GLAS NARODA - Ust slovenskih Marcev r Ameriki. - Reentered M Second Class Matter September 55th 194$ at the Past Offie® at Sem Twk. N. onder Art af Cengrrm aff March 3rd. 1879. Tel: CHelsea 3-1242 No. 2:;7. — Stev. 2 . — VOLUME LIL — LETNIK Lil NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 6, 1944 — SREDA, 6. DECEMBRA, 1944 RUSI OB BLATNEM i i;r/i /1) f t £ ■ ■ ^ i ^^ A ■ ^J ■ ■ J Sinoči je Moskva naznanila, da ^o prednji ruski oklopni oddelki, ki so napredovali 12 milj čez žapadno Madžarsko, dospeli do južnega brega Blatnega jezera, ki je velika ovira 116 milj pred Dunajem, in približali avstrijski meji na 52 milj. V svojem prodiranju proti Budimpešti ju Avstriji je rdeča armada zavzela nad 120 iilest, trgov in vasi, med njimi tudi Marcali, f>2 milj od av->trij-ko meje in *2l milj severovzhodno od velike madžarske trdnjave Nagvkaniže. ki varuje d oil od do Avstrije med Blatnim jezerom in Dravo. Trei, i ukrajinska armada markah Feodorja I. Tolbuhina je dosjM ia do Blatnega jezera na 'JO i> »lj dolgi fronti in zavzela tri večje kraje ob jezeru. To -<> letoviški kraji Ba-talatoni Zamardi, Balatoni Foldvar in Balatoni Bolgar. (»iH'iiem pa ?o Rusi tudi presekali z< p« t eno železniško zvezo /. Budimpešto — železnico, ki pelje v Trst in v severno Italijo. Berlin-ki radio naznanja, da j<- rdeča armada zopet prekoračila Donavo in je postavila svoje oporišče v Jugoslaviji, Moskva pa naznanja, da je rdeča armada osvobodila vet* mest, trgov in vasi med Donavo in Savo v svojem prodiranju oil Beograda proti severozapadu. Med osvobojenimi kraji je I-tok, 60 milj severozapadno od Beograda in Erdevik. 55 milj •severoza padno. Kot pravi Berlin, prodirajo K um ob 48 milj dolgem Blatnem jezeru proti severnem koncu, da obkolijo močno trdnjavo Szekesfehervar, ki obvladuje vse železnice, ki pelje-jo proti zapadu in jugozapadu iz oblegane Budimpešte. Li>t "Exchange TelegTaph** v Londonu prinaša iz Curiba v Sviui poročilo, ki pravi, da je gestapovski načelnik Heinricb Himmler podpisal odredbo, po kateri je nacijskim uradnikom eapovedano, da morajo biti pripravljeni na takojšnji odhod. Poročilo dodaja, da je mnogo nacijškili uradnikov že odpotoval z Dunaja in nenwko vrhovno poveljstvo je že tudi »»dredilo, da morajo biti vsi nemški ranjeni vojaki biti odpeljani iz avstrijskih bolnih i lic. Rusi imauo v svoji oblasti že dve tretini Madžarske in z o-/imm na to pravi neko poro-eilo iz Stookiholma, da je A-dolf I itIcr sprejel madžarskega m- iistr»kega predsednika Pere n- a Szalasija, da se posvetuj ž njim o težavnim madžarskem vojnem položaju. Amerikanci čez Saar Tretja ameriška armada generala Pattona je že drugič prekorači la Saar in je vdrla v notranjost eno miljo južno od Saarlauterna., prvo oporišče na vzhodnem bre4 kvadrat ! |%3 J f}Q Z IVI I liaj lOVlCC!!!? nih milj obsežno Saarsko kot-j lino postavlja v ozadje vse o-1 stale dogodke na doliri zavez-j niš-ki fronti. Xa planjavi predi Kolinom se armada postavlja v po-tojantke, na jugu pa ameriška sedma In francoska prva armada ogrožata nemško mejo zapadno od Kralsruhe. Na vsakem izmed teh poglavitnih krajev fronte je na dan ubitih približno 3000 Nemcev, to je na frontah ameriške devete in prve armade na severu, tretje ameriške armade v sredini in šestega armad nega zJbo-ra na jugu. Afeo tedaj Nemci izgubijo samo na mrtvih po 1HJ00 na dan, tedaij izgubijo do šest divizij na teden. Kot pravi United Press nabija na nemške armade okoli SO zavezniških divizij, okoli 3 milijone vojakov in v teku so naj-ljutejše bitke vseh časov. Medtem, ko je en del armade generala Pattona postavil novo oporišče, so drugi njegovi oddelki napredovali na neka- London, 2. dec. (ONA) — Iz tukajšnjih krogov, ki pripadajo narodno osvobodilnemu gibanju, prihaja vest, da bo odbor maršala Tita za narodno osvoboditev najbrže zahteval ekrtradacijo generala Draže Mlkajloviča, ako je res—kot so poročali nekateri listi—da se nahaja nekje na ozemlju, kontroliranem od zaveznikov. Nobeaia uradna zavezniška oblast pa ni mogla potrditi teh vesti — niti, da se general D raza Mihajlovič nahaja nekje na zavezniškem ozemlju, niti, da je bil evakuiran iz Jugoslavije na zavezniškem letalu. Zajklje poročilo o generalu Miliajloviču je izliajalo iz krogov narodno osvobodilnega po-kreta. Govorilo je o prenagljenem begu četniškega geneiuia iz nekega srbskega mesteca, kjer je pustil za selx>j vse svoje osebne stvari, med njimi celo par hlač. Njegovo ime se nahaja na seznamu vojnih zločincev. Mihajlovič ne bo mogel dobiti zavetišče nikjer na ozemlju BUYEXfM 80HPS Največja zračna bitka je bila nad Ploestijem Kot pravi general Ira F>ak-er, poveljnik zavezniške zračne sile v Sredozemlju, je brla zračna bitka nad Ploestijem najj-krvavejša v ton Porušenih je bilo tudi voJ-mostov, čez katere ni«o mogli prevažati niti petroleja, niti drugega vojnega materjala. Anglija proti grškim komunistom Ministrski predsednik Winston Churchill je v poslanski zbornici naznan'1, da bo Anglija nasprotovala vsakemu poiskusu, da bi bilo na Grškem s silo postavljeno komunistično diktatorstvo. Sredi zelo razburjenega zl*o-rovanja. tekom katerega je en komunist in več delavsihk poslancev stavilo Churchillu zelo Edini komunist v poslanski zbornici William Gallagher je Churchilla vprašal, zakaj so srrški komunistični ministri od- podlagi hot na primer primer Milan Stojadinovič, juodo izbrale novega predsednika špan ske repiiblhke, ki bo provizori-čno vodil posle in imenoval mi-nisterskega predsednika, kate- pred v >jno, ki se nahacia zdaj vangto^ki?h rokah. Stojadinovič je vodil nacistom prijazno politiko jjred vojno, dočim je obtožen general J>raža Mihajlo-vi • dejanj nasilja pi-oti svojemu ljudstvu iij borbe proti par-'izanom skozi dobo več let. Nekatere vodilne osebnosti četniškega pokreta so biie že oKojene na smrt v osvobojenem Beogradu. Bombardiranje nemških mest stavi novo vlado. Ta vlada bo veljavna, ako jo potrdi 100] poslancev španskega parlamenta. (95 članov Cortesa se na-, haja v Mehiki, 47 v Franciji, 1 7 v Zedinjenih drža vali, 7 na Kufbi, 6 v Londonu itd. — tako da se jih bo moglo zbrati potrebno število za kvorum.) Ta vlada ima namen, prenesti svoj sedež čim prej mogoče v Francijo. PREDSEDNIK PREUREJA DRŽAV. URAD Pred-odnik Roosevelt je včeraj pri«-cl preurejevati državni urad in je izvedel največje iz-premembe v mnogih letih. Komaj tri dui