Nazorni nauk v drugem razredu Ijudske šole. Znano je vsacemu Ijudskemu učitelju, da pouk v realijah v ljudskih šolah ni druzega, nego nazorni nauk, katerega je treba pridno obdelovati po vseh razredih. V prvem razredu je nazorni nauk glavna stvar, ker budi um in vadi otroke govoriti. Brez nazornega nauka na najnižej stopnji poučevanja ni nobenega napiedka, to je znano vsacemu učitelju, in biio bi smešno, ako bi to stvar še povdarjal. Namen mojira vrsticam je samo ta, da opozarjam ljudske učitelje, naj bi ne zaneraarjali tega nauka tudi po druzih, višjih razredih. Posebno v drugem razredu ljudske šole je nazorni nauk ravno tako potreben, kakor v prvem, ako želi učitelj s svojimi učenci vspešno napredovati. Tu ne zadostuje, da učitelj berilne vaje rečno obravnava, nego treba je tudi posameznega nazornega nauke, da se otroci vadijo v mišljenji in pravilnem govorjenji. Pied vsako beriluo vajo naj bi se učitelj razgovarjal z otroki vsaj četrt ure o najpotrebnejših stvarčh, ki so človeku v življenje, recimo: o hrani, obleki, stanovanji i. t. d. Taki razgovori naj bi bili priprava k dotičnemu berilu in naj bi dotično berilo razjasnjevali; zna se, da se je treba k teinu vselej dobro pripraviti. Učitelj naj pri tacih vajah gleda posebno na to, da otroci v popolnih stavkih in razločno odgovarjajo. Pokazati hočem tukaj le nekoliko tacih vaj, ki se mi potrebne zdč pred obravnavo berilnih sestavkov, da se otroci vadijo v mišljenji in govorjenji. 1. Yaja. Hrana, obleka in človeško stanovanje. Otroci! vsak izmed vas zna: ako hočemo živeti, treba nam je jesti in piti. Vse to, kar jemo, imenujemo j _ d; a to, kar pijemo, imenujemo pijačo. Kako imenujemo to, kar jerao? kar pijemo? — Jed in pijačo skupaj imenujemo z jedno besedo: hrana ali živež. Kadarkoli bodete slišali ali brali besedo hrana ali živež, mislite si, da je to jed jn pijača. — Jedi, ki jih jemo postne dni, imenujejo se postna jedila, a jedi, ki jih jemo druge dni, imenujejo se mesna jedila. — Jedila, katerih ni treba niti kuhati niti peči, recimo: jabolka, hruške, imenujejo se pr^sna jedila. — Kdo mi zna vse to povedati, kar vam sem jaz povedal? — Ti Jožek, povedi mi, česa nam je treba, da živimo? (Jedi in pijače). Kaj je jed? kaj je pijača? (To, kar jemo, je jed; kar pijemo, je pijača). — Kako imenujemo jed in pijačo z jedno besedo? (Hrana ali živež). — čemu je treba človeku živeža? Kaj bi se zgodilo, ako bi človek ne jedel in ne pil ? — Kdo mi zna povedati, katera jed je najnavadnejša? No, Tonček, povedi mi ti! (Najnavadnejša jed je kruh). — V kakšnej podobi imamo kruh? (V podobi hlebca). Kaj ima hlebec kruha? (Hlebec ima skorjo in sredico). — Kje je skorja? (Od zgorej in od spodaj). — Kje je sredica? (Med zgornjo in spodnjo skorjo). — Kakšno obliko ii_a hlebec ? (Okroglo). — Kakšnih hlebcev imamo še ? (Podolgastih). — Kakšna je sredica? (Mehka). — Kakšna je skorja? — Iz česa je kruh? (Iz moke). — Iz česa je moka? (Iz žita). — Kje se dobiva žito? Kdo prideluje žito? Kdo dela moko iz žita? Ali je samo kruh iz moke? Katere jedi so še iz inoke? — Vse take jedi, ki so iz moke, imenujemo močnate jedi. — Kaj pijete, kadar ste žejniV (Vodo), Kaj je voda? (Pijača). Kakšne pijače poznate še? (Vino, pivo, žganje, čaj, kava, mleko). Potnnite otroci: jed in pijača nam ohrani življenje. A razven hrane je treba človeku še nekaj druzega, da more živeti. Po leti je gorko, to je znano vsacemu; zatorej po leti lehko brez suknje okoli skačete. Po zimi je to vse drugače; po zimi je mraz in nas zebe. česa nam je treba po zimi, da uas ne zebe? (Obleke). — Kdor nima po zimi gorke obleke, tega zebe. Cesa nas varuje obleka? (Obleka nas varuje mraza). Brez obleke bi po zimi ne mogli živeti v naših krajih. Le pomislite, otroci, ako bi po zimi, kadar je hud inraz in je vse z debelini snegom pokrito, ako bi v tacem času morali bosi ali pa brez suknje, brez jopiča daleč kam iti! Zmrznili bi. Vsa oblačila, ki jih človek nosi, imenujemo njegovo obleko. Tudi obleka je človeku v življenje potrebna. — Ponavljanje: Cesa je človeku v življenje treba, prvič? drugič? Povedi mi ti, Markec! itd. A človeku je tudi še neke tretje stvari treba, da živi. Pomislite, da bi živeli vse poletje zunaj v kacem gozdu. Po dnevi bi se hladili v hladnej senci, a po noči bi ležali na mehkem mahu in bi sladko počivali. To bi bilo po leti. A zdaj pride ziraa. Po drevesih leži sneg, zemlja je ztnrzla, vlažni mah je od hudega mraza trd kakor kost; kam se naj zdaj vležemo? Živali se skrijejo v svoje brloge, ptice v svoja gorka gnezdica; tudi človek potrebuje varnega zavetja, kjer se odpočije od težavnega dela, in se obvaruje dežja in niraza. Kako imenujemo takšen kraj? (Hiša). Ljudje stanujejo v hišab. Hiše so človeška stanovanja. Vsak človek potrebuje stanovanja, da more živeti. Ponavljanje: česa potrebuje človek, da more živeti, prvič? drugič? tretjič? Povedi še ti, Tonče! Kaj umeješ, kadar slišiš besedo hrana? obleka? stanovanje? Te tri besede zapišem na šolsko tablo in zdaj hočemo še jedenkrat ponoviti vse, kar vam sem povedal.