 — 40 fl. sr. odavalo, kero je ne zmer-žjeno bilo, kajti na toto grozdje je, posebno v' lotmerških ino radgonskih goricah, sneg zapal ino na njem zmerznil, ino tak-šo se je moglo brati ino presati, se je ali namer ne lehko odalo, totega vina je največ doma spitega; 1836 je spervega valalo 25 — 30 fl., potli je prišlo na 60— 80 fl. sr., 1839 za 60 — 80 fl. sr., 1840 po 40 - 50 fl. sr., 1841 za 60 — 100 fl. sr., 1842, če je ravno ne poštenja 'melo, je na mestah ino lastno v' bolših goricah se za 50 — 70 fl. odalo, drugdi pa se je tudi za 20 — 30 fl. dobilo; 1843 v' lotmerških goricah po 50 fl., ino da je hitro se okiselilo, je niše več ne po nje prišel. Vinsko ceno pa ino poštenje verhov najbol gubijo takši, keri z' vodoj prešajo, tedaj pa toto zmes kak najprejd ino za kelko morejo, odajo. — Ravno tak je tudi zernje per ceni gor, pa doljemalo; v' pervih letah totega preteka jev ne na velko šla, če je ravno včasi ne obrodilo: drevenka pšenice je valala 3 — 4 fl., žito ali herž 2 — |3 fl., hajdina 45 kr. — 1 fl., še potli, kader so že bankaši bili, je pšenica ne bila krez 5 fl., žito ne krez 4 fl. Ali v' onih hudih l^tah 1814 — 1816 je žito prišlo od 5 na 30 fl., pšenica od 6 To je ravno velki kvar za nas dolnje Štajerce , kaj moremo Gornjo-štajercom naše iz najlepšega hrastovega lesa napravlene polovnjake pustiti, kere oni tedaj zežgejo, nam pa že hrastov les menka. na 40 fl. šajna, drevenka krumpira je valala 7 fl., 1818 je žito že bilo po 4 fl., pšenica po 6 — 7 fl. Per tem je zernska cena več let ostala, žito po 5 — 7 fl., pšenica po 7 — 10 fl. šajna; 1834 je žilo ino koruza valala 6 fl., pšenica ino hajdina pa 9 11., 1835 je žito bilo po 1 fl., pšenica po 2 fl., hajdina po 48 kr. sr. Odpotli je pale zernska cena skoro skozi jednaka: pšenica po 2 — J 3 fl., žito po 2 fl. ino niže, hajdina po 1 fl. ino niže za srebro. Govenska živina ino konji so pa zvekšinom sploh velko ceno imeli: par lepih volov za inesara je valal 150 — 200 fl. sr., en lep ino mladi konj 100 — 200 fl. sr., lepa krava 40 — 50 fl. sr. — 1834 pa, da je živina ne kaj jesti 'mela, je še dober konj se dobil za 10 — 12 fl.^ krava za 6 — 8 ti. Potli je pa živinska cena včasi na vise stopila: lep konj sploh vala 100 — 180 fl., par lepih volov 100 - 180 fl., krava 15 — 30 fl. sr. i. t. d. — Težak, kaj per kmeti zaslužuje, 'ma 1 — 2 gr. na den, drugdi 'ma pri stroški 6 — 7 kr. sr., prez stroška ali v' dero 1 0 — 12 kr.; mešterski (zidari, cimermani) 24—30 kr. prez stroška, pri stroški pa 12 — 24 kr. sr. — Pint masla vala 36 — 48 kr., funt govedne 5 — 7 kr. sr., klafter (seženj) rierv 2 — 4 fl. sr., jezero kolja 4 — 5 fl. sr., laket platna 12 — 40 kr., sukna 1 — 10 fl. sr. i. t. d. Za družbinsko ino hižno živlenje je zdaj, kak so časi bili, dobro ali hudo bilo. Cesar Jožef II. je skerbel za dobre deželske postave ino je tudi za družbinskega ino hiž-nega živlenja stran svoj pogled posebno na prosto ludstvo obernil. Temu so pa potlanji veliki ino dugi boji mnogo na-škodili. Postave za slobodnost živlenja ino lastinstva vundane ne so imele brambe, red od ladarstva vpelan je ne imel viža-rov, ludstvo je samo sebi pr^kpušeno bilo, Francozi so si velko skerb zavdali, naše družbinske zaveze raztergati ino do-morodsko (domovinsko) zvestcst omlačiti, ter spuntanje pod-žgati; — ali vse to je zadnič na dobrem vunzišlo. Per tem so pale Slovenci, od kerih austriansko cesarstvo ima svojega pol obludstvanja, se kak verni pridružniki svojega poglavarstva skazali. — Kak vu vseh časih, tak je tudi v' totih hižno živlenje od ognja dosti terpelo, bodigda je kera ve-snica, ker terg, kero mesto pogorelo: Prug(1792), Stariterg (1793), Celje ino v' Drevjah (Trofajah 1794), Fridberg (1795), Celje zupet (1798), Ptuj (1805), Volce (Oberwolz 1806), Judenburg (1807), sv. Florian terg (1808), Fron-lajt (1809), Slovenjigradec (1810), Murava (1811), Novi-terg; (1813), Kapfeuberg ino ŠJadming (1814), Knitelfeld )1818), Ljutomerski (1830), Lipnica (1831) , Judenburg zupet (1840) Laško i. v. dr. Družbinsko živlenje je na mestah tudi od griže ino legara (vročinske bolezni) strašno razderto, kajti oba betega sta na čase spodobo pomora na se vzela. zadnjih letah pa še je posebni beteg tudi našo deželo postrašil, kolera najmre. Toti beteg je do zdajnih časov v' Europi ne znani bil. On je (1830) iz Kine prišel, ino, kak pomor, v' kratkem množino ludi vmoril. V' naši Štajerski je pa malo storil, ino našo obiudstvanje je bilo blizu 950,000. Meštrie, teržtvo, penezi. Tudi meštrie so, kak je že M. Terezia za njih naprej-duvanje skerbela, za cesara Jožefa II. per Nemcih ino Slovencih živoči naprejdek dobile, ino je pale per tem toli dober cesar pravi oča svojih deželnikov bil, ravno tak je teržtvo od njega podignjeno, — ino če ravno je v' potlanjih bojnih časih, zosebno po pročvzetji Italie se prece vstavilo, je vender v' potlanjih mirnih 1 tali ino po nazajdoblenji Italie se zupet živočo zdignolo, samo živežštibra je teržtvo nekaj nazajderžati htela. Za dobro naprejduvanje teržtva je že cesar Franc z' tem veliko pripomogel, kaj je povsod velke ceste podvvelikimi stroški dal popravlati, ino na mestah nove napraviti, še več je za toti stran storil njegov sin, naš zdajni cesar Ferdinand, ker zev sem perzadenjoin da železne ceste delati. Tudi skoz našo Štajersko se že takše železne kolomie delajo od Seinring gore nad Gradec i. t. d. — Z najdenja mnogoterih mašinih meštriam veliko perpomorejo, ino to napravi, da se zdaj mnoge reči za dosta menso ceno kupijo. — Od S1 o v e n c o v tu morem zaznamlati, da se mnogi med njimi najdejo, keri se meštrie od sam sebe navučijo, ino svojo delo tak dobro ino lepo napravijo, kak da bi se tega d uge L't a bili vučili, ino so, kak per vsakem, tak per mešter-skern deli kam hitreši, kak Nemci. Neki Slovenec zna po tri, štiri meštrie, kere se je vse sam od sebe navučil. Vin-carski sin iz marburskega kraja, z' imenom Čego, Slovenec, je spervega bil pu šar, potli je pa tak imenitni modlar ino malar bil v' nemških deželah, da se je njegov o delo kak kaj posebnega povsod iskalo1). Slovenci si tudi zdaj skoro povsod lepe ino snažne hrame delajo, ino skoro nigdi neinajo dimnjae, tak kak Nemci. — Teržtva naši Slovenci ne ženejo drugega, kak z' vinom, zernjom, z' živinoj ino z' mešter-skim zdelanjom, pa tudi toto samo v' deželi Penezi so v' totih časih bodigda drugačiši bili. Za cesara Jožefa so se penezi, posebno po turškem boji v' naših deželah na velko pomnožili, ino so bili zlati ino sreberni penezi. Ali že on je C1785) za 20 milionov bankašov, t. j. papirnih penez vundal, ino je nje vsaki mogel za gotove peneze vzeti. Za cesara Franca so francozki boji napravili, da so sreberni penezi v' druge dežele odišli, še cirkveno srebro ino zlato je zred drugimi šaci na Francozko šlo; tu so pa le Kindermann Repertor. str. 604. 2) Z' tem dale pa teržijo Krajnci (najbol Ko če vari), Slovaki i. dr. papirni ino kuferni penezi vundani, pa še tote so potli dolza-vdariti mogli (1811), tak da so samo peti tal valali, pa še ne srebernih, temuč pale drugih papirnih pene//. Z' totimi penezi se je dugo vravnavalo, prejd kak so zred srebrom valali ino tudi zupet sreberni penezi ino zlati pale med ludi dani. V' zadnjih letali je zavolo velkih plačil ino male prodaje med prostim ludstvom velko menkanje per penezih nastalo. Umetnosti, vučenosti, znajdenja. Pale umetnosti ino vueenosti so za cesara Jožefa II. na vse kraje od malega do velkega posebno gorvzele. On je veliko malih šol na farah vpelal, samo da so tote šole tudi pri nas le nemške bile, slovensko so se mogli od sam sebe vučiti, če so hteli za iVI.Terezie vundan Katekizmus ino gde ene krajnske Evangeišce brati, drugih slovenskih kriig še je Teda malo bilo, ene betežničke ino ene od večnosti so mi znane, kajti je malogdo bil, ki bi slovenske knige spisaval, Nemci so tudi ne mogli zapopasti, kak bi se