zatem, ko je na me to o* h topi vsega državnega tajnika Cordejla Ilulla imenoval za njegovega namestnika Edwarda R. Stettiniu«sa, je i-menoval za državnega podtaj-nika Joseph C. Grew-a, bivše-kiga poslanika v Tokio. To mesto je že zavzemal od leta 1924 do 1927 pod državnima tajnikoma Charles E. Hiighesom in pokojnim Frankom B. Kello-gom. Nato je predsednik naznanil odstop treh strelov. Zadnje mesece so ameriški bombniki vrg-li visak dan po 4400 ton bomb. V prvih 109 dneh vpada v bet", ko je šla Italija v juni-Normandijo je iz Amerike pri- ju 1940 v vojno na strani Šlo 17 miljonov ton sayezi^&g'cijske vlade, munieije, ali dvakrat več kot pa za Pershingovo armado prvi svetovni vojni v 19 mesecih. General Eisenhower zahteva sedaj 35 odstotkov več tanko\, 31 odstotkov več težkih trukov 17 odstotkov več muničije za možnarje in dvakrat več mu niči je za lahko orožje v prihodnjih šestih mesecih. V novem letu bodo tovarne izdelale 13,000,000 artilerijskih izstrelkov manj, kot pa ,je potrebno. V posameznih mesecih je bilo izdelane munieije naslednje: v septembru za $41,0;0lK3; v oktobru za $44,000,000; v novembru za $61,000,000 in v januarju prihodnjega leta je bo treba izdelati za $70,000,000. Ameriške armade vsak dan potrebujejo več munieije in zato še no bo mogoče tako hitro izdelovati stvari za vsa-kdanjo vporabo. Prvi ameriški poslanik za Italijo Predsednik Eoosevelt je včeraj za ameriškega poslanika pri italjanski vladi imenoval Alexandra C. Kirka iz Illinoi-sa. Kirk je bil dosedaj ameriški zastopnik v zavezniškem svetovalnem odboru za Italijo. Kirk bo prvi ameriški poslanik v Italiji po *4 sunku v hr-betr na- ZA NEKAJ VEČ BO* 2 C na vaLte • - * "G 4q*ARODAn PO P€ %-NOST NA DOM (izvinu o \pjlj In praznikov) CITAJTET Ki %% ^ ZANIMA WEDNESDAY, DECEMBER 6, 1944 VSTANOVLrJEN L. 1893 RADIO GOVOR ZA PO-POMOČ NARODU na Station WCLS, Joliet Jugoslav Slovene Clothing Relief (Held Saturday, November 18, 1944, 7:05. — Speaker: Josephine Erjavec.) This great country of ours is noted for its feeling of sympathy for the suffei ing and the op reused wherever a catastrophe strikes. Aides in all forms- pour in to the victims. Our relief agencies such as the Red Cross, the Catholic Charities, the Salvation Army, etc., are known for t lie works of mercies that they peifoimed. Even in our Lent 1-1 ea*e program the spirit of aiding the oppressed supercedes any military or other advantage that may result. The government, even in its income tax rates, realizes the great part that <*ahritable contribution* play in the part of the individual and makes allowance* for them. Knowing this, we, the Slovenes of this country, appeal to our fellow citizens that in their great charity Miry may also keep in mind one of the most oppressed nations in the world, the Slovenes, Croatian.« ami Serbian, of Jugoslavia. We, t lie Slovenes of Joliet. are at present engaged in collect ing cloth injur for these people. A Iwuit is leaving for .Jugoslavia in the near future. f Though SIo\enia, the northern part of Jugoslavia, at present is >till in the hands of the enemy, the hope is present that t-ince Southern Jugoslav ia has been liberated that the Allied Armies will turn northward and free also the Croa-tians and Slovenes. it is in preparations for the liberation of our peoples that we are gathering this clothing. This clothing drive will end Wednesday evening. The headquarters, where thi* clothing may be delivered, is: Ferdinand Hall at 107 Clay Street, just behind St. Joseph's Catholic Cburcli. You may call at the rectory. 9:?7o. or the KS K J Office, 5448, or Mrs. Erjavec, 2()411, and arrangements wil be made to collect the qlothing. As an American, born in Joliet, T am proud of the record of the Slovenes in this community. They and the 820 boys now in Service, 11 of whom have made the supreme sacrifice, are doing their part as citizens of this land. In their name. 1 am appealing to you that in the generosity of your hearts you come to help on:' fellow-men. Their opposi-tin to the Nazi hordes lias no doubt cost the enemy many men and materiel which lias made the work of the Allies and our own boys, as a result, so •much easier. Many of them will give their all. Please give what you can in clothing and shoes that the sufferings of those remaining may be alleviated. We thank you. Sedaj VSI skupaj V BOJ z nakupom bond 6. posojila Kampanja za šesto vojno posojilo se je pričela :M). novembra in je sedaj v teku že tretji teden; kampanja 1h> končana 16. decembra, imamo tedaj še časa samo deset dni. Šesto vojno po-ojilo je določeno na 14 miljard dolarjev. Ta vsota mora biti dosežena ali pa prekoračena, kajti vojna še ni končana. V Evropi— tako saj izgleda—se vojna sicer bliža svojemu koncu in ravno pmti koncu I km I o boji najhujši, izgubljenih Im> največ mladih življenj in porabljenega bo največ vojnega materjala, ki velja ogromno vsote. Nemška armada mora biti uničena /.a vsako eciio, nemški nacizem mora biti strt enkrat za vselej. Po poročilih, ki so prišla > fronte porabijo ameriške armade v Franciji okoli «,o zahtevalo še velikanske vsote nagega denarja. Tudi mi Slovenci in Jugoslovani se moramo zavedati, odjannljcui narodi in med njimi tudi jugoslovanski in naš ožji s love us k i narod, t e tedaj pomagamo ameriškim armadam do zmage, pomagamo olieucm reševati naše krvne brate v Jugoslaviji. Marsikdo >e je zavzel, da bo kupil, če ne več. saj en bond šestega vojnega posojila, pa tega dosedaj še ni storil iz tega ali drugega vzroka. Sedaj je ča- kupiti botide. katere se je kdo namenil kupiti. Vsakdo bi moral kupiti toliko bondov, kolikor mu dopuščajo njegove premožen-ke razmere. Odpovedati se moramo marsikateri -tvari. ki nam ni lieolriiotlim |>otrebna :n rajši kupimo vojni bond, ker > tem bomo pripomogli k 'zavezniški zmagi Poleg tega pa bo denar, ki smo ga izdali /a vojni Innul, naložen ua dobre obresti in ga l »orno v bodočnosti lahko jKuabili. kajti vlada nam lx> vrnila več, kot pa smo ji posodili. Nikdo naj ne misli, da je vojna že končana in si misli, da mu ni treba kupiti vojnega bonda. Vrhovni zavezniški poveljnik general Eisenhower je sam rekel: "Vojna še ni končana.'