Poštnin* pav&allrana. .eto I., štev. 5. •V IJubljarii, sobota dne 28. avgusta 1920. Stane celoletho£r."180K! presečno . . . vrvi- 15 2 zased, ozemlje. 300 » ;a inozemstvo. -,. 400 » t)glasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K frčali oglasi do30mm stolpca (58 mm) .1 „ Posamezna štev. €»0 VilV Uredništvo: Mjtlcšičeva cesta št lfi^Ll Telefon št 7S!"L Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. 'f-' 'ITelefon št36. - Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in poliiifco,. t iscit na Ropošlsem. novo lira« Beograd, 27. avgusta. (Izvirno po-Iročilo,, Jutru". V političnih krogih se pojavlja bojazen, da se novi ka- Ljubljana, 28. avgusta. Danes in jutri se vrši v Mariboru I pomembno in resno zborovanje Zveze jugoslovanskega učiteljstva. NepolitiČn* je sicer, vendar nanje gleda s pozornostjo vsa javnost. Celovec, 27. avg. Plebiscitna komisija je sklenila, da se Naše učiteljstvo ne manifestira, ono vrši plebiscit na Koroškem dne 10. oktobra, dela. I B® _ _ ■ ""*/■• Po prevratu je slovensko učiteljevo iskalo novim razmeram potrebno orientacijo. Hitelo je, da izvede organizacijsko premembo, kakor jo veleva novi državni ustroj. Ujedini-lo se je v nevtralno, vso državo ob- segajočo organizacijo. Danes nasto-1 binet 'ne bo dolgo obdržal na krpa celokupno učiteljstvo vse države miiu. V parlamentarni zajednici so >kot enotna moč, ki je nihče ne more izbila notranja nesoglasja, ki se ne •in ne sme prezreti v šolskih vpra- dajo več prikrivati. Namer, rvana sanjih. demisija drja Koro-šca je prrvi Ustava se pripravlja in tam pade vidni znak ra/zpada'. Listi hrvat-Sudi odločitev glede organizacije šol- skih zajedničarjev so pri; čeli ljuto i-stva. Ko drugi še kolebajo in štu- napadati ministrskega pr edsednika fdirajo, je učiteljstvo sestavilo popoln Vesniča, minister Drinkovič je od-fnacrt zakona o narodnih šolah. Že klonil podpis na ukazu o pror-arču--danes vemo, da sta dr. Smodlake in nu ter se je, kakor pripovedujejo i slovenski načrt omajala stališče osebno spri tudi s šefom kabineta. |ustavne komisije, ki je poprej bilo Mnoge sile so oridno na' poslu da ;prijaznejše oni struji, ki bi šolstvo izravnajo notranje spore. Vendar je rada izročila deželam. pri radikalcih opažati gotovo pasiv- Vse kar je v državi naprednega, nost, ki je posledica duševne depre-ije solidarno s slovenskim učitelj-1 sije nastale vsled izida občinskih vo-•stvom v tem, da je skrb za narodno litiev. Nikdo ne ve, kaj prSnesejo šolstvo skrb države, ki naj v vseh prihodnji dnevi. Izstop drja. Koro-svojih delih nudi državljanom sploš- j _ . . ne pogoje za osnovno izobrazbo. Pri | J[ FllKlOiC V LllC CTHL11 Sca iz kabineta bo najbrže značil preliod klerikalne stranke v opozicijo ker upa da bo na ta način boljše uspela pri volitvah. Tudi pri hrvatskih zajedničarjih je opažati mnogo razumevanja za tak manever. Zadnje dni so se vršila živahna posvetovanja med voditelji hrvatske zajednice, ki pa še niso zaključena. Polagoma prevladuje struja, ki je za prehod v opozicijo. Resni politiki se trudijo, da takoj vrne v fpisovati, kako se bo učilo in kakšna Beograd, Trumbič odpotuje najbrž bo šolska uprava. V tem oziru bode v tareJc v domovino. ^reba gledati, da bode zagotovljeno Dunaj, 27. avgusta. Švicarska br-;9odelovanje dveh činiteljev: ljudstva | glavna agentura javlja iz Berna: fin učiteljstva pod predsedstvom dr- plan Parlamerita Livio Tovmi, M se fžavnih faktorjev. Tako uravnana šo-| Ie z. Giolittijm mudil v Luzernu, so ila bo gojila idejo državnega in na- U? I2raP1 med Llovd rodnega edinstva. pa tudi ne more|George]em ?.n Giolitijem: Giohtti zapasti rak-rani človeštva — rimske- |l® ^notranji, kakor tudi_v^ zunanji mu klerikalizmu. Slovensko učiteljstvo ne preživlja {prijetnih časov. Kako smo iz srca bih' veseli, ko smo uvrstili učiteljstvo fmed državne nameščence! Mislili jsmo, da je s tem rešen gmoten pro-1 Pariz, 26. avgusta. (Izvirno.)' Ma-rhlem učiteljstva. Usoda je obrnila tin javlja, da je francoska vlada po-fdrugace in danes se skupno z dru- vprašala službeno pri našem ministr-.gim uradništvom učiteljstvo bori za skem predsedniku Vesniču, kaj po-•eksistenco. meni dogovor in zveza, sklenjena med Pa tudi v političnem oziru bi se j nami in Češkoslovaško. Vesnič jo Tradi ponovili avstrijski časi. Verstov- odgovoril, da je zveza sedaj formal-\šek uvaja metode šusteršičeve in zo- na posvetitev šeststoletnega prijatelj-»pet lije strup med učiteljstvo, ki se stva med obema narodoma in da je ;^je bilo komaj pomirilo. ' zaključena v svrho obrambe kultur- j Obsojati moramo tudi stališče, da H3' gospodarskih in političnih inte-lima učitelj sicer pasivno vohlno pra-resoT obeh drzaJ' , na ,temellu jVico, a izgubi službo, če je izvoljen v|^,fe^veze narodov 111 ohranitve mi [nstavotvorno skupščino. To stahšče jne odgovarja našim željam glede [.vodilne pozicije, ko bi jo radi dali - cija' ^oljšedški listi poročajo, da post" javlja iz Luzerna: Pri sestan- 50 vrsi usppJ5n0-ku Lloyd Georgeja in Giolittija v 0GR03INE KONTRIEUCIJE Luzernu so je razpravljalo tudi o V KIJEVU jadranskem vprašanju.Lloyd George Dunaj, 27. avg. (Izbirno.) Bolj-vztraja na stališču, da ne bo v jadran-1 ševiki so naložih meščanstvu mesta ru. Obe državi ostaneta tudi v bodoče na strani svojih velikih zaveznikov. Zagreb, 27. avgusta. (Izvirno.) Povodom francoskega vprašanja pri Vesniču gledo jugoslovansko - češke zveze prinaša današnji „Hrvat" vkljub temu, da se nahajata dva člana njegove stranke v sedanjem kabinetu, izredno oster napad na ministrskega predsednika Vesniča. Članek nosi naslov „Pod kura telo". ..Beograd, 27. avgusta. (Izvirno.) Potovanju maršala Joffre-ja v Beograd pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih veliko važnost, in nagla-šajo, da se je potov a njo izvršilo istočasno, kakor potovanje Beneša v Beograd in Bukarešto. Član vlade je izjavil našemu dopisniku, da po-set JolTre-ja sicer nima političnega znaoenja, da je pa svrha potovanja, da sc takozvana mala ententa priključi Franciji. ..Beograd, 27. avgusta. (Izvirno.) Sinoči so je vršil gala-dine pri regentu na čast maršala Joffrc-ja. Prisotni so bili vsi ministri in nekateri generali ter francoski poslanik. Dunaj, 26. avgusta. „Neue freie Presse" javlja iz Berlina: Po poročilih pariških listov se sestane bolgarski ministrski predsednik Starn-bulinski v Parizu z iVenizelosom. SrjSS?"'" Kii™a P"1 mlijante r ' 7 " to proglasili soiijalizacijo ss^ »» m i m gacija je odpotovala v Rim, da na-1 Praga, 27. avg. (Izvii-no.) V vz-znani nameravano izjavo neodvi- hodni Galiciji je proglašena sovjet snosti........... .. ..... I ska republika s sedežem v Stanislavu. Ukrajinska rdeča armada se Temu sestanku pripisujejo v politič- nahaja 40 km pred ukrajinsko mejo. mh krogih velik pomen, ker se bo Nova sovjetska vlada prepoveduje fll/ii Ivnmio rvT»l/1W1lmln v> mrv ^ »J I J K««« il.