kaj slovenskega pisati moglo. Sredine šole so bile v' Gradci, Admonti, Ju-denburgi, Lambrehti, v' Marburgil), za cesara Franca I. (udi v' Celji. Visoke šofe so samo v' Gradci bile, tam je tudi za ces. Franca zupet vsevučiliše (Universitat) nastalo"). V Gradci so za vsako lepo znanje, za vsako vučenost. posebni vučeniki bili postavleni, med totimi tudi za zvunske jezike, za italianskega, za francozkega i. t. d. Zadnič je tudi za ces. Franca kumaj z' velkim zavdanjom se dovolenje dobilo, da je za domači slovenski jezik vučenik postavlen 3). Od-potli začnejo Giačanji slovenstvo eno malo bole štiinati, ino eni dajo svoje sine slovenski se vučiti4). K'temu je slovensko gramatiko vundal Šmigoc, Daj n k o, Murko, Kopitar; prejd vundane gramatike so od Gutsmana ino Zelen-ka, od Gutsmana ino Murka tudi imamo nemško-slovenske ino slovensko - nemške besednike, od Jarnika etimolo-gički ali izvirni slovensko - nemški besednik, najpopunomneši ino z' najvekšo skerbjo vkupspravlen besednik pa perčakamo od nestrudjenega Slovenca Cafa, kritičko - etimologički besednik z' pristavlenim povsod dokazanjom iz vseh sloven- ') Tote šole so prejd v' Rušenah bile. Ondešni farmešter Paurič je r,' latinskimi šolami začel, ino za farmeštra Jamnika so grofoski ino ba-ronski sinovje sem v' šolo dani. Tote šole so v' celem dolnjem Šta-jeri bile jedine , so 111 let terpele, ino je 641 grofoskih ino baron-skili, ter 6462 mestjanskih sinov tam podvučenih. 5) Prejdnjo vsevučiliše je ces. Jožef na akatemičko liceum obernil. 3) Takši slovenskega jezika ino literature vučeniki so zdaj bili v' Berli- ni, Vratislavi, v' Lipskem, ino celo v' Parizi. 4) Škoda, kaj v' Gradci, gde je telko Slovencov, nemajo slovenske cirkve. skih zgovorov, ter iz Sanskritskega, gerčkega, latinskega ino germaničkega jezika. — Kak je zdaj ali v' Gradci slovensko se vučilo, ino so tudi v' naših malih šolali eni se slovenšine deržali, so se začele menše ino vckše slovenske knige vundavati. Posebno je SI o m šek lepe knige za mladost ino odrašene, kak tudi predge i. v. t. vundal. Tudi mojo „branje od ^Svetnikov," ino ,,kratke predge na vfe nedele ino fvetke zelega leta, Ivo ino U«0 leto" so med ludi šle zred dvojnimi ,,molitvenimi knishizami." Dajnko je več knižic za šole vundal ; slovenšina v' njegovem ,,Celarstvo," ter v' njegovih oper-vič vundanih Evangelšcah je ne dopadenja najšla. Ravno on pa ima vender zasluženje, da je z' svojimi pismencami že k' našem zdajnem občinskem pravopisi se perbližal. Volk-merove slovenske pesme ino fabule je Murko vundal, ter svojo gramatiko drugokrat, ino je v' toti že zdajni pravopis gorvzel ino ga vsem znotranjo - austrianskim Slovencoin per-poročil, Cehi, B»laki ino Ilirci že tak v' totem pišejo. Tudi Dajnko je pesme vkupspravlal ino nje na svetlo dal. Predge so tudi od J apel na ino drugih vundane. Sveto pismo starega ino novega Testamenta so J a pel, Knmerdej ino drugi vundali. Ve riti je živlenje Svetnikov v' štireh talih, ter keršanski navuk vundal. Zadnič je Vraz naše znotrenjo-austnanske ino vogerske narodske pesme vkupzbiral, ino njih pervi del na svetlo dal. Molitvene knige so tudi vundali G laser, Košar, Verdinek, Veršič i. dr. — Drugi, ki se za slovenšino ino slovensko vučenost zavjemlejo, so: Vodušek, Matjašič, Muršec, Magdič, Straj nšak, Solak, Cvet- , ,r, i ko, Macun, V erbnjak, Terstenjak, zosebno pa D. Cvet- ^ ' ko i. dr — K' bol izobražanji našega slovenskega jezika "'' i. t. d. so zdaj edni tudi pri nas, kak že prejd per Čehih, Pola-^vt % .v %f kih, Rusih ino Ilircih, se vse slovenske z govore vučili. Rusi so za tega volo po vseh slovenskih deželah potuvali, da bi sami čuli, kak se slovenski jezik v' kerem kraji govori '). ^ \ loto vseh slovenskih zgovorov vučenje so pa plitvoglavni Madjari ino z' njimi deržeči Slovenci ali P s eu d o m a d j ar i za nevarno spoznali, ino nad Pa n slav iz m o m oderto začeli kričati, z potretjom vsega slovenstva vu