* In v tega generala moramo imeti zaupanje, da govori resiiieo, kajti iz vsakdanjih poročil vidimo, kako spretno vodi zavezniške armade v Evropi in sam najboljše ve, ko-I'ko na|M>ra Im> ^e stalo zavezniške armade, prodno bo Ncni-• ija poražena. Ako kaj premišljamo, ali bi kupili boiul ali ne, s tem NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA A WAR HALF WON . . . ; 15 NOT k VICTORY ! BRATSKA, DELA V S KJ\ PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do I 6. leta starosti. JOSEPH LACK PREMI NUL V RIDGEW00DU Xa svojem domu 007 Fair-view Ave., Ridgewood, L. I., X. Y., je včeraj zjutraj umrl Joseph Lack, rojen v Gorici na Primorskem. Njegovo truplo leži pri potgrebniku Cfeis na Ca tal pa Ave., Ridgewood. Pogreb bo v soboto ob desetih iz cerkve St. Mathias na Catalpa Ave na pokopališče sv. Trojice. Zapušča ženo Marv in dva sina Josepha in Franika, oba pri vojaJkiih. * Frank je nekje na Pacifiku, Joseph pa v Evropi. Naj nni bo lahka ameriška zemlja; njegovim zaostalim naše sožalje. Članstvo: 64,500 6tH War Loan Premoženje: $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glaviii stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. EXTRA WAR BONDS "GLAS NARODA" _("TOId OF THE PEOPLE") Owned and Published by Slorenic Publishing Company, (A Corporation) Frank Kakaer, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Plao* of business of the coporation and addresses of above officers: _216WEST 181b STREET, NEW YORK 11, N. Y. _:: 51st YEAR :: "Glas Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidars. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CEU> LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE I>RŽAVE IX KANADO: $7.— : ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT L.ETA $2,— !lh«j« TR«W dan isvzemfii sobot, nedelj in pramikoT. "GLAS NARODA." 216 WEST 18lh STREET. NEW YORK 11, N. Y. Telepboae: CHrlsra 3—1243 Ottawa, '2. dec. — Kanadsko časopisje objavlja sledečo vest iz Londona pod zgrorajšujiin naslovom: Londonsko časopisje je pod rubriko "In JUemoriam" objavilo v minulem novembru poročilo o slaibotni in Tiurni angleški mladenki, ki je žrtvovala svoje življenje radi Izrednih i naporov, ko se je z Tifovinu četami bojevala za svobodo Jugoslavije. "Eileen Babingion, mirna in marljiva angleška mladenka iz Swindona, county Wiltshire, ki bi bila v prihodnjem decembru stara :33 let, od&la je v Bel-grad kot mlado dekle zgolj iz ljuba vi napram Jugoslaviji in prebivalstvu imenovane junaške dežele. Končno so jo sorodniki pregovorili, da se je vrnila v Anglijo, kjer je "napravila izpit v vseučilišču Baxter in dobila diplomo B, A.. (Bachelor of Art). Takoj Ua to se je pa vrnila na vzljubi je-ni jej Balkan. "Xa potu v Bel grad spoznala se je z jugoslovanskim učiteljem Kostičem, s katerim se je zaročila in tudi poročila. *'Ko so Nemci razdejali Bel-grad, pričela je z podtalnim delovanjem kot sourednica nekega lista, nafkar je odšla v planine z Titovimi partizani. Za dobo treh let je živela in se bojevala na strani partizanov s katerimi je prenašala vse muke in trpljenja, ki je v zvezi z bojevanjem v gozdovih in gorovju. Tekom te dobe opravljala je važna in tajna dela za maršala Tita. "Toda njeno zdravje je pričelo pešati in končno so jo odvedli v neko partizansko bolnico, kjer je umrla. — Večen jej bodi spomin." ANGLEŠKA MLADENKA — ŽRTVOVALA SVOJE ŽIVLJENJE ZA JUGOSLAVIJO Pri nas, v Zjedinjenih državah, je le neznatna manjšina prebivalstva vedela, da v Kanadi, v kolikor pride sedanja svetovna vojna v poštev, — nimajo takozvanega totalnega vojaškega nabora, kakor pri nas. Kanadska vlada laliico vpokliče za vojaško službovanje sposobne mladeniče, toda le za domačo obrambo. Tako vpoklicane vojake se ne more poslati v inozemstvu, ako ti vojaki v to pismenim potom ne privolijo. Mnogo Kanadčanov gre prostovoljno v "aktivno'' službovanje, kateri izraz se v Kanadi rabi za službovanje v inozemstvo. In one, ki se v to službovanje ne prijavijo, naziva-jo enostavno "zombies". Poročilo glede te zadeve, katero je objavilo kanadsko poslaništvo. naznanja, da imajo v Kanadi dosedaj 750,000 mladeniče^-, ki služijo v tamošiiji vojski, mornarici in pri letalstvu. — Od tega skupnega števila je le kakih 60.000 "zombi jev", in od približno 450,000 mladeniče v, ki so bili prideja-ni "kanadski vojski, se jih je prijavilo za službovanje v i-no-zemstvu nekako :I90,000. Tak je toraj položit j v kolikor pride sedanja kanadska 'kriza v poštev. Ministerski predsednik \V. L. Mackenzie King, namerava poslati 16,000i omenjenih "zombi je v" v Evropo, da tako izpopolni izgube kanadskih divizij na zapadni evropski fronti. Toda dosedanji kompromis ni zadovoljil niti jedno stranko. Francoski Kanadčani v provinci Quebec, so se temu predlogu uprli, do-čim pristaši splošne mobilizacije, bi sedaj radi vedeli, čemu vlada nameraa poslati v Evropo le H>/000 vojakov, in zahtevajo, da se pošlje vse "zombije** v aktivno službovanje v katerikoli kraj sveta, o-ziroma tja, kjer se jih v resnici potrebuje. Ministcrski predsednik je toraj v zadregi glede tega vprašanja. toda on je izboren politik, ker imiče bi ne bil vsega skupaj kar sedemnajst let na čel n kanadske osrednje vlade, oziroma dežele, v kateri živita dve glavni uarodnosi. V Kanadi imajo namreč dva službena jezika—francoščino in angleščino, in na kanadskih poštnih znamkah je opaziti oba i-meiiovana jezika. Tudi I i s t Kriza v Kanadi pomagamo samo sovražniku, ki je najkrutejši sovražnik vsega človeštva. Kdor se ni 'kupil bonda šestega vojnega posojila, naj .ua tedaj kupi ob prvi priložnosti in 'kapi naj toliko bondov, kolikor mu j Lli je mogoče. Jutri bo tretja obletnica japonskega zahbrtnega napada ua Pearl Harbor. Tega dneva ne smemo nikdar pozabiti in spomiujajmo se te obletnice s tem, da kupimo vojni bond. Kupite tedaj kar največ bondov šestega vojnega posojila! "Hansard", kateri pri občuje vse debate, ki se vrše v kanadskem parlamentu, se tiska v obeli imenovanih jezikih. Glede uradnih pozivov k vojaškemu naboru, kateri so naslovljeni nabornikom, ki žive v divjini provincije Quebec, o-ziroma v tamošnjih gozdovih, se pripoveduje mnogo zanimivosti. Tako na primer, pošlje dotični poštar tak poziv mlademu, francoskemu "Pierre", naj pospravi svoje pasti in se prijavi k vojaškemu službovanju. Toda mladi "Pierre" iz gine v daljne gozdove, in likalni poštar posije njegovo po-zivnico vojnemu ministerstvu z oznakom — "naslovijenca ne moremo najti." Dolgo časa se je zatrjevalo, da je prišlo do vojaškega upora. na otoku V ancouver, B. C., kjer so nastanjeni