^ ^ * - - * * '___ ?_ ___ tudi Grčija pridružila novi orientaciji balkanskih držav. ' Poljslso-Fusfta vojna i Varšava, avgusta. Poljsko pod smrtno kaznijo prestop iz vzhodne Galicije na Češkoslovaško Socialističen kabinetu BukareStu. Bukarešt, 27. avg. (Izvirno.) Via- frontno jx>roeilo z dne 26.t.m.: Y\da Z^nerala Averescu je demisijoni-odseku I. in V. armade položaj ne- rala: Sestavo nove vlade je prevzel izpremnjen. Dne 25. avgusta so naše socijalist Florescu, ki bo sestavil počete zasedle Grajevo. Na južni fronti j polnoma socijalistični kabinet. vzhodno od Lvova ljuti boji pri Za- D«naj$§Sa Vf3t O POtO- Carigrad, 26. avgusta. Po zadnjem vanju marš. Joffreja. vojnem poročilu so Čete generala Dunaj, 27. avgusta. „Mittagspost" h rangla zasedle Rajevsk m zelezni-1 poroča : Maršal Joffre si prizadeva med —1 • ril' v . _ i (jvytuv.o • sko postajo 1 imoeevsko. Južna ar-Lstvariti ro;i^:ko konvencijo ^ mada je na severu province Tavnje Madžarsko, Rumunslco in Jugoslavi-lzvojevala veliko zmago m ujela da bi s poljsko armado združen -nogo moz ter pridobila bogat plen. zadai Rusiji odločilen udar. Berlin, 2 i. avgusta. Delavci neko trrdke v Fiirstenfeldu so včeraj po zborovanju razdejali 28 priprav za proženje torpedovk in 4 povodna letala v vrednosti več mili jonov mark. Pripravo in letala so bila priprav-1 jena za entento. Delavstvo ni hotelo, da bi se ti aparati uporabljali v vojni zojier Rusijo. Gdansko, 27. avgusta. (Izvirno). Pred novimi aiteas?-skimi napadi. Beograd, 27. avgusta. Prerd De-brom zbirajo Arnavti močne čete. V njihovih vrstah so nekdanji ar-navtski turški vojaki, ki so priršli z italijanskimi ladjami preko Brindi-sija. Pred Skadrcm je izbranih mno- Semkp.j je prispelo l>rodovje ol«to- aniavtskih tolp m nekaj cd, la ječe iz 4" angleških oklepnih križark R*?®131 ek^rall Nlklta- v spremstvu j)omožnih ladij in pri-1 p">tiakcije so v teku. stalo v pristanišču. Ena ladija je] razobesila angleško admiralsko zastavo. V pristanišču se nahajata tudi j dve francoski oklopnici. Amerika in Poljska. Profidržavnji propaganda na CeSkem. Praga, 27. avg. (Izvirno.) Razna znamenja kažejo, da ima češkoslovaška republika polna notranjih in London, 27. avg. (Izvirno.) Iz I zunanjih sovražnikov. Listi skoro Washingtona javljajo,, da je državni vsak dan opozarjajo na razne ne-departma odposlal 21. t. m. poljski varnosti in poživljajo vlado k po-vladi noto, v kateri zahteva od nje zornosti. Neki list v Moravski Ostra-uradno izjavo, da poljska vlada ni- vi poroča danes, da se potikajo po kakor ne misli vnovič prodirati v Pragi razne sumljive 06ebe, ki vrše rusko ozemlje. Poljska vlada je na j monarbistično propagando. Vlada to noto odgovorila, da bo upoštevala naglasa v današnjem uradnem listu, 4eljo Amerike in da se njena proti' I da .to gibanje pazljivo, zasleduje. ' Ukrepi vlade. USTANOVITEV PEDAGOŠKE VISOKE ŠOLE IN NOVE PRAVOSLAVNE FAKULTETE. . -Beograd, 27. avgusta. (Izvirno.)' Sinoči se je vršil ministrski svet, ki je razpravljal najprej o odredbi notranjega ministra, da obdrži beograjsko občinsko upravo dosedanja stara uprava namesto komunistov. Na to je na predlog ministra pro-svete Pribičeviča zaključil ustanovitev pravoslavne teološke fakultete v Zagrebu. Na predlog istega ministra jo sklenila vlada ustanoviti visoko pedagoško šolo, v katero bodo sprejeti' samo tasti učitelji, ki so vse svoje študije in sprejemni izpit položili z odliko. Pouk bi trajal tri leta. Končno jo ministrski svet sklenil pozvati dr. Trumbiča, da se do dne 1. septembra vsekakor vrne v Beo,-grad in prevzame svoje jx>sle. Pokrajinska vlada v Splitu. Split, 27. avgusta. (Izvirno.) Demisija dr. Krstelja ni sprejeta. Iz zunanjepolitičnih ozirov ostane dosedanja dalmatinska deželna vladar na svojem mestu. • OMinske m\M u SrfiijiJ Beograd, 27. avgusta. (Izvimfr poročilo „Jutru"). Radikalski oleruž-ni načelnik je po krivem javil, da so v Frilepu zmagali pri občinskih volitvah komunisti. Izkazalo se je, da ?o komunisti v resnici šele na tretjem mesiu in da so v tem staroslav-nem mestu kraljeviča Marka z veliko večino zmagah demokrati. i Če odbije držažvni svet pritožbo njihove nepravdne prisege obdržala beograjskih komunistov, ker je vsled stara uprava mesto v rokah, bodo 15 dni po rešen ju razpisane za Beograd iznova občinske volitve. V Nišu so komunisti na pravilen način položili prisego brez pridržkov. Vsled tega se jim uprava mesta Niša izročila. Isto se je zgedilo v Žabcu. V obeh mestih so komunistični zastopniki prevzeli posle. V Kra-gujevcu so pa istotako kakor v Beogradu jsodali državi in jx>jmu uradne dolžnosti nasprotujoče izjave,' vsled česar se jim je v Krargujevcu zgodilo enako, kakor v Beogradu in je stara uprava obdržala svoje posle. (Glej vesti na 2. strani lista). Miia prisila dela na Mm. Praga, 26. avgusta. (Izvirno)'. „Prarger Tagblatt" javlja, da namerava češka vlada s jsosebno na-reabo ministrstva za socialno skrbr, uporarbiti vse brezposelne, ki vživa-jo državno brezposelno podporo, za opravljanje javnih del, kakor za čiščenje cest, dela na železniški j>rogi, v gozdovih in na polju, prir čemer se bo seveda oziralo na duševno in: telesno kakovost dotičnih. i Razna, poročila. Varšava, 27. avg. (Izvirno.) „Ku-rir Varšavski" javlja, da imajo Rusi od pričetka poljske protiofenzive 187.000 mož izgube. Od teh je bilo 107.000 ujetih, 50.000 pa je mrtvih al« težko ranjenih. Poljaki so uplenili 300 topov. Pariz, 27. avgusta. (Izvirno.) Sovjetska Rusija je sklenila mir z Ar^ menijo. " Pariz, 27. avgusta. "(Izvirno.)' Belgijski minister za zunanje zpdeve je poslal kralju pismo, da odlaga svoje mesto ker ne more več sodelovati v politiki ki nasprotuje evropskemu miru in interesom Belgije. Beograd, 27. avg. (Izvirno.) Minister Kukovec in podpredsednik parlamenta Ribar sta odpotovala danes na Sokolski zlet v Maribor. Nocoj se je odpeljal tudi posebni vlak z več sto srbskimi Sokoli. PfllitirilD hplP7l20 izjavil, 'da se mora to vprašanje ue- TUlIllulill UBiOAllB. šiti