Vogerskoj, Slavonskoj, Horvatskoj, Dalmatinskoj i. t. d. se divjo grozeči; Dr. Gaj, ker je za svojo za slovenstvo gorečo zavdanje od našega zdaj-nega svetlega cesara Ferdinanda (1839) pohvalen ino z' bri-lantnim perstanom daruvan, se je v'svojih ,,ilirskih narodnih novinah ino pridjani ilirski Danici" en čas ostro branilce pa prehenjati mogel. — Da bi diaki na meštvo se vučeči tudi slovenske knige brali, je v'zadnjih letah v'naši duhovnici slovensko knižiše (biblioteka) nastalo. O da bi samo še fundus ali takši kapital nastal, ker bi dobro spisane slovenske K' nam pridoči ruski vučcni so bili: Bodjanski, Preiss, Srez-njevski, Panov, toti zadnji je tudi tu per mali Nedli nekere dni dopernesel. knige natiskati dal! kajti je težko pri nas knige na svetlo dati, knigari njih nečejo prekvzeti, boječi se zgube, ali ne videči mastnega dobička, knigopisci njih pa sami tudi težko dajo natiskati zavolo velkega založenja ino po malem nazajdoblenja, bogatim pa je kniževstvo malo na skerbi. Pazka. Od zvunskih slovenskih knig smo posebno brali: ,,SeIjan, Zeraljopis pokrajinah ilirskih" — ,,Švear, ogledalo Iliriuma" — „Kolar, cestopis etc.'' — „Ljublanske novice" — „S a far i k slowansky narodopis, per kerem smo slo-\vansky zemlevid od vseh slovenskih zemel posebno radi 'meli. Tudi Slomšek je slovenski zemle obraz od Europe vundal i. t. d. Druge v učenosti sov posebno skazali nemški, pa tudi od slovenskega roda vuceni, kakti v^j)e.siaezlaganji: Fel-linger, Gott\veiss, Kalchberg, K o n i g, Kolmann, grf. Lannov, Leituer, Neumann, Perger, Schneller, Su-pantschitsch (rojen Kranjec) , Seidel, Puf, Vehovar (rojen Slovenec) i. dr. — Dogodivšine so spisavali: Aq. Jul Caesar, Baumeister, Gmeiner (rojen Slovenec), Hor-mayr, Kalchberg, KintTerinann, Klein, Kopitar (rojen Kranjec), Kumar, Leitner, Muhar (slovenskega pokole-nja), Povoden (rojen Slovenec), Rojko (rojen Slovenec1), Schneller, VVartinger, VVinklern i. dr. ). — Zemle ino ludstva popis so vundali: Kindermann, Schmutz, Schmidl, Hofrichter i. dr., so pa vsi po stari navadi slovenske imena v_' kolo terli. Zemlevide ali zemleobraze so vundali: Kaiser, Kauperz, Kindermann, Schulz i. dr. — V' matematiki ino fiziki (vikšem računstvi ino naravoslovji) so pisali: Gmeiner, Neumann, Paumgartner i. dr. Zvezdo/,nanci s« bili: Gmeiner, Giintl (rojen Čeh). — Vu vračitvi so pisali: Horn, Schallgruber i. dr. — V' modroznanstvi je pisal Gmeiner i. dr. V' pravicoznanji so pisali: Caesar, Gmeiner, Je-nul, Fr. de Frauenstern, Neupauer, Nord, Pucher, Schilli, Tomicich, VVagersbach, Wanggo, Kudler i dr. — V' bogoslovštvi (theologii) so pisali: Caesar, Dworzak, Gmeiner, Luby, Rojko i. dr. - Zadnič je preslaviti nad-vajvod Jo lian z' pohvalenim Johaneumom v'Gradci vsem vučenostiin, umetnostim ino znanjam, kak tudi vsemu, kaj se gospodarstva dotiče, dal velik pogon ino naprejdek. Pazka. V' Septembri 1843 so austrianskega cesarstva ino drugih europejskih dežel~tTjfFni v' Gradci vkupprišli, ino se tu krez nekere visoke znanja razgovarjali. Per toti priliki je naš vučen, po njegovih turške zemle dogodivšinah znani Hammer-Purgstal previžano izvodil, da se naš Gradec za- sh Škoda, kaj so toti vdietli Sldvettci sama drdgim proso branili, svojo pa vrablom pustili pojesti. K* totim tudi jaz jridenem toto mojo dogodivžin sko posktiscnjc, "ali bole k' gornjim slovenskim knigam. volo svojega slovenskega izvira po nemško more Cratz, ne Gra:tz pisati, ino per tem je ostalo. Znajdenja so v'totih časih čuilovitno se pomnožile. Za zemlo obdelanje so znajdeni mnogoteri plugi, mašine za sejanje, žetvo ino mlačenje i. t. d. — znajdene so mnogotere mešterske orodja — znajdene so sapotne mašine, sapotne barke (plavite), sapotni vozovje na železnih cestah — znajdeno je, v' zrak se spustiti — znajdene so mnoge mašine za tkanje, za natiskanje i. t. v. — znajdeno je, 'z železa mnogotere po-sodbe ino druge reči zlivati — znajden je mašinski papir, kam-notisk