francosko-kanadski "zombiji", in sicer takoj, ko je prišlo povelje, da se jih pošlje ua pomor ameriškemu vojaštvu na otoku Kis-ka, Aljnškino otočje, katero so zasedli JajH>nei. Ta zatrjevanja so sedati potrjena, kajti iz Br. Columbije prihajajo jedna-ka poročila glede tamkaj nastanjenih francosko-kanadskih "zombi je v". Vse kaže ua to. da l»ode Mae-Kenzie Kin^govji vlada še v nadalje ostala na površju, da^i-ravno stranka levice, oziroma kooperativna federacija, skuša postati popularna na ta način, da sedaj zahteva, da vlada ne vpozove le vse vojaštvo v pravo vojno službovanje, temveč da v tem oziru postopa ua jed-nak način tudi z vsem zasebnim bogastvom in industrijo. Ta stranka, ki je označena s začetnicami "OC^F". se je radi tega izredno razširila v provinci jah Ontario, Manitoba, Br. Columbija in tudi po ostalih kanadskih pokrajinah, dasiravno naborno vprašanje s tem še ni rešeno, da s i ravno podpT-ra to stranko tudi takozvana progresivno - konservativna stranka. V ostalem pa sedanji položaj v Kanadi dokazuje, da izo-lacijjonrzeni še vedno obstaja in sicer ne le samo v Kanadi, temveč, tudi pri nas, v Žjedi-njenih državah in tla pri nas, kakor tudi v Kanadi še vedno živi mnenje, naj se ameriški kontinent ne briga za Evropo, kar je v očig-Ied svetomini dogodkom zadnjih petih let, vsega obžalovanja vredno. RAZGLEDNIH: ODKRITJE NAJSTAREJŠE EGIPČANSKE DINASTIJE Ivairo. Egipt. — Ob levem bregu reke Nil v Egiptu, je zavladalo veliko razburjenje, kajti tamkaj so odkrili novo gro-blje starodavnih egipčanskih kraljev, ki >o vladali se preti dinastijo, o kateri se .it* dosedaj mislilo, da jt> bila prva dinastija faraonov. Radi odkritja grobov najstarejših egipčanskih kraijev, bode sedaj trt*ba preinaeiti v let pml letom, ko ><» židje izumili in ustanovili svojo hebrejsko vero. —■ •O grobišče so našli <>b \i-ln in sicer med mesti Kairo— Heluanoin. Tamkaj so domačini našli že pred nekako dvorna leti starodavne lonce in druge po s ode, in sicer na zemljišču. ki je last sedanjega e-gijK-anskega kralja Farouka. Arheologist egipčanske vlade, Zaku Viisef Bey. ki je odšel na ln*e mesta, je izkopine proučil, in je takoj dognal, da so te iz-knpin«' velikanske zgotlovinske vrednosti, toda radi vojne je moral natančno preiskavo prestaviti na kasnejšo dobo. • Z izkopavanjem so >edaj zopet pričeli, in Zaku Vusef j»* doxtiaj našel tamkaj blizo *J!>''0 starodavnih grobov. <)d teh jih jr h- nepoškodovanih, tlofim so «»stal<» razni roparji tekom stoletji deloma razdejali in oropali. Vsekako je pa doirual. tla ><> ninoiro lw»v odprli in oropali rim-ki vojaki, nakar so v te grobov«-pokopali ubite vojake — rimskih roparjev, in sicer kraj mumij in okostja starodavnih Egipčanov. Totla rz grobov, kateri so ostali dosedaj nedo-takueni, se je že setlaj dol>iI<> mnogo neprecenljivih staroda- vnih umetnin, kakor dragulje, zlate ovratnice za žen-ke, ka-menite velikanske meče, na tisoče nialili karneiiitih nožev in krasno iztlelane kipe bogov, meti njimi tudi kipe boga Usi ris in njegove sestre, boginje lsi». Slike ne. pokrovih kaiiie-nitih krst. so krasno in iiinM-niški pobarvane. .Meti drugimi izkopi nami >«» našli tudi nad sethmi ti-oč l«'t. ?taro pa>jo znamko, izdelano tudi iz tnh'ga kamenja, kakor tudi mnogo predmetov, ki so izdelani iz »lonove kosti. S po-močjo hieroglifov, ki so vrezani na slonokoščeni "steklenici za dišave, je imenovan učenjak dognal, ti ve besedi, in si-«*er "den" in "adj-ib", t»zi-roma imeni petega in ši»>tega kralja imenovane -tare dinastije. Xa katueiiu nekega diugega groba, je Zaku Bev čitiil b--^ sedo " Ka'\ oziroma ime kralja. eegar ime >o že prej Jiflšli v starotlavnih egipčanskih hi erojilifih in istotltj.l>n«» tlognali, da ta kralj ni vladal v Egiptu v dobi takozvane prve dinasti je egipčanskih faraonov, temveč -toletja pred takozvano "prvo" dinastijo. Xovo n n-prav imietni-ko izdelani, kar zopet znači, tla je bila egipčanska eivilazeija že pred -e-dein tisoč leti ~aj par tis«*" |,-t star;m In ako >e uvažnje, da vzame saj de-ettisoe let, pre dno kaka civilizacija napredu je v toliko, tla zna pi-ati \ -v«, jeni jeziku, kateri mora biti saj par ti-oe let star, predno se razvije do nekake popolnosti. potem sega egipčanska zgodovina kar v dobo. ki je nastala pred mnogimi tle>i-ttisočletji. otlnosiio v dobo, ko >e je zadnja ledena doba končala, i kar .;<• bilo po konservativnih I geologi« nih dokazih, najmanj pred :>0.00o |t-ti. NASLOV PREMENJEN 1'rad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 4155 LEXINGTON AVENUE, NEW YOTfK 17, X. Y. "GLAS NAKOPA**—NEW YORK "0LA8 NAKOPA" ~ NEW YORK WEDNESDAY, DECEMBER 1944 VSTANOVLJEN L. 1W3 Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, cfco je vam le'priročne da ar poslužujejo — UmTEB STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, SlovsmjcL v JianadL vsakega nekaj iz kirkland lake Zbira hi*, »i a h, mor nainotrt .Kanadski V estnik Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci MACKENZIE KING OSTANE NA KRMILU Vojaški naborniki se še vedno branijo iti v vojno. VOJAKI V BR. COLUM BIJI OZNAČENI KOT UPORNIKI Ottawa. Kriza, kat«*r« je, kakor s-iuo iv poročali, nastala radi odporu nalk»ritega vojaštva proti eventiit*luotii oti redu j a vlada, kateri na-<"*«'ljuje miiii^terwki prcdMiluik \V. I,. Mack< •uzie Kiay;. ostane š«* iui krmilu. tla-ira vno n;d>or-no vojaštvo >t- vedno vztraja pri svojih zahtevali, tla ostane doma, ra/itn onili vojakov, ki ne prostovoljno javijo za vojno - lirabovanje v Kvropi. Vzruja-nje, ki j«- nastalo v deželi radi te^a vprašanja, >e še vedno ni poleglo, Mrtfkenzijeva vlada sedaj ni vee v nevarnosti, kajti ohrain-boni minister, polkovnik R. L. Ralston, je te dni naznanil parlament ti, da ihmic |m>dpiral vlado z oziroiu na predlog da >e vladi izreče zaupni«-;!, ,, kal«'-ri s»» bmle kmalu glasovalo. Iz Montirala prihaja porori-lo, tla se je innožiea taiiio>uje mladine vdeležila zborovanja stranke **Bloe l*opnlaire'\ in da je po /lM>rovanjii priredila velike denike-K« lista "Le Canada'*, ki je tf!a>ilo lil»eralne stranke mini-sterske^a pied-ednika Mackenzie Kine oilf»ošlje v-»* potrebno vojaštvo na vojno v Kvropi. i 1'ovsodi v provineiij i%»ue-l»e \ kjer je francoski del prebivalstva še vedno mnenjci, da imajo naborni vojaki pravo o- | slat i doma, ako želo, vrši- . le >o se .velike deinoii>t racije, pri katerih je prišlo