na temelju neposrednega dogo-. _ „ vora med Jugoslavijo in Italijo. — + Nepodpisan proracnn. Neka- Xu(ii italijansko časopisje jo precej ten hstt vedo povedati, da minister -eno zaradi nen5peha v Luzer. Korošec in Dnnkovic mst* hofcala M in stavlja na Giclitti"a ^^ podpisati ukaza o proračunu in klerikalni ter zajedničarski tisk še kuje kapital, češ ..naši ministri" ščitijo ljudske intereso in ne dovolijo veli-ike nove obremenitve. Zanimivo je na sedaj aktualnem slučaju proračuna konstatirati, kake orgije slavi danes demagoštvo. Po obstoječih predpisih mora biti ukaz. ki se tiče državnega gospodarstva odobren od celokupnega kabineta in zanj nosijo odgovornost vsi ministri. V ministrskem svetu je seveda mogoče, da se član kabineta y debati izreče proti kakemu sklepu, ki se naj kot ukaz objavi. Toda svojega podpisa ne more odkloniti brez nujne in neposredne konsek venci je — ostavke. Odgovornost kabineta je solidarna in minister se je od kriza v konkretnem slučaju le, ako pred dcfinUivnim sklepom h javi, da ne bo dal svojega podpisa ter da prodsednikfa kabinete svoj portfelj na razpolago. Na ta način prepreči sklep ali pa gre iz ministrstva. Dr. Korošec in Dr. Drin-Irovič nista storila nc eno ne drugo. Udeležila sta se sklepanja in ostala lira v kabinetu tudi še po objavi uhaja o proračunu. To je tipičen vzgled brn-T/estnčga postopanja, ki se ga ne ua dovolj ožigosati in ki bi moralo, ako se enaka prakse poprimejo tudi drugi ministri, dovesti v najkrajšem času do popolnega razsula vsako vlado. Na drugi strani pa je seveda neumevno, kako more ministrstvo objavljati ukaz, ki ga eden ali več ministrov nočejo podpisati, ne da bi dotičnim članom kabineta stavili prašanjo nadaljnega njihovega obstanka v kabinetu. Vsekakor je povsem novo, da se objavljajo sklepi ministrskega sveta s pripombo, da se bodo podpisi ministrov natisnili naknadno! + Inšpekcijska potovanja ministrov. Po sklepu ministrskega sveta se stvorita iz članov vlade dve komi .siji, ki odpotujeta v črno goro in Bo^no. V začetku septembra odidejo v Črno goro finančni minister Kosta Stojanovič, pravosodni Marko Trif--kovic in minister za prebrano in obnovo zemlje Rista Jojič. Komisija za Bosno se določi pozneje. Ministrske komisije bodo nadzorovale vso državno upravo, prepričale se na licu mesta o potrebah in o stenju zemlje in potem predložile vladi .tozadevna poročila in predloge. ~t" Jadransko vprašanje. Francoski listi soglasno konstatirajo, da sestanek Llovda Georgea in Giolitti-ja v Luzernu ni dosegel nobenega rezultata in da je Giolitti odšel precej poparjen iz Švice. V Bvieo ga je spremljal cel štab ialijanskih novinarjev, aH Giolitti je odklonil da da kako izjavo. Giolitti je po poročilih angleških listov hotel izsiliti od Llovda Georgea rešitev jadranskega vpra-.sanja, ali Llovd George je odločno vprašanja, naj se izjavi konkretno o jadranskem vprašanju. Uradni komunike italijanske vlade o sestanku v Luzernu prinaša obširno podatke o Rusiji in oPljsk, a to, kar je z napetostjo pričakovala italijanska javnost.— namreč izjavo o jadranskem vprašanju — omenja komunike le teko mimogrede, v nedoločnih besedah, da je nemogoče razumeti njih zmisel. Lepo je označil sestanek v Lnžerau spremljevalec Lloyda George j a lord Riddlev, ki je prisostvoval vsem sestankom obeh ministrov, ki pravi: Razgovor med obema državnikoma jo bil prav prisrčen, ali dobil sem vtis, da gledam dva odvetnika, ki si ne upata pristopiti k sami stvari. Na koncu koncev sta bila o uspehu svojih dogovorov oba zadovoljna, samo jaz nisem mogel vedeti, ali sta George in Giollitti prepričana o opravičenosti svojih argumentov ali pa nasprotne stranke! + Albanski vpadi, ki so se dogajali v zadnjem času na našem ob-mejnem ozemlju ob Drinu, zapadno od Dobra in južno od Prizrena, niso delo in izraz volje albanskega plemena, ampak so samo dele hujskanja in zapeljevanja italijanskih in bolgarskih emisarjev. Kdor pozna men-talitct Albancev, ta ve, da se Albanci brigajo za svobodno in samostojno ali avtonomno Albanijo ravno toliko kakor za lanski sneg; njim je le do ropanja in plenjenja. Zato si za svoje napade zbero čas, ko je letina že pod streho, ko je živina na paši. To priliko so izrabili Italijani in Bolgari, nahuj skali Albance, ki so začeli z napadi na našo mejo. Naša vlada ima v rokah avtentične dokumente in dokaze, da vodi akcijo v Albaniji Italija. Zato je zadnji ministrski svet sklenil, da pozove zavezne vlade, da pošljejo v Albanijo mednarodno komisijo, ki se na podlagi teb dokumentov in dokazov lahko na licu mesta prepriča, kakih sredstev se poslužuje Italija, da vznemirja naše meje! — Toda, ker moramo mi sami varovati svojo mejo in rešiti prebivalstvo vednega strahu pred albanskimi napadi in ropi, je vlada sklenila začeti energično akcijo in v če--trtek po noči se je začela naša akcija proti Albaniji. Formiral se je zopet nekdanji albanski odred pod poveljstvom generala Smiljaniča, ki ima nalogo, zasesti strategij sko mejo na desni obali Črnega Drina in teko za vselej onemogočiti pohode albanskih tolp in njih zaveznikov, italijanskih arditov in bolgarskih komit! + Prvi sklep beograjske komunistične. občinske uprave. Komunistična večina beograjske mestne občine je kot svoj prvi sklep odredila soglasno, da bodo odslej vsi občinski nastavljenci beograjski, predsednik in podpredsednik obči nt, uradniki, sluge, vratarji, čistilci in. vse druge kategorije delavcev imeli popolnoma enako plačo, namreč po '45 dinarjev dnevno. -f- Cehi in dunajske občinske volitve. Zastopnik dunajskih Čehov so izjavlja v praški „ Tribuni" o namerah dunajskih Čehov pri predstoje-čih občinskih volitvah, ki se bodo vršilo meseca oktobra na Dunaju, sledeče: Vsled silnega izseljevanja Čehov z Dunaja so izgledi na uspeh Čehov manjši kakor so bili popre je. Poleg tega igrajo ogromna finančna sredstva nemških strank veliko vlogo. Na Dunaj ti jo pri zadnjih volitvah le del Čehoslovakov izvršil svojo dolžnost, večina je volila socialne demokrate. Pri prihodnjih volitvah bo vsekakor velik del Čehoslovakov volil kandidate srednjih strank. SiscMe volile u Srbiji. Beograd, 20. avgusta. Kalčor poroča „Politika", bi imela danes zjutraj prevzeti nova komunistična uprava občinske p^sle. Prišel pa jc v občinsko hišo upravnik mesta (policijski ravnatelj), ki je sporočil novoizbranemu županu, da se pre-vzetjo poslov ne more izvršiti, ker večina ni položila prisege tako, kakor predpisuje