i. t. d. — znajdeni so kemički vukresi, znajdene hitro-vužgalnice, hitrostrelba, hitropis i. t. d. Zadnič dva Štajerca znajdeta, eden, kak se morska voda za piti dobra napravi, eden pa, kak se steklina zvrači —. Od drevja ino želiš je Johaneuin ino obdelavanska družba veliko 'z drugih dalnih krajov sem spravila, lastno tudi šampanjski ters od Rajna '3- Ah! kam hočem razprestreti K' konci zdaj jaz moj pogled ? Tu mi mira sunce sv^ti, Tam je grozen boj začet; Tu se sreče venec plete, Tam težava je no krič, Tu veselje ludein cvete, Tam jih seka reve bič! Cesar Jožef preslaviti, Kako skerb si on zavda, Prostem Judstvi posladiti Težo truda njeg'vega, Spoznajoč 'mu vse pravice, Kakih toti vredni so, Keri njiva no gorice V' poti obdelavajo! Al' naskorem tudi njega Smertna kosa pokosi K'grenkosti cesarstva vsega, Najbol kmetom k' žalosti, Kajti njeg'va smert vse strosi, Kaj je njeg'vo vstebrenje, No potertih stebrov kosi Vernejo na staro se. Ali zdaj zahodni se Huni Šestkrat ženejo nad nas Strašno tak, da zemla buni, Nam trepeče vsaki las; Ja francozki silni meči Nas v' znotrine ranijo, Kad' nam v' Linci, v' Gradci, v' Beči, Ja povsod gospodje so. Njih'vih mečov nedositnost Požre ludi, vzeme dnar, Vkonča zemle rodovitnost Huje, kak pojedna stvar; Vsa dežela v' eni sozi Plava revna od nadlog, V' kere vsadli so Francozi Njo od glave no do nog. Zdaj od nas še toti meči Dale se obernejo, Ta, gde njih'vi bojni sreči Strahoviten konec bo. Ruska še nje v' oči zbada, Ta zesiplejo se zdaj, Eni ta do Petrograda, Drugi noter v'Možkvin kraj. Krez to, kak se z1 našim dolnjoštajerskim tersom 'na djati, ino kak se naše gorice morejo delati, je admontski Schvrarzl vnovem kni-50 vundal. Tu vsa ruska moč se zdigne Jezna nad sovražnika, Platov, Kufozov le migne, Ze je vojska vdarjena, Vojska ona, keroj niše Ne je meča mogel stret', Kera bojno je lorise Vsako obderžala prejd. Zdaj nje strašna šiba bije, Tirajoča nje nazaj, Vsa strahotna reva vlije Tu krez njihov se begjjj, Nje podira na množine Ruski meč, ter zima, glad, Da napuni te pustine Mertva vojska no živad. Toti vdarci Bonaparti Serca ne vmehčijo še, On še vekše rane vdarti Revnem človečanstvi hče: Novo vojsko si peržcne, Z' njo per Lipskem že stoji, To zdaj poglavare gene, Zdaj Evropa se zbudi. Pruski kral zred Franc česa ro m Z' Rusom že,se vdružita, Tudi drugim poglavarom Je to dobra prilika: Zdaj začeti 'ma se bitva, Kak b'la ne stotine let Ja, kaj ludstvih preselitva Je skervavla celi svdt. Lipska velka vsa ravena Se od kervi ardeči, Mertvih trupel do kolena Po njoj prek no prek leži. Tu se j' ali ponovila Groznost krala Atila, Da od kervi pognnjila Se je zeinla sklačena. Tak se bitva najstrašneša, V' svoji zagorečnosti Ino sili najgrozneša, Zdaj dokonča k' mirnosti. Vdarjen jeste vsepostrašen Evropejski oroslan, Ja, prek Rajna ta je splašen, Gde ob ladarstvo je djan. Slava bod' slavenjem Rusi, Ker na severnih polah, Kad' si ostro meč nabrusi, 'Mu najprejd naredi strah ; Slava Prusom, Austriancoin, Slava vsem, ki sterli ste Totim kerviprelijancom Meče nedositjene. Bojnim konec je težavam, Vsaki poglavar nazaj Verne k'svojim se deržavam, Kaj so prejd njim vzete vkraj. Tudi cesar Franc posvoji Si dežele zgublene, Ino v' miri no pokoji Viža si podložnike. Tak pred smertjo še'zglobline Telkih žlakov no težav Se podigne do višine Vseh cesarskih prejdnjih slav; Spozna on, da tud' Slovenc Tote njemi spravli so, No da ne so samo Nemci B'li podpertje njegovo. Al] dotekle so 'mu leta, Sel je v' hižo večnosti, Zapustivši časti sveta Pervem sini svojemi. Slava Ferdinand cesari, Sreča vsa obvenči ga! Njeg'va močna roka vari Tud' Slovencov tersenja. Zarjetek. Stran Vpelanje. Štajerska zemla v' svoji divjosti .... 5 Pervi Pretek. Od pervega znanega obludovitenja do rimske oblasti. (1280 — 13 pred Kr.) — Štajerska zemla v' svoji prosti sloboščini. .... 