do neredov. Veliko razburjenje še vedno vlada v nekaterih tal»t»ri>«-ili v provineiji British i 'olumhia.i' kjer »o nastali jeni nal>orni vo- 1 jaki. i V «*Ua |»i oyrresivno-koiix'rvii-11 vin- stranke. H. B. ti aiison. je opozori! Osredno vlado na to. da /amore priti tudi do prelivanja krvi. ;iko vlada ne j , izda |Jorel>iLMi odredb. Minister - ski prttLsednftc mu je odi^ovo- - ril, da je splošni jmložaj i^letle - vojaške zadeve dobro nadzoi o- • van, toda priznal je, da je po-,'ložaj zelo resen. Dejal je lu- - d i, da za ,-eihij razjioloženje I nalMjruega vojaštva, še ni snia- • I rat i u|Kjrom, toda Hanson je - takoj odgovoril da je |>otrebno i v tem slučaju ]>ostopai tako, • kakor |M>vodom upora. i Vojaško vpraša nje ni sina-> trati kot narod n ost no vpraša-: nj<\ kajti v zadevo so vplete-i ni vojaki angleške, kakor tudi i francoske narodnosti. Takozvana kanadska domača vojska, katera je bila vpozva-na le za službovanje v domačih. oziroma kanadskih pokrajinah, katero pa namerava vlada M/daj poslati na zapadno fronto v Kvropi, Šteje le <>SjMK) mož. d očim šteje <'elokupna kanadska vojska im! pričetka voj-nad a I jo l,(MM),tMK) vojakov, le imenovanih <»8,(XX) vojakov >e brani iti v Evropo, tločim se je vse Ostalo vojaštvo prostovoljno prijavilo za službovanje na za pad ni evropski fron ti. Po i kovni k Ralston je izjavil. da kljub temu, tla je on za kojiskripeijo vst. taikozvanc domače vojske za službo v Kvropi. ne Itode irlasoval proti vladi, ker ako bi bila vlada pri tem glasovanju poražena, bi to f»omenjalo mulaljno zakasnitev od posla ujn kanadske vojske v Kvro|»o. Ta njegova izjava pa (»omenja. tki loOO \'ojakov, k;iteri so sedaj pričeli tudi z takozvanim ^sedečim št rajktun*'. T. R. Buchanan, ponesrečil l*o vsem severnem Ontario dobro znani ra\iiatelj družbe " rpper (1anada Mines", T. K'. BtHi-auau. je v Toronto. Ontario. bil ubit, ko je v pied nekaj dni voz poulične železnice za vozil v njegov avtomobil Pokojnik je bil poznan vse ud Sairft Ste. Marie do Tiin-minsa v Severnem Ontario, zlasti pii v K irkland Lake, Out., kjer živi dokaj veliko število slovenskih Kanadčanov. Pokojniku je bilo 57 let. Kaznovan medved At hiilbaska. Alta.—Fanner De Ford, če gar posestvo je odda je lilo štiri milje severno od tipkaj, je minuli teden u-strelil velikega črnega medveda in -icer potem, ko mu je medved odnesel dva presiea in prišel do tretjega. Forda ga je presenetil m pogodil v srce Sedaj ima dovolj medvedje |»e-eenke, tako da no pogreša sviti jot i no. katero mu je odnesel blago pokojni medved. POLJEDELSKI NAČRTI ZA LETO 1946 Ottawa. — Poljedelski udde-l lek o=re«lnje vlade kanatl-kejja tltHuiuij« je iztlelal tlosetlaj dokaj natančne načrte za poljedelske pridelki' tekom prihodnjega jMjslovnega leta. oziroma za leto 11MŠ5. Pri tem m? pa tudi po vda rja. tla l>ode prihodnje leto primanjkovalo delav-eev na kauadskiii farmah. INi-lom preiskav v vseh pmvinei-jali se .it- I ii« I i dogludo koliko nakiiadnili pttljedel-kih strojev "c ImnIc jmiirdtovaio v priiiotl njem letu. To Inxle set la j laž-' je -toriti. ker -e za vttjiui ne potrebuje več toliko jekla in; tlrngih kovin, kakt»r je potrebovalo tekom sedanjega leta. In ker !>ode lažje nabaviti | m >t rebne stroje, ImkIo tiuli manjše število delavcev za ob-delovanje polja zadostovalo. Poljedelski oddelek osrednje vlade tudi naznanja, da bode mogoče nabaviti vso potrebno količino umetnih gnojil, toda vlada svetuje farmer jem, tla že sedaj naroče umetna gnojila, tako da jib bodo pravočasno dobili; kdor jih naroči pre- ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v l.'{ dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem sdovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA SLOVENIC PTJBL COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 fclTATXLJm J« mana, kako m J* vae podralilo 61 ravnotako tudi tiskovni papir in ditkg^ tiste-tke potrebščine. Da A rojaki zaeigur&jo redno dopott^anje tata, lahko gredo upravniitvu na roke stem, da imajo vedno, če le mdgbče, tna* prej plačano naročnino. ALI N£ BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravnistvu nepotrebne stroške? je, tem preje jih liode dobil. Za prevoz umetnih gnojil od tovarn do farm, kjer mj ta gnojila potrebna, je vlada preskrbela cenejše cene. Poljedelski oddelek tudi zal prihodnje leto priporoča, da' se z | uit le lova njem lanu, sončnic iu tirugih pridelkov, iz katerih "•e |>ote[ll izdeluje olje. I nadaljuje, totla i^todidmo se pri|MMt>ea farme rje m. da na svojih zeml.iiV-ih pridelujejo take pridelke, o katerih m» u-vt-rjfiii. tla ImmIo ie»|ieii. Medtem. kt» je bil izvoz goveje živine v ZjcdiujeBe ttrža-ve Zii hranjen od leta J nadalje, se 1 Kit le ta odredba sedaj odpravila in sicer vsled tega, ker v kanadskih mesarskih tovarnah ne morejo ]>oral>iti vsega govejega mesa. Med Kanado in Zjedinjenimi državami obstoji pogodba, glasom katere ziimmo Kanada vsako leto izvoziti v ZVdinjeaie države ]>o l'()0,000 glav goveje živine. Z o žirom na letošnji pridelek krompirja v Kanadi, bode vlada poskrbela za to. da se lalrko tudi krompir izvaža v CŽjedinjene države, kajti letošnji pi idelek krompirja v Kanadi je bil tolik, da je v skladiščih ni več prostora. Pos-le-diea temn bode, da bodo morali farmer ji prodajati krompir po ;"jOc sod. Vlada namerava poskrbeti za to, da se izvozi iz Kanade 15,000 železniških tovornih vozov krompirja. Odsek št. 1 PVZ Bled bo ob dr/aval svojo letno sejo, ali občni zbor, ob navadnem časi in proFtoru, dne J7. decembra 1H44. t>i»oročeno potom časopisja. Isto drnst»vo bo, kot v sa druga leta, tudi letos priredilo Sil vestrov večer z uprizori t v ijci starega in n o v e g a leta v prostorih (J. Medoša. A tudi Santa Klavs je sporočil, da se bo na t;i večer >potom oglasil pri nas, ker se ravuo toe primeri, da katerega od njih naš presvetli King pokliče t vojaško suknjo; tudi se primeri, tla s*e, kar se tudi kaj rado pripeti ,pri takem poslu, kateri(ra) premisli, po domače rečeno (ekujal in to kaj rado v odločilnem trenutku. Lahko pa rečem, da ta zadnji vzrtik pride pri tein društvu litikaj malo v veljavo. Za to je nam dokaz lep niz let plodo-no-iieg« društvenega in dm uthnegsi razvoja in napredka, v~e naprej «hI prvih let našega n a>e I jeni št va v tem Kaj na ve« le ni tukaj samo osi en k o sten dokaz, iz Katere-in* je razvidno, tla ravno pvv-*key;a društva je