zakon. Vsled tega je ostala do nadaljnjega še stara uprava, komunisti pa so poslali deputacijo k notranjemu ministru, da zahtevajo po jasnila. Govori se, da bodo Volitve v Beogradu razveljavljena in razpisane nova V včerajšnji prvi seji občinskega odbora je prišlo pri polaganju prisege do j ako mučnih incidentov. Prisega se je izvršila po pravoslavnem cerkvenem obredu, ki ga je opravil beograjski župnik Prota Božič. Komunisti so ponavljali prisežno formulo brez dodatka, potem ko je bil sodrug Pavlovič v njihovem imenu izjavil, da smatrajo cc-lo ceremonijo le za formalnost in za protivno njihovim principom. Prota Božič je po prisegi nagovoril komuniste ter jih opozarjal, da jih prisega veže vršiti dolžnosti občinskih odbornikov z vnemo in pravičnostjo in se brigati enako za interese vseli meščanov, nas bo katerekoli stranke ali kateregakoli razreda. Ta župnikov nagovor je izzval pri komunističnih odbornikih in pri komunistični publiki, ki je polnila galerijo, burjo ogorčenja in psovk. Proto Božiča so skoraj vrgli iz dvorane. Silno je opsovala publika tudi občinskega odbornika Odaviua, ki je govoril o komunistih kot o ne-prijateljih države. Prva seja občinskega odbora beograjskega je potekla torej j ako burno in ne nudi baš dobrih izgledov za bodočnost. Zagreb, 27. avg. (Izvimo.) Današnji „Hrvat" javlja, da se za. slučaj, da se ne prizna komunistični občinski svet v Beogradu, že vrše razgovori med demokrati in radikalci zaradi skupnega nastopa pri novih beograjskih občinskih molitvah Ta vest je izmišljena Beograd, 26. avgusta. (Izvirnopo. ročilo „Jutru".) Radikalski srezki in okružni načelniki so ministru notranjih del poslali popolnoma krive in potvorjene podatke o izidu občinskih volitev v notranjosti Srbije. Tako so iT. pr. v mnogih slučajih demokratsko Esto označili kot nevtralno, neopredeljeno, sporazumno itd. Zaradi tega je minister notranjih zadev ustavil objavljenje uradnih podatkov, dokler se ne izvede njihova revizija, kar se bo zgodilo v dveh do treh dneh. Vsled teh radikalskih fal-zifikatov, ki bo samo ponavljaje starih radikalskih navad iz prejšnje dobe, se dajo razumeti dosedanje pol-uslužbene vesti presbiroa o izidu volitev, ki so v nasprotju z doslej objavljenimi zanesljivimi zasebnimi vestmi. Poluslužbeni potvorjeni izid pripoveduje, da imajo demokrati 574 občin, radikalci 594, komunisti 43, zemljoradička stranka 5S, republikanci 2, liberalci (Ribarac) 25, radikalni dissidenti 1, socialni demokrati 1, muslimanski zanatlije 1, izven strank 6, demokratsko radikalne sporazumne liste 7, daije sporazumne liste?' 27, nevtralne liste" 116, „neopre'deljem"^5 in »Neodločen" je izid v 10 občinah* naknadne volitve so potrebne v 64? občinah, 30 občin ni udeleženih. To; so obmejne občine, kjer se vrši borba z Albanca. Navedenih je doslej torej; 1588 občin. Vseh občin je 2154, izid torej še ni znan iz 566 občin. Zanesljiva zasebna statistika, oprta a# brzojavna poročila organiziranih zaupnikov, pa poročajo, da 90 ne samo navedene sporazumne in nevtralne liste v resnici demokratske, da imajo torej demokrati že doslej okrog 150 občin več, marveč poročajo tudi, da je od ostalih 566 občin več kot dve tretjini demokratskih. Vkljub vsem-poskusom falzifikacije in krivega poročanja} ne samo nasprotnega stran« karskega časopisja, marveč celo to-' ruptnega uradništva ie že danes gotovo, da je od vseh občin demokratskih okrog 1000 in da se torej demokrat je izšli iz srbskih občinskih volitev kot relativno daleko najmočnejša stranica Srbija Končno in nedvomno zanesljivo uradno ugotovitev smemo torej pričakovati mimo, brez ozira na poročila iz gmotnih virov. •" * Naročnikom aa deželi. Torkovi številki „Jutra" priložimo položnice ter prosimo, da nam naročniki nakažejo za 7 številk „Jutra", ki jih prejnujo do 1. septembra 4 K, od 1. septembra naprej pa za vsak mesec 15 K. Z ozirom na drago poštnino in zaradi olajšanja upravnega dela prosimo, da se nam pošilja naročnina po možnosti za več mesecev naprej. Kdor 'nam do ponedeljka „]uira" ne vrne, ga smatramo za naročnika. * Ljubljanskim naročnikom pošiljamo „Jutro" na dom že v zgodnjih urah. Današnjo številko pošljemo le onim, ki so sporočili upravni-Štvu, da naj se jim list pošilja. Ljubljančane zato prosimo, da naj čim preje sporoče svoje naročilo uprav-ništvu „Jutrau, Sodna ulica štev. 6. Telefon štev. 36. * Italijanska izzivanja. Iz Koroške nam poročajo, da so začeli zadnje čase Italijani zbirati na naši meji svojo vojaštvo; posebno okolica Beljaka je polna italijanske vojske, ljudstvo se preplašeno vprašuje, kaj naj pomen ja to zbiranje vojaštva na naši meji. Pozivamo ndšo delegaci jo v plebiscitni komisiji, da zahteva od predsednika komisije točen in jasen odgovor, kaj hočejo Italijani s svojo koncentracijo na ozemlju, ki meji s plebiscitnim! * Poslanik Ivan Hribar v LJubljani. Včeraj se je vrnil iz Dalmacije praški poslanik minister Ivan Hribar. Prodno se vrne v Prago, gre še v Cerklje na 14dnevni oddih. * Bolezen d rja. Korošca. V zvezi z vestmi o predstoječi demisiji že- ilezniskega ministra javlja „Večerni Ljubljana, 27. avgusta. list", da je, rlr. Korošec vsled naporov v službi obolel na hudi srčni hibi. Sedaj so je pridni žil še legar ali pa malari ja (zdravniki si še niso na jasnem), ki ga je vrgla na bolniško posteljo. - * Minister za agrarno reforma dr. Henrik Krizman je obolel na hripi in mora ostati v postelji. * Maršal Joffre pri kralju Petru. Včeraj se je odpeljal iz Beograda francoski maršal Joiire v Topolo, kjer je na letovišču kralj Peter, ki je izrazil željo, da se sestane s svojim tovarišem iz Saint-Cyrske vojaške akademije. Sestanek kralja Petra in maršala Jcffra je bil prisrčen, pogovarjala sta se dolgo časa o dnevih, ko sta skupaj študirala vojaško akademijo in se potem kot mlada oficira udeležila 1.1870./71.