6 Drugi Pretek. Od začetka rimske oblasti do preselitja narodov. (13 pr. — 400 poKr.) — Štajerska zemla v' rimski podložnosti. . . . • 22 Tretji Pretek. Od začetka narodov ^preselitja do Karla Vel-kega. (400 — 800). — Štajerska zemla pod mno-goverstno oblastjo v' tožnem stališi. . . 53 Šterti Pretek. Od Karla Velkega do Leopolda Markeža. (800 — 1122). — Štajerska zemla v' nemških ino madjarskih bojih.......76 Peti Pretek. Od Leopolda Markeža do cesara Maksimiliana I. (1122 — 1490). — Štajerska zemla v' svojode-želstvi, pa v' nemiri......115 Šesti Pretek. Od cesara Maksimiliana I. do cesara Ferdinanda II. (1490 — 1590). — Štajerska zemla v' oži-vlenji, pa v' nemiri......157 Sedmi Pretek. Od cesara Ferdinanda II. do cesara Jožefa II. (1590 — 1780). — Štajerska zemla v' nemiri. 185 Osmi Pretek. 0(1 cesara Jožefa II v' čase austrianskega cesara Ferdinanda I. (1780 — 1843)- Štajerska zemla oblekkotena, potem v' boji, zadnič v' miri. 215 Imena (p. I.) Predplatitelov. Ekspl. Moskvi Adamička, stražoraešter c. k. knez Slovenjogradčkega 4te§a Cheveauxlegers Regimenta Allič Juri, tehant v' Vidmi..... Andrašič Andraš, župan v' Moravcih Antolič Janž, klerik sekovske škofie v' Gradci Bankalari Dragotin, klerik sekovske škofie v' Gradci Bežan Matjaš, kaplan v' Ljutomex&koui . Bodjanski Jožip Maksimovič, slav. profesor v' Bračko Matej, klerik sek.'škof. v' Gradci Bratuša Mirko, kaplan v' Ljutomerskom . Bratu ša Nikol., klerik sekovTlsKof. v' Gradci . Brdsnar Martin, kmetovavec .... Bud j a Milial, želar v' Moravcih . . . Cafov Oroslav, duhovnik ve Frauhajmu . Cajlinger Ančka, želarska či od sv. Lovrenca Cajnker Franc, kaplan per Svetjah v'ljutomersk. goricah Cajnker Lovrenc, klerik sek. škof. v' Gradci . Ciringer Jernej, klerik sek. škof. v* Gradci . Cvetk o Juri, kaplan pri s. Verbani zvun Ptuja Čejka, Dr. l^karstva, v' Pragi .... Černivec Martin, kaplan per sv. Jurji na dolnji Šavnici Čuš Janž, kaplan v* Gnazi..... Damian i Sorge, knigoteržci v* Gradci za 4 predpl. Doliner Mat., kaplan pri sv. Tomaši Dominkuš Janž, slušalec pravah v' Beči Družovič Anton, klerik sek. škof. v' Gradci . D r u ž t v o čitaone narodne Varaždinske . Dvorski'Mat., kaplan V Marburgi .... Eilec Juri, kaplan pri Kapeli zdol Radgone Fara sv. Marka pri Dravi...... Fekonja Janž, Dornoske komisie vračnik pri sv. Lovrenc Ferk Matjaš, kaplan na Hajdinji pri Ptuji Ferlan Andraš, kaplan na Svičini .... Fleckh Janž v' Gradci ...... Forštner Franc, nadžupan Herbersdorfske grajšine Fras Anton, želarski sin 'z Oblačaka Fric Jožef, klerik sek. škof. v' Gradci Gastl F., knigoteržec v' Brni .... G e iger Jož., bukvovezar v' Cilji za 15 predpl. Gerold i sin, knigoteržca v' Beči .... Gigerl Jožef, klerik sek. škof. v" Gradci . Gol in ar Jožef, klerik sek. škof. v' Gradci. Gollubic Andria, Začanski Kanonik vu Varaždinu Graber Mih., kaplan pri sv. Florjani Grosiinger Franc, klerik sek. škof. v' Gradci Ek Habjanič Franc, klerik sek. škof. v' Gradci . Harič Franc, klerik sek. skof. v' Gradci .... Hero-a Janž, farmešter v' Cirkovcah..... Heržič Jani, kaplan per sv. Trojici male sv. Nedle Holm, bukvovezar v' Velkovci...... Horvat Jak., kaplan pri sv. Petri pri Marburgi . . . Hrašovec Franc, slušalec prav ah v' G radci H raso v ec Juri, župan v* Lindovesi .... Huber Janž, teržec ino posednik v' Ljutomerskom Jaklin Anton, župnik pri sv. Lovrenci v' slov. Goricah . Jaki in Mihal, farmešter inov tehant v' Ljutomerskom Jančar Franc, klerik sek. škof. v' Gradci J a n ž e k o v ič Gerčka, mlinarska či z' Oblakov Jež Štefan, klerik sek. škof. v' Gradci .... Kainih Juri, kaplan v' Ormoži...... K al ve, knigoteržec v' Pragi za 4 predpl. Kinraih Jož., knigoteržec v' Gradci za 1 predpl. Klaižer Janž, špmtual pri iniloserčnih sestrah v' Gradci Klemenčič Anton, kaplan pri sv. Križi v' Važen . Klobasa Franc, klerik sek. škof. v' Gradci Klobasa Matej, kaplan v' Selnici zgor Marburga . Knol Jož., grajšinski služebnik v' Negovi " T Knupleš Davorin, klerik sek. škof. v' Gradci . Kobre i