zasluga, da našega na roda v tem mestu ne »matrajo več y.a pijansko dru-liiil, kar se je opažalo d«» pred nekoliko leti, po zafclugi por kroničnih ljubiteljev težke pijače. No, danes je naš narod r javnosti povsem v sijajnejši uči. Ko je bil 5. novembra v tukajšnjeni Strand Tlieatrn prirejen mednarodni koncert v prilog 7. Victory Loana, kjer so sodelovala različna društva desetih raznih naiodnisti, je bilo pevsko društvo Triglav tisto, katero je prejelo največje priznanje! pevska družina je bila tista, katera je prejela uptmeno, pismeno in potom lokalnega Časopisja izražene čestitke za vzorno podano simbolično sliko, predvajano z pesmijo Venčaiica, podano jpo celokupnem zboru v narodnih nošah. To pot se je zopet lahko prišlo do zaključka, da v složni harmoniji se lahko do-s*eže marsikaj. Tako vidite, dragi či ta tel ji, mogoče bo kdo rekel: lastna hvala, eena mala! Ali kaj če-nit>. kadar nas drugi hvalijo; takrat, se pa tudi sami lahko brez škode malo pobahamo! Pi i koncu poročila želim Še iz;eči čestitke k božičnim praznikom. ter željo na srečnejše novo leto vsem zavednim Slovencem. Jugoslovanom in splošno Slovanom, pred vsem pa članstvu Bleda in Triglava. Matija Otničar. v podporo revežem Windsor, Chit. — Po daljšem en-n zojiet osrlasiiii z dopisom. iz naše naselbine, tla Im>-do rojaki vedeli, da še živimo. Vedno beremo v listih, kako s*e naši rojaki v Kanadi in A-meriki trudijo in zbirajo «»hrr dflavvki* raziuere J AKt» 1h »It U A 1'I.AtA Tel: ST 9-8723 __1^7—^4:;) CLERK — URADNICA XATAXr.VA V HAt'TXAX-ir ZA SPLOŠNO PISAKNIŠKo I »KIJ > Prijetna iMavske raxmen* HYI;I£AI»K i tH«i> putu.rCTs t «mp U- KAST lib ST. Tel. «;R ."V 1 "J-Vi X. Y. t\ * S--.7 . Svarilo pred načrti za povojni svet prodno je vojna dobljena Washington. — (Jo|. J. \|ori. rot» Johnson, ravnatelj ODH' "Vui preti luksuzoin načrtov m p* »vojno dol h*. V Omaha. je dejal, da >o rede narrti za p«»vojno d»»l»o skotil ji \ i vojnenm naporu, ako unan.i-ajo energijo, ki «:re v rojni napor, ztlaj ko imamo ie ti ve vojui, katere je treba lobiti". Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošlji* te Vaš dar še dane« Sloven-Bkemu Pomožnemu Odboru. NOVA IZDAJA ' Hammondov ATLAS V njem najdete »mljeVide v«oga eveta, ki »o tako potrebni, da morate 6lediti današnjim poročilom. Zemljevidi eo v bmrrak. Oena 60 cento* KaroSite pri: "G L A 8 tJ RABODA", 216 West 18tb Street, New Tortr Jlt N. T. š I V A L K A ZA DRESSMAKER. iMiKItK KKI.AVSKK KAZM KUK pra5a.il«': M A n A M K II A X 1 i: I s • Wi:sT 7—ml ST. x. V t'. PInHie TU 7 'JtKc; ___________ ____ i -j. i:;» CHOCOLATE DIPPKKS. M«»xrs i h >i;i;a pl-ai'a l'rij«-tiH' k»- nizim rt- IWiiiii.v - l»l:nS» V|»r;lš:lj|f : t.AKDIXI. *Jl:;i — sr. u'klyn. 'ivi.; KS j.U.Ui < ITJS •_>;;«♦) CHAMBERMAIDS t'KI.I AM I »KI.XI t'A S - ] »NHVNtJ ALI Xt>t"M> I »KI.i > BKKZI'I.At 'XI t >1*1-11 • ( HOTEL LEXINOTON MTXIXtJTMX A V K ;it IMli STISKKT. X. Y. f. ______> -M:; • CHOCOLATE DIPPERS > XA TKI »KX PKIJirrXK I »K I.AVSKK ItA/.MKKK V|>raviju-: KM A K t 'lit m 't U.ATK Hi IttN BOSTON U|».. KI(«*XX. ilVltnu PiaisrKtT & isKIsTnu STS » T» l |>.\ !ngy,_' , j:-ju _»»_*, ll|t«i»ri|<> M> ilru-r. ki nr rilaja **rir:i/.li:i )io]M»Iii:t in n«.pr»'ko., 10 Uockefeller l'laza. New York City. _____i2:t4—J4oi (i J R L S vr A X T E D IZKIŠKNK I'YMXllKk \Vt»KK (FKVi Iu I U NA TKI »EN 1'rijetne delavske ra/.iut>re ninusg nadurnega dela. — Vpra^ijO-: i«n; \\\ sr., 4:; Floor. x. V Mr. J. Frieliioni __________ ________«'S'^i '_t;7 » BINDER V EXP'D TABLE W O R K E R S t; AX< S FKKt»KIlS Tri »I 1*0 EX KB Milici nadurnega dela. dolua piar;i. Vpra^i jre: ITSHEU Hl»t »K It I.M »IN«; <«• --s EAST 45tb ST.. X. Y. C. Iti tli ril i i-* I—*_':;*.» i S N A Ž I L K E I*RAI»XIŠKIH sol: I't »VI'UKONA PRIOKTXA 1*1.At A r-G Vključno nadurno delo /glasite >e pri : M K . I X «; K 7o I'IXE ST. X. Y . 'S 3* » T VP 1ST BIL LE R WHOLESALE t.KtHEK^ STAKX* ♦ I>EI.o iioImm NoST r. I»XI NA TKI»EX JOHN SEXTON A: ( IMI.AY s r. lili« m »KI.V X iSgt DEKLETA IX ŽENE lirrz >inri»liif <»iuejitvf -»f.-iliio •!»•-In — {»»vojna lNMl*ien*xt — p!ii< a >»••• omejena — tlel«« k<«^a [»'-"Ojin' ■ liilire d«"lav>k«- razmere — pla&tue i«*>-eirni«*»« — lahko del««. xatioxak i.irouil'k rt». 1»« john st. brookkyx __ll£M —Sil) DELAVKE v BOLNIŠNICI KIHIX.IA ZA I UJETO 1* O S T R E Ž X 1 C E 1'olui ali delni čas. — Vpra.sajte MISS SASLAW BETH-EL HOSPITAL Phone 1)1 6-9000 _____(I'-'UlMu» B A T H M A I D S I»OBliA I'LACA — PRIJETNE I>E-I.AVSKK RAZMERE—STA KX O DE KO Vprašajte: HOUSEKEKPER :U\J RIVERSI1>E DRIVE .-or. 10o St. New York City BINDERY IZVKŽDANE IN NEIZVEŽBANE Carl »on Collator's — Dohra plaču SUilno delo — Nadurno del«« STA K RULING A It« H>KR1 X I»IX<; CO, It« M ANE ST. x y C. ____<23:; -isap 1 KVPJJ* fiM »'EXTRA" BONO DANES! Pisana Mati Spisal: J. F. MALOG RAJSKI (23) 4'Da, da bi te sedeininsedemdeset mernikov tistih . . kaJko pa šteješ vendar!" vzklikne >Mioa, vsa iz se-be ' Ko bi šel že lepo po vrsti ..." **Kaj bom hodil po vrsti, ee sem pa čim dalje bolj je- Toda polagoma so začele uhajati Jerneju oči ua čebro-vo dno, kjer je stala pijača in začela ga je iapreletavati drugačno čuvstvo. Nekaj časa se je boril sain s seboj, potem pa .:<• zmaffala v njem želja, da bi si ugasil žejo. Ustavi se pred mali«'o in poseže po steklenico, rekoč; "Pa naj reče še kdo, da ni obsedena ta ženska! Toda l< ua veselja ji pa le ne naredim, da bi ji pustil jed in pijačo. Naj se le jezi, ta ■skopulja!'