-francosko-pruske vojne. * Cerkveni arhijerejski sabor pravoslavne cerkve v naši državi sestane se danes v Sremskiii Kariovcih k svojemu rednemu zasedanju. * Nemške hujskarije ob severni meji. Uradno poročajo: Dne 24. avgusta je obiskala razmejitvena komisija našo severno mejo med Špiljami in Radgono. Pri tej priliki so uprizorili, brezdvomno od nemško-av-strijske strani inspirirani, prebivalci na ozemlju južno od Mure, torej na ozemlju, ki spada po st. germainskr mirovni pogodbi k naši državi, demonstracije, ki se ne dajo spraviti v sklad z dolžnostjo tel! prebivalcev kot jugoslovanskih državljanov irr ne morejo imeti nobene zveze z delokrogom razmejitvene komisije. Smatra se, da se je ljudstvo neinformi-rano o kompetenci razmejitvene ko- 0 Mohorfevi družbi. Mohorjeva družba je izgubila v preteklem ietu — 30.000 članov. To je veliko število, ako pomislimo, da smo se pred svetom radi sklicevali na število njenih članov, češ: glejte, kako kulturen je naš narod! V zadnjih letih' je dosegla družba svojih 90.000' in bližala se je prvemu 100.000. Za poldrrgmilijonski narod je bilo 10 nekaj posebnega — sedaj smo padli nazaj za celih 30.000. To da misliti. V „Vestniku" toži porcčcvalec, da je mnogo Mc-horjanov odtrgala neodrešena domovina. če pa pogledamo seznam članov, vidimo, da smo nazadovali povsod, številke izkazujejo sledeče število članov manj kakor lani: Goriška škofija 6240, krška škofija 1577, lavantinska škofija 5526, ljubljanska škofija 10.465, tržaško-ko-perska škofija 5802, razni kraji 1 170. skupno 30.780 članov. Družba šteje letos 59.677, torej okroglo 50.000'članov, toliko kakor pred 30 £ti! Pred dnevi smo čitali v nekem ljubljanskem dnevniku poziv nekega žup-lika: „Mohorjani, pridite že enkrat jo knjige, da se mi ne bodo valjale i>o župnišču!" — To je dokaz, kako (e padlo zanimanje za Mohorjeve rnjige. Bili so časi, ko smo jih ne-:trpno pričakovali. Vsakdo je hitel •■onie v župnišče, razrezal je in za- čelo se je čitanje. Zdaj pa se svet skoraj ne zmeni zanje. Ali je temu vzrok pri članih ali pri družbi? Družba je prestala zadnje leto burne čase. Morala je bežati iz Celovca in je našla v Prevaljah svoje zavetišče. Da se je zopet uredila, je bilo treba pol leta dela. Družba je hila bogata. Cenili so jo pred vojno na tri milijone. Bila je zmožna za mal denar (2 IC) dajati svojim članom 6 knjig, poleg tega je dajala posojila raznim klerikalnim zavodom. Med vojno je podpisala menda precej vojnega posojila. Seveda za 2 K danes ni mogoče dajati 6 knjig. Za leto 1919. je „ Družba" izdala 5 knjig. Med temi sta 2 pobožni, 3 posvetne. Za prihodnje leto se obeta zopet 5 knjig: 2 pobožni, 3 posvetne. Let-nina se zviša na 10 K, kar v resnici ni mnogo. Stari goldinar je bil mnogo več nego zdaj 10 K — in vendar je bilo prej Mohorjanov več nego sedaj. Zakaj? Pred leti je skušala „Družba" biti nekako vsenarodna — zato je tako rastlo število njenih članov — zdaj pa se vrača čim dalje bolj v bratovščino, zato število pada. Tudi v „GIasniku" beremo, da je na svetu: tu Krist — tam Antikrist in da je torej treba — pobožnih knjig. V »Svetovnih dogodkih" vidimo, da se nekateri ljudje še niso iznebili svojega občudovanja do. Nemcev, in tako razumemo marsikaj. Padec Mohorjanov je dogodek, ki zasluži, da ga premislimo. Ah' je le slučajen, ah je znak dobe?. Svetovni ropot je nekoliko zmešal naše prejšnje idilično življenje na deželi Dnevno časopisje in strokovni listi so nadomestili prejšnje knjige o gospodarstvu. Mohorjevo leposlovje ljudem več ne ugaja. Pobožne knji ge se navadno zavržejo, čitajo jih le dobre verne duše. In vendar gre ravno za te največ denarja. Družba je bila prej bolj patriotska, nego narodna: želdi bi, da bi bila zdaj tako jugoslovanska. Na tem polju bi mogla mnogo dobrega storiti: spisi iz zgodovine našega naroda, iz osvo-bojenja Srbije in Balkana, o svetovni vojni, popisi raznih krajev naše nove države s slikami itd., vse to bi ji pridobilo novih članov, in čita-teljev. Nimamo vzroka, da bi se veselih nad letošnjim padcem Mohorjanov. Bih so nam vedno dokaz, da naš narod rad čita, da$i to še ni dokaz kulture, kajti če 90.000 ljudi čita samo življenje svetnikov, je to pač lepa verska, ne pa kulturna organizacija. Toda »Družba" ima priliko in podlago, da stori mnogo dobrega tudi v narodnem in gospodarskem oziru — zato želimo, da K srečno prestala to prehodno dobo. Brez reformacije pa ne bo šlo.. »Bratovščina" se je preživela. '' •, " r'-- — Gostovanje ruske dramske družbe. Naše občinstvo bo imelo dne 1. septembra t 1. priliki, videti v kr. dramskem gledališču odlične ruske dramske igralce, ki na svoji svetovni turneji početi jo tudi. Ljubljano ter prirede tri, oziroma pet dramskih večerov najznamenitejših pisateljev. Ravnatelj družbe je znani režišesr moskovskega državnega gledališča, g. M. J. Muratov, impresari j pa znani publicist S. el Sjrrv. lastnik in urednik „Telala". Družba je gostovala s kolosalnim uspehom na vseh svetovnih odrih kakor tudi v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Iz Ljubljano odide družba v Prago, Berlin in Curih. Za časa vojne je prirejala nešteto dobrodelnih predstav v korist naših bratov Srbov ter iste v težkih časih moralno in gmotno podpirali. Prva predstava se vrši dne 1. septembra. Vprizori se „Pygmalion" od B. Sbavva. Podrobnosti bodo pravočasno j a vi j ene potom časopisov in lepakov. Vse kritike so se soglasno izjavile zelo laskavo o umetnosti teh igralcev. Nadejamo se, da Ljubljana ne bo zaostala za Beogradom, Zagrebom in Sarajevom ter da bo pokazala, da zna ceniti te velike slovanske umonike. Kdor potrebuje pojasnil, naj se obrne na imprezariija S. el Syrryja v hotelu »Slon", soba št. 64, ki vodi turnejo. ' « ... "— Za Borštnikov in Verovškov spomenik. Pododbor Udružonja gledaliških igralce*- SHS v Ljubljani namerava postaviti svojima članoma, velikim, slovenskim umetnikom in očetom slovenske gledališke umetnosti, pokojnima Ignaciju Borštniku in' Antonu VerovŠku primerna sporne-, nika, in sicer pokojnikova oprsja v aferi j -dramskega gledališča. v Ljub- ljani. Udruženje s tem potom obrača do vseh svojih članov, prijateljev in ljubiteljev gledališke umetnosti s prošn jo, da bi pripomogli z denarnimi prispevki ter otvarja z današnjim dnem posebno rubriko v ta namen. Do sedaj so prispevali razni darovalci skupaj 6160 kron. Nada-ljne darove sprejema Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana. Jadransko vprašanje je zopet na dnevnem redu. Opozarjamo zato na knjigo Dokumenti o jadranskem vprašanju", ki oopieuje, kako se je do sedaj med velesilami barantalo za našo zemljo. Knjigo je pravkar izdala „Tiskovna zadruga v Ljubljani"', Sodna ulica št f}. -Velja 18 K, po pošti 1*80. E več. — »Tehnički List". Izšla je 15/ številka v Zagrebu izhajajočega Tehniškega Lista" z bogato vsebino, . Mariborski pododbor gledaliških igralcev se je na občnem zboru dne 23. t m. konstituiral sledeče: Jo6ip> Povhe, predsednik; Pavel Rasberger, podpredsednik; Rudolf Mikulil, tajnik; Ciril Velušček, blagajnik; gospa Ida