Gšihai, knigoteržca v' Egeri za 1 predpl. Tvocmut Jožef, kaplan v' Ljutomerskom .... Kočevar Štefan, doktor vrač. v' Pocetertki K ogel Anton, kaplan per sv. Ani na Goričkem Korošec Juri, klerik sek. škof. v' Gradci Kostervvein Juri, farmešter pri sv. Ant. v' slov. Gor. . Košar Jakob, škof. tajnik ino kaplan v' Gradci Košar Matjaš, klerik sek. škof. v' Gradci . . . Kramberger Feliks, redovni sv. Auguština v' Borovi . Kramperger Lovrenc, klerik sek. škof. v' Gradci Kreft Anton, kaplan v' Radgoni . Kreft Jakob, posednik pri sv. Jurji na dolnji Šavnici Krois Franc, kaplan per sv. Trojici v' Halozah Kronberger i Jižiwnač, knigoteržca v' Pragi Kvas Kolmau, vučitel slovenskega jezika v' Gradci Lah Janž, farmešter pri sv. Petri pri Radgoni Laurenčič, c. k. kaplan pri regim. Baron Piret Leinner Ant., c. k. obcrlajtnant pri regim. Baron Piret v' Gradci ......... Leon, knigoteržec v' Celovci za 6 predpl. Lercher Juri, knigoteržec v' Ljubljani .... Leskovšek, kaplan Grifenski . ..... Lešnig Janž, kaplan per sv. Marki .... Leyrer, knigovezec v' Marburgi za 11 predpl. i sa se L in k, knigovezec v' Judenburgi..... Lipuš Rajmund, kaplan per sv. križi zgor Ljutomerskega FJ List Kolumhan, klerik runskega monast. Lopič, kaplan v' Linti ....... L o renči c Franc, klerik sek. škof. v' Gradci . Lude\vig Edv., bukvoteržec v' Gradci .... Macun, nadžupan v' Voravi...... Majcen Matjas, želarski sin 'z Sakušaka Majer Matija, kaplan stolne cerkve v' Celovcu Majerič Jakob, školnik pri sv. Doroteji v1 Domovi Majerič Maksimilian, kaplan per sv. Trojici v' Halozah Majerič To maš, želar z' Dragoviča..... Majhenič Gašpar, klerik sck. škof. v' Gradci. Manner Aloiz, farmešter pri sv križi zgor Ljutomersk. Matjašič Anton, farmešter pri sv. Verbani zvun Ptuja . Matjasič Juri, profesor veronavukov v' Marburgi . Maučič Jož., kaplan per sv. Jakobi..... Mihelič Franc, klerik sek. škof. v' Gradci Mikeč ^ož., farmešter per sv. Ani na Horvatskeui • Miklajšič Maria, želarska či od sv.Xovrenca M i nori t i menihi v' Ptuji ....... Mlinaric Ignac, farmešt. pri Kapeli zdol Radgone . Modrinjak Matj., klerik sek. škof. v' Gradci . Mulec Aloiz, kaplan per sv. Verbani zvun Ptuja Murko Florian, farmešter per sv. Roperti Muršec Jož., profesor veronavukov v' Gradci . Nedwed, najemavec branečke grajšine .... Orožen Valent., kaplan v' Posredi..... Ozrnec Janž, kaplan per sv. Martini od Pan o v Vaziliev, žlahtn. iz Limbirsk. profes. v' Moskvi Pauša Matjas, klerik sek. škof. v' Gradci Pernausl Štefan, klerik sek. škof. v' Gradci . Pesserl Franc, duhovnik v' ubožnici v' Gradci Petanjek Lavoslav, klerik minoritarski v' Gradci . Pikel Mih., špiritval v' duhovšnici v' Celovci . Pinešič Viktorin, duhovnik minorits. na Ptuji . . . Pinter Jož., farmešter pri sv. Lovrenci .... Pinter Matj., kaplan v' starim tergu .... Polanec Andraš, klerik sek. škof. v' Gradci . Pospišil Jaroslav, vydavatel časopisa „K\vety" v' Pragi Preiss Peter Ivanovič, profes. v' Petrogradi . Prindl Teodoiik, regul. kanonik Voravski P u k s i 6 Franc, klerik sek. škof. v' Gradci Pukšič Simon, kaplan per sv. Jurji na dolnji Šavnici Ran tuš a Juri, klerik sek. škof. v' Gradci Rat Franc, kaplan pri sv. Radegundi .... Re pa F., kaplan v' Rosen ah ...... i Repič Janž, županski sin z1 Oblakov .... Robič Matj., Dr. ino prof. bogoslovja v' Gradci, ino direktor gimnaz. skol v' Štajeri ..... i Ekspl, Robida Kari, kapitular benediktinsk. raonast. pri sv. Pavli, profesor VIte šole v' Celovci . . . . 1 Roneš SlavaUib, klerik sek. škof. v' Gradci . . . i Rorraan Peter, c. k. knigoteržec v' Beči . . . 1 Sartori Franc, posednik pri Ormoži . . . . 1 Sitno nič Franc, kaplan per sv. križi zgor Ljutoin. . . i S i m o nič Jožef, kaplan v' Radgoni . . . . . 1 Simonič Jožef, kaplan v' Holberani.....1 Sire Tomaš, klerik sek. škof. v' Gradci . 1 Slanič Franc, klerik sek. škof. v' Gradci . . . 1 Slavič Jožef, klerik sek. škof. v' Gradci . 