* Izrekši, nagne steklenico in potegne krepko iz nje. Zc 'iiski sta se pomenljivo spogledali in Mieo je mikalo, ■'a bi'bila rekla: "No, meni se ravno ne vidi, da bi ga pil >amo nji na jezo!" toda ni ga hotela več dražiti, zato je raje molčala. V tem pa je oštevala Mlakarica v veži svojega moža. 0- • itala mu je, da mu je vsakdo več nego ona in da potegne z vsakiin poslom raje nego z njo. Mlakar ni črhnil nobene besedice, dobro vedoč, da bi \ sak ugovor od njegove strani le še bol^ Taznetii prepir. Sre-čiti v svojem sreu že nekaj časa ni bil več, toda tajil je to • «m sebi in Bog ne daj, da bi bil to kako očetu izdal. Za ves -vet bi mu ne bil priznal, da se njegovo prorokovanje uresničuje. Zato se je baš zadnje čase še bolj potegoval za ženo, če wta se sporekla z očetom, in tudi proti hčeri se je kazal poslej še ostrejšega. To prizadevanje, da bi prikril svojo nesrečo, pa ga je dostikrat zapeljalo, da je storil več, nego mu je bilo samemu ljuibo. Nekega pojioldue sta bili dobili Anica in Toneika kakor po navadi za malico vsak svoj kos kruha, Anica koruznega, Tončika belega. "Ti >i bolna in ne smeS jesti koruznega", se je izgovarjala Nflakriea, ko je rezala -voji hčeri pogače, kakor bi ho-t« in pred pastorko opravičiti svoje krivično početje. Toda, \niča, dasi je čutila krivico, je použila hitro in brez godr-»janja svoj košček. Tončki pa. ki je imela vedno vsega v < '(»bilju, niti bel kruli ni Šel prav v slast in drobila ga je in l iztepala na veznem pragu tako, da so prileteli sosedovi -oldbi ter začeli pobirati drobtine. Mlakar, ki je prihajal bas od skednja sem in ki ni mo-• 1 ničesar trpeti, kar je bilo sosedovega, ploskne jezno z rokama, da so sfrčali golcubje zopet tjiHkaj, od koder so bili prišli, potem pa vpraša: A'Kdo pa dro>bi tako kruh po tleli?" "Tonica," se oglasi Anica. Mislila ni pri tem nič hudega. Oglasila se je kakor otrok, ki ne p r end ari dosti svojih besedi. Mlakarica pa, misleč, da hoče Anica njeno hčer počrni-ti, skoči k njej ter se raztogoti: ' *Kaj praviš? Tonica da je . . .t O, ti lažnivka nesramna, ti! Na Tonico torej z vračaš, kar si sama storila? Ali ine vidi;, da ona še je? Kam pa si ti dela svoj kos? Saj celega vendar nisi mogla pogoltniti! Sita si )jila preveč, pa si ga raz tepla po tleh!" Izrekši, udari deklico z dlanjo po bledem licu, da ji je takoj zaiarelo. Anica pa, razburjena radi udarca in ker se je zavedala, da se ji godi krivica, vzklikne: ' "Jaz ne lažem in ne lažem! Res je, kar sem rekla! Vi lažete! Saj jaz belega kruha še imela nisem!" Hotela je še nekaj reči, toda v tistem hipu je bil oče pri nji. Bil je že ves dan jako slabe volje. Hčerine nekoliko neprimerne besede so mu dale torej zaželjen povod, da je vzrojil in dal duiška svojemu srcu. Ves divji zgratbi deklico predaj na prsih za obleko, jo dvigne od tal ter jo strese, akor strese razljuten pes mlado mače. "Ali se tako govori z materjo? -Čakaj, jaz te naučim!" "O, tako, tako govori ona iz mano!" Ščuje Mlakarica. Vli še tega ne veš T No prav, da slišiš ertkrat na lastna u-"esa. Saj meni bi še ne verjel ne, če bi ti pravila, kaj si vse ■:pa! Oh, še pretepavala me bo, -pretepavala, kadar bo starejša! Seveda, kakor je naučena! Saj vemo, saj vemo, od kod prihaja vse to! Kolikrat sem ti že rekla!" In Mlafkarica je pomenljivo pogledala proti sobi, kakor \ seLej, kadar je hotela opozoriti moža na njegovega očeta Mlakar pa je posegel po palico ter začel neusmiljeno pretepava ti svojo hčer. Nekaj; časa je dekletce vpilo in ječalo. potem pa je hipoma utihnila. Ko jo je spustil na tla, je obležala kakor nezavestna. Tedaj pa se odpro solbina vrata in stari Mlakar ob pa-»:<-o vprt se prikaže na pragu. Zbral je vse svoje moči, skloni se po koncu ter se priplazil do vrat. Oči se mu zasolzijo, ko vzre svojo ljubljeno vnukinjo na tleh. S tresočim glasom /a vpije: "Ali jo hočete ubiti? O, ti revišče moje, ti! Saj sem ve-del, da ne bo prej miru, dokler ne pojdeš ©e ti tja, kamor SO i odnesli mater! O krvoloka! Pa tej še ne zamerim tako — Kaj naj Ibi pričakoval od nje — a ti, ti", reče proti sinu obrnjen, " tebi ne vem, kaj hi rekel, ki nimaš usmiljenja Listno hčerjo, ki divjaš kot oče zoper lastno kri . . .*» "Tiho!" zartjove sin. V prsih ga je za^kelelo, čutil je, kako prav ima oce,_ a vdati "Tiiho! Spravite se od koder ste prišli, 6e ne . . OSVOBODITEV BEOGRADA (Radiog-ovor prof. Borisa Furlana. BBC London, 21. okt. 1944, v slovenščini.) Osvoboditev Beograda je več Jn skupna lep^a bodočnost, ki kot eno najsijajnejŠih vojnih I tri jo zgradinw> na današnjih dejanj, pomembnih po daleko-sežnosti taktičnih in strateških učinkov: osvoboditev Beograda je simbol, ki bo po vzvišenosti primera in mnogoliko- razvalinah. Iz Beograda dalje pojdejo z vihraj očimi zastavami, v Zagreb in Ljubljano, v vse druge prestolnice jugoslovanskih narodov, v vsa diuga sti pomena predstavljal za vse mesta in 'vasi, kjerkoli prebi dobe, ki {pridejo, osnovno bit-nost nacionalnih in občečlove-ških vrednot. Osvoboditev Beograda je simibol enotnosti: enotnosti srbskega naroda, enotnosti jugoslovanskih naiodov, enotnosti slo vans t va in enotnosti vseh zavezniških narodov.- .Osvoboditev Beograda je simbol enotnosti srbskega naroda, ujedinjenega v ideji o-svobodiine borbe. Srbske narodne mase in izbrani cvet in-teligence so (bili vedno v sprednjih »vrstah borbe za svobodo in demokracijo. Zaman je mala reakcionarna klika narodnih odpadnikov, izrabljajoč ime erbstva, skušala zatemniti slavno preteklost in potegniti narod v propast, mu vsiliti na-cifaš; stično ideologijo iu ga ponižati v voljno orodje tujega osFvojetvalca. Srbske narodne mase so ostale borbeno-progresivne, in v zniagoslav- vajo rodovi južnih Slovanov. Osvoboditev Beograda je simbol borbene enotnosti Slo-vandjva. N"a zemlji južnih Slovanov se je izvršila združitev herojske rdeče armade in NOV, za isto idejo se preliva dragocena kri krvnih bratov, za 'isto idejo notranje in zunanje svobode, za izgraditev človeškega občestva, v katerem bo mogel fvsak živeti človeka dostojno življenje. In na vzhodu in jugu prelivajo za isto idejo bolgarski bratje kri skupno z NOV in s* sovjetskimi armadami, bolgarski bratje, tako željno pričakovani kot enakovredni v' občestvu .svobodoljubnih narodov. Osvoboditev Beograda je simbol enotnosti Združenih narodov, rezultat skupnega vojnega napora, skupnih žrtev, od E1 Alarneina in Stalingra-da, od Moskve in Londona do nem pohodu, kronanem z osvo- bretanj AUTOMOBILE MECHANIC IZKEŠEN — DOBRA PLAČA STALNO PO VOJNO I>ELO EVergreen 2-87.10 FKESH PONT) SEItVlCK STATION FUESH POND lil) & ELLIOT AVE MASPKTH. L. 1. billeh typist MOŠKI ZA DELO OD 1—9 ZVEČER 5 DNI WHOLESALE GROCERY STOKE Pokličite: MR. SLEZAK Tel. CU O-tiOSO _________< -'.•j.-V-L';;: » DELIVERY rou TEMEN Ki NIŠO VOJAŠKO OBVEZNI STALNO DELO DOBRA PLAČA Mutual Towel Supply WEST BROADWAY N. Y. C. I l!3G—1!3T > MOŽJE tudi če niste izvežbanl. vas vabimo, da se pridružite naši organizaciji v 100r'r vojnem naporu. Dobre 'lt-lavi-ke razmer«. Priložnost za delo podnevi ir. ponoči. Nadurno d*-Io nad 40 ur.