Šetinska in .y§J[g^ratina^ odbprnika, * Spominsko ploščo odkrijejo dne 19. septembra v Dolnjem Mi-! haljevcu znanemu hrvatskemu piagj telju drju. Avgustu HarambašijtW\ Misije ter riafitijsEaiio in ftapa&olopravka zdeželnimsodiščeiii, kjer je -----^--- ■ - - v< 1 »t rvripal -rt *V\jrc1rr*i«r /4/vTaaiTj 1'OTMIoVooro pončeno od nemške strani, zlasti z znanim razglasom štajerske deželne *lade o svobodnem izražanju ljudske volje, dalo zapeljati k tem demonstracijam. Čeprav je razmejitvena komisija ljudstva v zadnjih dneh tootom razglasov obiasnila svojo Kpmpetenco, ki sme upoštevati samo Siajvitalnejše gospodarske interese v najožjih mejah, ni mogel preprečiti la razglas te že davno pripravljene Sfanonstracije. Deželna vlada bo (ukrenila, da se ljudstvo še enkrat Ipoua o delokrogu razmejitvene komisije, postopala pa bo z vso strogostjo proti onim, ki bi kljub ponovni opozoritvi zavajali ljudstvo k proti-Sdržavnemu vedenju ali pa se vedli Sami na ta. način. ^ * Naš novi drobiž. Drobiž po 5, W> in 25 par, katerega je naročilo finančno ministrstvo pri neki dunajski tvornici, predstavlja vrednost 30 anilijonov dinarjev. Kakor se nam iporoča, mora biti naročeni drobiž Szkovan do konca meseca septembra. $/sak teden se bo izkovalo 10.000 kg drobiža. • Odmevi z demarkacijske črte. ^Dalmatinski kmetic Mate Brncbič z •otoka Raba ima bolehnega sina Mi-iiajla, ki je v Ameriki težko obolel na možganih in mu je otrpnil tudi Sevi del telesa. Iz Amerike je sin prišel se lečit v domovino in oče je sli-Sal, da ljubljanski zdravniki slove a^tem oziru. S potnim listom je iteavo prišel preko črte z bolnikom Neizogibni „vizum" mu je delal pre-■cej neprilik. * Prošnje za oprostitev držav nega veseiičnega davka se naj v bodoče zopet pošiljajo naravnost na »Ministrstvo finansija, generalna direkcija posrednih poreza" v Be»-Sgrad, to pa tako pravočasno, da pri idejo tja še preden se vrši prireditev. Prošnjam je priložiti potrdila pristojnih oblastev, da se zabave itd [prirejajo zares v namene, ki oprostitev po tarifni postavki 99 a srb. zak o taksah (glej „Uradni list" št. 48, Sočka 170 ex 1920) opravičujejo^ SUredbo. ki je določila, da se te prošnje vlagajo pri finančni oblasti prve instance, je finančna delegacija razveljavila. * Dre! i vene objave bo sprejemal naš list ie v kolikor dopušča prostor $n proti predpisani kolkovini v prid 'novinarskemu društvu. * Kongres duševnih delavcev 'Jugoslavije so vrši v Sarajevu prvi polovici oktobra. * Carinarnica v Celju. Iz Celja ^tam poročajo: Kakor nas sicer veseli, da smo dobili v Celju carinarnico, pa moramo odkrito priznati, fta nam način postopanja nekaterih ;uradnikov s prebivalstvom nikakor ne ugaja. Verujemo, da imajo gospodje veliko dela, ker je treba urad 'Šele urediti. Toda, ako pridejo zastopniki važnih gospodarskih korpo-racij, ki hočejo imeti z ozirom na pomanjkljive odredbe kaka pojasnila, se jih naravnost odurno in sirovo odpravi, kar moramo najstrožje ob-, sojati. Upamo, da se slučaji ne bodo ■yeč ponavljali in smo 'za enkrat mnenja, da se niso. zgodili v slabem namenu. * Zglasitev rezervnih častnikov. ŠVojno ministrstvo pozivlje vse rezervne častnike, izvzemši one iz bivše avstro-ogrske in črnogorske vojske, ki niso bili ukazno sprejeti v našo vojsko, da takoj ali vsaj do 5. septembra t. 1. dopoŠlejo pukovskim okrožnim komandam, katerim pripadajo ipo rojstnem kraju, pismeno v obliki raporta svoje osebne podatke. Izven >naše kraljevine rojeni rezervni čast-iniki morajo osebue jx>datke predložiti pnkovski okružni komandi, kameri pripadajo po kraju stalnega bi-tvanja. * Himen. Poročil se je dne 26. t. m. učitelj Maks Wudler z gdč. Fani-io Pristovšek. Oba sta nameščena na celjski mestni osnovni šoli. * Brezžični brzojavni promet Kakor razglaša naše ministrstvo za trgovino in industrijo, je otvorjen brez-'žični brzojavni promet med Francijo ier Jugoslavijo in Madžarsko. Sprejemajo se privatni in novinski tele-:grami. Pristojbine so iste kakor za navadne brzojavke. * Italijanski dezerter — deležen zadnje amnestije. Mali, črni Gildo iz Genove je že v decembru leta 1918., ko je začela po kraških planotah tuliti krepka burja, zapustil italijanske položaje ob demarkacijski črti ter jo je popihal v Ljubljano, kjer je •kmalu dobil primerno delo v neki tovarni. Pozneje pa je Gildo imel prišel navskriž z določili kazenskega zakona. Dobil je eno leto težke ječe, sedaj po desetih mesecih pa je bil pomiloščen in izpuščen na svobodo. Na policiji je milo prosil, naj ga nikar ne pošljejo v Italijo, ker ga čaka huda kazen zaradi dezertarije. * Iz verižniškega urada. Zadnj dneve je bilo objavljenih in od višje instance potrjenih-več obsodb proti branjevkam, plasti onim, -ki prodajajo krompir in zelenjavo. Gostilničar Ivan O. pa si bode sedaj gotovo dobro zapomnil, da bo imel skrbno sestavljen gostilniški cenik. Ker namreč ni imel v gostilni pravilnega cenika, je bil obsojen na 300 K denarne kazni. * Trgovci in obsodbe verižiiiškega urada. V gotovih krogih se je vsled razveljavljenja nekaterih obsodb po centralni vladi vrinilo prepričanje, da Beograd ščiti verižnike. Vsi veliki obsojeni verižniki so pričeli vlagati pritožbe, oziroma milostne prešle na ministrstvo za prehrano novo zemljo. Nekateri so ime'! Gospodax*st Drag premog. Trboveljska premogokopna družba je, kakor ie znano, povišala cene premoga od 350 na 530 K za 1000 kilogramov. Ta po višek velja za kvar-tal od 1. junija do 31. avgusta t.l. Deželna vlada je svoj čas potrdila ta povišek. Pod pritiskom javnega mnenja je bil postavljen odbor, ki je imel nalogo, da izreče svoje mnenje o opravičenosti tega poviška. Ako bi obstojal ta odbor iz vesčakov, bi moral priti do zaključka, da sploh ne more izreči svojega mnenja, že zaradi tega, ker premogokopua družba ni preložila originalnih, računov o stroških premogokopa. Trboveljska družba je namreč še vedno protoko-lii-ana na Dunaju. Tam ie glavna direkcija, tam se izvršujejo nabave, tam se vodijo računi. Meščanska kontrola je sploh nemogoča, dokler ne prenese ta družim svojega sedeža - Jugoslavijo. Po obstoječih zakonih :e bi smela taka družba pri nas niti popisovanje pristojnim oblastem: I.) za obveznice, ki so bile poslane v vinkularijo, potrdilo blagajne, ki je .obveznke prejela; 2.) za osmo vojno posojilo začasne priznanice, začasna potrdila itd., ki so se stan-kam namesio originalnih obveznic izročila. (Iz finančne delegacije v Ljubljani.) = Evropske