1 Slomšek Anton,v nadfarmešter v' Vusenicah ino škofoski lavantski šolni Referent per sv. Andreji . . .1 Slovenci Celovške duhovšnice . . . . . . i Slovenska knižnica v' sekovski duhovšnici v' Gradci . 1 Somer Greg., privatni učenik v' Celovcu . . .1 Sreznjevski Izmail Ivanovič, profesor v' Harkovi . i Stajnko Anton, kmet v' Vogričovcili .... J Steininger Jož., farmešter v' Zagorji .... 1 Stojan Mih., farmešter v' Gomilskem .... 1 Strah Strašinski Juraj, v' Gradci.....1 Strajnšak Anton, kaplan pri s. Lovrenci v' slov. Gor. . 1 Strajnšak Davorin, klerik sek. škof. v' Gradci . . 1 Strajnšak Juri, kmet v' Lindovesi.....1 Stuss Franc, farmešter v' Zibiki.....i Suhač Anton, klerik sek. škof. v' Gradci ... 1 Suppan, knigovezec v' Zagrebu.....i SVppaneg Janž, c. k. služilnik pri derž. prav. v'Ljublani 1 Š lajne Johana ino Jožefa, školnikovi čeri pri sv. Marki 1 Šetor Peter, kaplan pri sv. Petri pri Radgoni" . . 1 Š o stari č Janž, kmetički sin 'z Juršinec . . .1 Š pričaj, knigoteržec v' Ptuji za SI) predpl. Štermin Baiaž, klerik sek. škof. v' Gradci . , Štuhec Andraš, kmet v' Lindovesi * j Štuheč Jož., kmet v' Bolehnečicih .....' 1 Štuhec Juri, kaplan pri velki sv. Nedli . . . * t Tendler i Sefer, knigoteržca v' Biči .... 1 Terstenjak Davorin, kaplan v' Slivnici . . . * 1 Terstenjak Jožef, klerik sek. škof. v' Gradci . . 1 Thurin Mih., školnik v' Lubni *.....1 To s i Jožef, klerik sek. škof. v' Gradci. . . ! ! 1 Trabant Otto, mešnik Lavantske škofie l Trafela Štefan, kaplan per sv. Barbari v' Halozah . I Trampus Janž, klerik sek. škof. v' Gradci ... 1 V_Tutek Juri, kaplan v' Radgoni......i JJlaga Jož., kaplan v' Žauci ..... 1 Valner Peter, klerik sek. škof. v' Gradci . ! .1 Vaupotic Anton, kaplan na Leskovci .... 1 V e r b i č Franca, nagorska či z' Vinšakov .... 1 Verbnjak Franc, petrinarski mešnik v' Maria Trosti Verbnjak Jožef, kaplan v' Juniki .... Verbnjak Jožef, klerik sek. škof. v' Gradci . . . Verhovšek Anton, pomočnik v' Zibiki na južn. Staj. Veršič Martin, pens. mešnik v' Radgoni . Veziak Janž, želar od sv. Lovrenca. Vidovič Jožef, kantnar pri sv. Lovrenci v* slov. Gor. Vogrin Lovrenc, Dokt. bogosl., kurmeštar velke cirkvi na Ptuji, sočlan bogosl. faknlt. v' Gradci Voisk, kaplan pri sv. Petri pri Marburgi Vrabel Franc, kaplan pri sv. Petri pri Radgoni V uči na Maria, želarska či z'«Zagorec IVajcinger Al., knigovezec v' Radgoni za 20 predpl. i sa se ........ VVacIavvik Franc, Lajtenant v' 6. Jagrosk. Bataljoni v' Egeri .... VTeršič Ant., duhovnik v' Posredi Woh Baltaz., farmešter v' Monsberg Woh Franc, vikar v' Žauci VVerglez, oštariaš v' Marburgi Wešer, knigovezec v' Tešeni . \Volffart, knigovezec v' Ptuji . Wut Franc, komisar v' Wildhausi Zima Jož., duhovnik pri sv. Jurji Ekipi, 12 IJ Popravlenja. Stran namesto 6 po besedah »na kavkažkili, dru- gi na himalajskih gorah';: 7 Jndje . 16 po besedi »Belibogs — po besedi »Mora« . IV svetkom starih Slovencov 53 Drugi Pretek 60 pod 1) . 80 Odajni Teben) licri pristavi »kak eni po. nemozajsko rečejo« Judje (Zidovi) pristavi »ali Perun« pristavi: P e k 1 e n i k je bil Bog mert-vih.5—Didi, starih Slovencov Jio-ginja, je zred Perunom v' tako nepoštenje prišla, da se on v' hudobni, tota v' zaveržoči zmisli (Duda) imenuje. — Kuga je bila pomorna diviea. — Zimo so stari Slovenci si v' stari babi vobrazali, toto so na sprotuletje vun nesli, ino njo prežagali, na znamenje, da je zdaj zima vun. Od tega je še zdaj beseda »Vuzem,« t. j. vunzima, ino naša pripovest od babo-iaganja na velko sredo (per enih Slovencih na sredpostno srčdo) je od onih starodavnih časov, še slišijo tudi »Letnice,« pomladanski ali sprotuletni svetek. To so naše Letnice ali Vuzem. T retji P retek, pristavi »Da je Čehom ime S amo v' njihovih pripovestih neznano , ino se v' Českoj neti ne najdejo sledi od njegovih z' Avarmi bitvih, poterdi Dr. Meynert v' Gesch. Oesterr. III. 7. (ni zdajni Teben) Natisk ino papir od Andreja Lajkama naslednikov v' Gradci.