—Blizu Cth in ^th Ave Subways. ALJ.e.V i>. CaKL'\\ i:LL MFG. Corp S! PROSPKtT ST. HIi.OOKL.YN __________ ______1235—2S7> cabinet makers BENCH HANDS — DOIiRA PLAČA STALNO DElAi — MNOiJO NADURNEGA DELA Dot»re delavsko razmer** MAJESTIC ART. 732 E. 187th st. One t>l(K-k from Cypress Ave HIT Sta bronx_________ s h e e t m e t a l ii e l p e r DOBRA PLAČA — NADURNO DELO POVOJNA PRILOŽNOST HENRY ROES S LE & SON it van d e wat eii st. n. y. c. KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES! foundry helpers STALNO DELO — NAJVIŠJE PLAČE MNOGO NADURNEGA DELA frank's foundry 572 SMITH ST. BROOKLYN 241 > FOUNDRY HELPERS an i IRON MOULDERS važno vojno delo IZVRSTNO POVOJNO MESTO DOBRA PLAČA — STALNO DELO MNOGO NADURNEGA DELA BURR & HOUSTON FRANKLIN & CALYER ST. IJREENPOINT - BROOKLIYN __(235—241) cabinet makers POHIŠTVO za TRGOVINE in URADE DOBRA DELAVNICA — DOBRA P L A 0 A —'Mora biti union mo£.— RABIMO TUDI STROJNE DELAVCE WOGDC R A FT CAB INETMAKERS 401 E. 31st ST. N. Y. C. ___ i 235—237 > BARBER ZA BltlVNICO V HOTELU i PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE DOBRA PLAČA — STALNO DELO Phone ST 9-8723 __t—243' M A C h i N i S T ALL AROUND MAN ZA SPLOŠNO POPRAVI LN O DEI.O V WELDING DELAVNiri Dol»ra plaea — Stalno dt-lo HKiHBRIDGE WELDING SERVICE, 144«; CEDAR AVE., 171 St. at Har-i lein River. N. Y. C. (237—2:?.») j FACTORY HELP 5 DXI NA TEDEN Telei-Iioiic Windsor 0—7010 Med t>. doiKjldne in 4. ix^H^due • 237—2131 Tovarniški Delavci VAŽNA INDUSTRIJA Dobre Delavske Razmere TUDI: DELNO DELO Podnevi ali Ponoči Vprašajte: D E N S E N BANNER CO. INDUSTRIAL AVE. Ridgefield Park, N. J. AUTO CAR WASHERS DOBRA PLAČA — STALNO DELO POVOJNA PRILOŽNOST S T R A N D G A R A G E 10 ROCKWELL PLACE Tel.: ST 3-S9!M» BROOKLYN 1237- 231)) E L E C T R I C I A N S and HELP E It S INDESTRIJSKO DELO Dobri na. Metal Molding in Steel Tubing Dobra plaea — Stalno delo—Ntulnnio dtiLo — Povojna priložnost M. BRA UN vV CO., .">2 — 7th AVE. N. Y. C.____ <237—235) Opozorite se druge, ki ne ritajo "G. S." na te oglase. — Mogoče bo komu v^tre/eno. DOBRA PLAČA — STALNO DELO 1'omorniki potrebni v važni industriji I)<>!>r«' delavsko razmere. — (*'e lioeete stalnu delo ;•*> ^12.40 na teden za ."jI ur vprašajte: - MANI FACTUREIIS VARNISH CO.. 74 I^JU.VIN STREET, B ltOOK1. YN i 2T>5—237 • PORTERS IX>NDON TERRACE GARDENS 435 W. U-lnJ ST. N. V. C. Vprašajte r.:\ Mr. Lyons (2 211 AUTOMOBILE SANDER & POLISHER Stalno delo za pravega. DOBRA PLAČA — MNOGO NADURNEGA DELA VICTOR AUTO SERV., INC. 351 W. r.-Jud ST. (Betw. Stil .t :»th Av,, N. Y. C. i Sil—24::> P O L T S II E R S STERLING SILVER JEWELRY Dobra jtlaea — nadurno DRAPERY Stalno delv, (M*re delavske razmere. Vprašajte: JOHN CALAGNA 231 EAST 63rd ST. RE 7-04>š New York City t—>5— 241) MOLDERS HELPERS I»OBRA I'LACA — STALNO DELO MNOGO NADURNEGA DELA Zglasite se oseLuio QUEENS BRONZE AND ALUMINUM F O U N D R Y 5-14 47tb ROAD L. I. C. ____(235—237) P L U M BEE'S HELPERS UOlTI SE WHOLESALE PLUMBING, HEATING m OIL BURNER SUPPLY TRGOVINO STALNO DELO DOBRA PRILOŽNOST MASTER OIL HEATING SUPPLY CORP. 110-10 MERRICK ROAD. JAMAICA Laurelton S4KKX) (235—231») P R ESS E R S ON HOUGH SILKS DOBRA PLAČA - STALNO DEIJ> Prijetne delavske razmere Dobra vsžu}a Vpmšajte t-ri 1 < >3-55 LEEFERTS BLV. RICHMOND HILL. L. L. N. Y ______* t_*4:» P A C KEKS LAHKO DELO—DOBRA PLAČA Iy.RK DELAVSKE RAZMERE Vpraša j r*>: w. r. iiiisii o, WEST 30th ST i . f ____ i s u;—-j:?:« i Opozorite šp druge, ki ne iitajo N." ua te »sla-e. — Mogofe __bo ko»nn vstrežem*. MOČAN MLAD FANT Tovarniško Delo 75° NA URO za PRIČETEK 40 UR NA TEDEN PRILOŽNOST ZA NAPREDOVANJE RELIABLE LITH0GRAJPH PLATE COMPANY j 7 VANDEWATER STREET New York t'ity doji na drobno za 1 do 2 centa na funt. Istočasno je objavil OPA, da so bile prodajne poklicani pred komisarje, ki'c(?ne prekajene govedine in te- bodo imeli polnomoč, da jim odtegnejo ne le dodatek od- za^mei posojene svote, tako f^^ ^TT^ poroča administracija za vete^ tudl osnovn<> dodelitev -A'*. rane. Ti štirje uradi se nahajajo zdaj V New York City. "VYashmgtonu, Chicagu in San Franciscn. Po zakonu je mogoče jamčiti za 50 odsto, do maksimalne svote $2,000, odobrena posojila veteranom, ki nameravajo s tem denarjem kupiti, popraviti ali izboljšati svojo hišo, trgxrvino ali farmo. Govorice o povečanju dodelitev olja za kurjavo neutemel j ene Washington. — Administra-' tor za petrolej Harold L. 'Ickes je izjavil,-da-so govorice o obilju olja in zvišanja oi£ (Dalje prihodnjič.) merkov prihodnij mesec "krive in obžalovanja vredne". letine (jezikov) znižane za 1 do 3 cente na funt. Nove oene so stopile V veljavo dne 20- novembra. Prošnje za nove tovorne avtomobile morajo biti predložene Washington. — Urad za »vojni transport javlja, da interesenti morejo zdaj vložiti prošnje za dodelitev novili kami-jonov, zgrajenih v letu 1945 pri svojih lokalnih uradih Office- of Defense Transportation. Maksimalne cene za nekatere vrste mesa zvišane za 1 do 2 centa Izborna lovka Vernon, B. C. — Mrs. Archie Tom, gre vsako leto na lov, in to je seveda tudi tekom sedanje lovske sezone storila. Pri tem je pa uvaževala dejstvo, da se mora streljivo šteditL Radi tega je kar z enim samim strelom ustrelila dva fazana. Par minut za tem, sta zopet dva fazana vsled šumenja, katero je povzročila njena hoja, ostavila svoje gnezdo. Tomova je zopet pomerila in Washington. — Office of pogodila oba fazana. Ko je bi-Pxice Administration ^je im. Ja na potu domov, ugledala je PORTERS stalno delo DOBRA PLAČA DOBRE DELAVSKE RAZMERE STALNO VPRAŠAJTE: MR. MAREOW 333 east 43rd street N«w York City ______(231—2.TT t MEHANIKI VAŽNA (Essential t INDUSTRIJA . IZRIŠEM V POPRAVILU NA TEŽKIH TRIKIH Vprašajte: P A It M E K S FEED CO. SHOP 521 E. 7Dth ST. N. Y. C. ______ < 234—240) znani 1,- da bile cehe. ža govedino, telečje meso, janjetino (sweetbreads) povdšene v DELAVCI V BOLNIŠNICI POMOČNIKI V KUHINJI - do « IN TRI JEDI VpraSaJte MISS SASI.AU BETH-EL HOSPITAL Phone D1 6-900« (—24U < GRINDERS EXPERIENCED IN JoBBINC SHOP SPLOŠNO DELO IioBRA PLAČA STALNO DELO MARGRAVE METAL PLATING CO. .'.21 E. 22nd ST N. Y. C. ______12*11—237 » PORTERS—AVATCHM EN |joiiNI XA TKDEN - $3r».t»l XA TEDEN Bolniški dopust — Počitnice s plačo STALNO J»EI/J I. SCHOENFELD Mctdern Silver IJneu Suppl\ t'o. AV. 21 tli ST. NEW YORK ___(236—238» MOŠKO in 2ENSK0 DELO HELP WANTED (Male and Female) (236—242) RADIO WIRE MEN AND WOMEN IZVEŽBANI IN PODJETNIKI NAGLO NAPREDOVANJE A. E. F E R R A R 55 W 26th ST. N. T. a (234—240) WEDNESDAY, DECEMBER 6, 1944 VBTANOVLJEN L 189« "GLAS NAHODA** — NEW Y0BK Domača fronta