valute. Na svetovnem. trgu je ena izmed najmočnejših ni industrijci narneravajo~vs; skupno interesno združenje, d: tingentira nakup lanu. = Dobava drv. Finančno ur: s-tro v Beogradu potrobuje Zi • vo v pisarnah 1200 kubičnih m drv prve vi-ste. Pismen?, poni... dne 1. septembra t. L == Novi člani gospodar, sveta. Kot člani gospodarekr«^ iz Hrvatske so imenovani: ('■■ niranih kandidatov s sfr.ini poslovati. lojeno poslovanje bi se moralo postaviti pod efektivno dr žavno kontrolo in ne samo pod for-melno. Cene rjavega premoga v Trbovljah so neprimerno pretirane v primeri s cenami v Nemčiji, na Češkem in v Avstriji. V Nemčiji stane rjavi premog iste kvalitete kakor v Trbovljah SO do 100 mark 1000 kg. V tej vpoti jo vračunjen 20%ni davek na premog, tako da dobi podjetnik samo 04 do SO mark za 1000 kg rjavega premoga, oziroma 128 do 1C0 K po sedanjem kurzu. Na Češkem stane rjavi premog 113 čeških, kron ali ISO naših kron, v Avstriji pa le 430 do 460 avstrijskih krem. Le bolji rjavi premog se prodaja v Avstriji po 800 avstrijskih, te je 320 naših kron za 1000 kilogramov. Pri nas zahteva Trboveljska premogokopna Z neprijetnostmi združena potjdruba nič manj kakor definitivnega travniškega inštruktor-1 ku. Na dokazila, Id bi se poslala po ja; strokovni praktikant za čebelai*- tem roku, se ne. bo oziralo, stvo Josip Okorn za potovalnega = Pri popisovanju in žigosanja učitelja za čebelarstvo; veterinarski avstrijskih in ogrsMh državnih po-asistent Leopold Vari za provizorne- sojil stranke za obveznice, ki so bile ga državnega živinozdravnika v de- poslane v vinkulacijo ali pa za setem činovnem razredu; diplomira- VIII. vojno posojilo, za katero še ni živinozdravnik Filip Kulterer pri niso bile izdane vse obveznice, ob okrajnem glavarstvu v Velikovcu za | predpisanem roku še ne bodo imele veterinarskega asistenta; agrarni obveznic na razpolago. V teb sluča-kanclist Emil Podkrajšek za agrar- jih naj stranfe namesto originalnih nega pisarniškega oficijala. |obwznic f«-e(Hože zq žigosanje in trgovino načeloma dovolil devizni promet S tem, da oddaja izvozne valute m izvozno fakturiranje ni več potrebno, je padla zadnja ovira. Kako dolgo ostane legitimni devizni promet prost, odvisi seveda od bodočega ra2voja plačilne bilance, plačilnih potreb in sredstev, zbranih pri nemški državni banki. = Brazilski sladkor za Evropo. Madridski „Impareial" poroča iz RIo di Janeiro, da je brazilska vlada dovolila tamošnjim industrijalcem izvoz 700.000 vreč sladkorja v Evropo. V provinci Pernambueo je letošnji pridelt-k sladkorja zelo obilen in se utegne .vsled tega cena nekoliko znižati. = Gradnja zagrebške borze. Zagrebška borza je sklenila, da zgradi svojo palačo na zagrebškem sejmišču, ki se sploh parcelira za nove zgradbe. Več drugih, zlasa industrijskih velepodjetij je sklenilo, da istotako postavi svoje nove zgradbe na sejmišču, ki naj f>ostane trgovsko središče novega Zagreba. Z zgrad bami se prične prihodnjo spomlad, dotlej pa se pripravi potrebni materijah Zgradbe nameravajo pospešiti tako, da bi bile do jeseni prihodnjega leta že izgotovljene. Kdor pozna zagrebško podjetnost, ne dvomi, da se bo ta stari načrt sedaj uresničil. = Nova velefirma. Službeni list „ Narodne novine" v Zagrebu prinaša protokohranje nove veletvrdlce za žitarice vseh vrst in moko s sedežem v Zagrebu in podružnicami v Osjeku, Ljubljani, Kranju, Novem Sadu, Subotici, Pančevu in Velikan Bečkereku. Tvrdka je pričela poslovati s 15. avgustom in se imenuje Vinko Majdič in drugovi. Poleg Vinka Majdiča ml. je drug dr. Josip Stepmovič, veleindustrijalec, generalni prokurist pa Julij Herzl, vele-tržec' v Osjeku, in dr. Aleksander Aranicky v Zagrebu. = Zadružna produkcija ameri-kanskih strokovnih organizicij. Velika draginja oblačilnih prefimetov je prisilila amerikanske strokovne organizacije Is sistematični samopomoči. Velika unija železničarjev je svoje ogromne strokovne fonde uporabila za nakup tekstilnih .tovarn. 2400 strokovnih organizacij ie sklenilo velikopotezne pogodbe z oblačilnimi j.n«tituli. Na ta način morejo svojim članom dobavljati potrebno blago za 30 do 60 % ceneje kakor ga prodaja detajlna trgovina. To dejstvo upajo, da bo pripomoglo k znižanju draginje. = Naraščanje javnih dolgov. National Citv Bank v Ne\vyorku objavlja statistično številke, ki dokazujejo, da so se javni dolgovi zvišali. Glasom poročila omenjene banje znaša skupna vsota državnih dolgov celega sveta 263 milijard dolarjev. Od te vsote odpade 225 milijard na Evropo, 27*8 milijard na Severno Ameriko 2*5 milijarde na .Tužno Ameriko, 4-65 milijard na Azijo, i-3 milijarde na Afriko, a ostanek na Avstralijo. Poeetkcm pretočenega stoletja -je znašal skupni dolg vseh držav samo 3 milijarde dolarjev in je po Napoleonskih vojskah narastel na 7 milijard dolarjev. Obresti zahtevajo sedaj povprečno od vsakega državljana 8 do 9 dolarjev. Povprečen del dolga, ki odpade na vsakega človeka, je narastel od 27 dolarjev v"letu 191^ na .150. dolarjev v letu 920. _ ' = Združenje lanene industrije. Angleški, frcpcoski in belgijski l^pe- rd rabi nestni papirji so zbrani pri : •o.-Lv:-ski upravi bank. Konti ir-iu Rusov, ki so zapustili sov •;;> Kusijo, so registrovani in i-- ... -i uradu za obračun z inozemstvo!' . Izterjevanje dolgov privatnih ■ - i ustavljeno od strani bank. V ; i znesek, katerega, more ime: i. rneznik pri banki na tekočo:::- • nu, se je z ozirom na pade- ' .za rabljev zvišal od 10.000 da 10 . 00 rabljev. = Neva tvornica papirja. Zagrebška tvornica papirja, ki je prešla-med vojno v madžarske roke, se je sedaj nacionalizirala s kapitalom prve hrvatske šiedionice. Tvornica je včeraj zopet začela z obratom. Proizvaja tudi rotacijski papir za časopisje. V nekaj dneh že prično zagrebški dnevniki izhajati na zagrebškem papirju. Vrhu tega pa zgradi spomladi družba novo tvorniško poslopje v gorskem kotaru, zdru_. v s tvornico celuloze. Cela inveslic bo znašala okrog 100 milijonov .. = Prememba posesti. Zagret- :a Narodna banka, d. d., jc kupila , hrvatsko tiskani, v kateri se je doslej že tiskala „Riječ", za sedeminro! mihjona kron za delniško družbo „Riječ", lastnico dnevnikov Riieč, Novosti in Agramer Tagblatt. Borzne cene valut in deviz. Zagrpb n.:3. a. K { «•30-50 č.-s. K. '{ 197—200 h it ( 520—540 marka { 230 ; dolar i: i - 108—9 angL t l 320-410 fr. fr. {■ 800 St. fr. { fej { JM nap. d'or 1 c. rab. { 1Ž6-28 11-60 . 520 910 Co/ih 27.;«.. ; 10-15 isa> dinarji jo«. K Budimpešta S14 ; 1005. f28 - !«*—5 5-80 Dunajska borza dne 27. avgns*- Avftr. kronska renta...........i najde, renta ..... ^ Odrska kronski renta . . ......... V. avatrijako vojno posojilo . . ^ Tnrške srečke.......... Kreditni zavod za trg. in indestr., Anglobeaka ....................-3L. Bankrerein.......... Bosanfka zamaijfka banka . • .. Živnortenska banka , Državne železnice. . . , J JsSra železnica. .. '„ ^ ___ Alpine-Montan .... j.'.,*«. ■'. Kranjska iodartr.rfrniba ' Praška železna indnstr. . Zagrebška borza dne 27. Jadranska banka 1 C T '. '... Ljubljanska kr. bac!:-: . ...... Slov. esk. banka........ Baska i Ptedionica za Primorie, ' Banka za trg., obrt i ind.. ..'. .. Srptka banka ........... Narodna banka d. d. '. .-v l EtkoEpina baria .' . , Brodska bsr^.a . - ^ . .r-Kreditna baiika . . ,. . . Jspotlovancka banka ., . ." . Šaiueka iodostrija . *. i': . * Gntmenn . . i-' Unioo . .r^,-. . . Vremensko pore 1 f 1 A Dan ; g l »g . |0 D O m C ® C j| | X Js > žof Vetrom II! 3 st-1 ~ i i • *o ! 23. avg.; 21. nn 35-9 i 15^0' brez'vetra Te.", abij 27. ar-.' 7. uri S5-7 151' « « * 27. avg. 1 U. ari 35 8 20-1 i slab aevč? pol. oM. • Srednja včerajšnja temperatam 1C'3, nonneisa 17-". : Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni: urednik : FruoTJFsfni atelje za črkosltkar-atvo FILIP P S Z S S O U, hotel Kalifi, se priporoča. 30 5—2 ialpapistoBslii, gropslu sir, Um maslo, dobro blago razpošilja s pošto in železnico po zmernih cenab Parna mlekarna, sirarna F.I>aznloky nasl., Eežaaovao, Slavonija. 29 3—2 Mlithlllli 111 modno la moške KliUUUnl se dobi po primerni ceni v trgovini: J. Konovar, Stari trg 10. 39 8—2 plesliarslia in ličar- Najstarejša slovenska „ sna UgiaVlllliU DimaJ^ka certaie' -se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 55 52—2 ftntbnlncn nova, z dobro pnevmatiko, UIlUnOlBSa, od E 2200--; itvalnl stroji in pnevmatika ter vsakovrstni -deli dvokoles po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Stari trg it- 28. 26 10—2 Iščem službo Vsem, ki prihajate v Maribor, toplo priporočamo brošuri: Maribor in okolica", z zgodovinskim opisom in načrtom mesta. Cena K 6—. „Vodnik po Maribora", cena K 3-. Naročila sprejema: ,,Zastopstvo jugoslov. novin", Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne ozira! 69 za žepne svetilke na debelo in drobno zamorete dobiti zopet pri tvrdki mmMMm 64 Sv. Petra cesta 21-23. 3-2 PFAFF šivalne stroje, PUCH vozna kolesa, plašče in cevi priporoča 38 3—2 Ign. Vok Ljubljana, Sodna ul. 7. f>= Pisalne stroje Bemington, Imperial, Century z latinico in oirilioo ter vse strojne potrebščine 53 10-2 ima v zalogi FK&NC ------- Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 423. MeMa delavnica za popravila strojev- Obl. kosces. informačni zavod i . ' Iz kavčuka ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA etra cc^ flmepibansho strojno Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje ^ olje, strojno za težke stroje; oljo za avtomobile, lahko; olje a „ , izredno težijo; olje za cilindre; olje proti praha. 57 1.04—2 Glavna zaloga: iiUaM Zaaltl, i z o. z. prej A. Zank!.!!™ s-.novi. BBBBOBaBI LJubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informacije r tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. 10 2 Kidiščnika ali potnika pri večjem trgovskem ali dragem podjetja. Kot bivši samostojen trgovec špecerijske in kolonijalne stroke sem zmožen slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in strojepisja. Nastopim lahko službo takoj. Naslov v npr. »Jotra«. 62 s—2 Ivan ffiolioriž, cesta 6, se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela, popravila in obračanje oblek. Tzborna in nagla postrežba. Zdaj je čas za popravila! 63 3—1 krojaška delavnloa, Sv. Petra o. 33. 58 s-i Ponikvar in drug za izdelovanje kirurgičnih instrumentov, ortopedičnih aparatov in bandaž, brušenje vseh ostrin in zavod za ponikljanje se priporoča in jamči za vsa izvršena dela. Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 59 Canharjega_ Koruzo, oves, kašo, ješprenj oddaja po znižani ceni Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska oesta 36. 60 »-1 Suhe gobe, Sr« drage deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Sever & Komp., LJubljana, Wol-fova ulioa št. 12. 13 10-5 Naznanjam vsem cenjenim trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem otvoritev svoje trgovine s usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo in gonilnimi ■ jermeni. 56 5—1 ]. SUHIH, Ljubljano, Mestni trs 116. r Po zelo znižani oeni nova plašči, , zračnice, Finalni cfpflii vsakovrstni deli, kar-aiUUilll ali UJI bidne svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji pri BATJELU, Ljubljana, Stari trg št. 38. 67 10—1 Upravnik dnevnik v Mariboru se išče. .Ponudbe naj se sporoče upravništvu nJatra", Sodna ulioa 6. Medica & C9. maviufaktiirna veletrgovina 44 2 Ljubljana« Sodna ulica 7. Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn ===== iz Prostejova (Češkoslovaška) Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante in dečke ter za vsakovrstne delavske sloje. 36 5-3 7rpe2no blago. Same* na debelo. Znižane cene! ZniSane cene! Angleško sukno za moške obleke, izgotovljene obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, moško perilo, kravate, čepice itd. Zaloga vseh sokolskih potrebščin. ===== Prva kranjska razpošiijaina 24 5-3 LJUBLJANA, Dvorni tpg 3. Lastni modni atelje. Lastni modni atelje. Jos. Stopar, manufakturna trgovina, Ljubljana, Dunajska cesta St. 5. 12 3-3 s o 3* NC <5* 0% o 3 (D HBaaBiiB Zlatorog-milo je najboljše in najcenejše. — Dobiva se povsod. (j) Kristalno sodo, Prva Mariborska $ - sveče in toaletno : tovarna mila, : milo izdeluje: = Maribor. = S Gt Zaloga in zastopstvo za Kranjsko: s-3 v R.Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7 ± ivovama,.UNION , LjubUana-Spodnja Šiška Telefon št. 811. Brzojavsai naslov: Pivovarna, Ljubljana, priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska piia zelo priporočljive. 43 52-1 sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji, m*- prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Jeograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, tjnbljana, Jffaribor, JKetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Vien. * 52-1 poslovne zveze z vsemi večjimi kraji -v tu- in inozemstvu. —— Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.