AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 206 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1ST, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja Komisija rabinskih sveče- naših rojakov po širni Ameriki Kot poroča rojak Henrik Pe-carič iz Nanticoke, Penna., so nikov zahteva milijarde za brezposelne Baltimore, Md., 31. avgusta. Central na koferenca rabin-laši ljudje v dotični naselbini, skih duhovnikov v vseh Zedi-i Republikanci v Clevelandu so kar se tiče brezposelnosti, naj- njenih državah, je pravkar iz- podelili pretekli teden, oziroma bolj prizadeti. Večinoma delajo I dala pamflet, v katerem se žah- zadnjo soboto, novo brco Sloven-Po dva šihta v dveh tednih. V teva naravnost ogromne svole cem v Clevelandu. Slovenci so bolnici v Nanticoke, Penna., se za brezposelne v Ameriki. "Mi!sicer vajeni republikanskih brc, moramo zahtevati od naše via- katere so vajeni deliti, toda na-de," se piše v pamfletu, "da zač- vadno padajo te brce nazaj na ne nemudoma z velikim,, obsež- republikance, in to je dokazano nim programom za javna dela. s tem- da ameriški državljani Odlaša se in odlaša, medtem pa slovenskega rodu volijo v Cleve-trpi milijone ameriških družin. landu 90 procentov demokrati-,al k"l3ltl ber^'e >da Je hodl1 se Ali ni sramota, ko je pri vsem čn0> 9 Procentov socialistično in ^•va dni po bolnici, skupaj 41 dni. | bogastvu Amerike,' pri obiiici en procent republikansko. To je Nihče mu ni povedal da ima po- i idelk gedem mjliionov Ame_ hvala za brce ki jih dobiva naš ceno hrbtenico. Kompanijski „.,,„„„„„,. „ „„„•;„„• „,„„-;____,• narod. Republikanci so izvrgli Slovenca, ker je govoril v volivni koči v slovenskem jeziku! Ali naj se davki zvišajo, ali Žena morilca mnogih ljudi naj se najemajo nova je še vedno lojalna na- posojila za vlado? Washington, 31. avgusta. pram svojemu mozu Clarksburg, W. Va., 31. av- Že dalj časa obstoji nekak spor gusta.—Harry F. Powers, ki je stavi vseh 54 volivnih uradnikov kaj nepoštenega v volivni koči, med predsednikom Hooverjem priznal umore najmanj dveh Nahajata rojaka Jos. Bergant in Frank Kitt. žalosten je slučaj rojaka Kitta. Potolčen je bil pri ('elu in 1. junija odpeljan v bolnico. Tam je ležal 39 dni nepremično v postelji, nato si je mo- rikancev s svojimi družinami dnevno lačnih? Kdo se briga Well, v politiki naleti človek zdravnik mu je rekel, naj se gib- lie in precej hodi ter pustj ber-1 ~ podp ^ na vsakovrstne ljudi in razmere Z; Njenkratpa je obžutUsil-i ljudje jemati! toda, Bijemo se za osebe za značaje ? r Sne' 111 Vv T r^" I stokrat raje bi delali in pošteno za pnnciPe' borba Je dost,krat «nali, da ima počeno kost. Ko-j . . ini vil j . . . ... . , v. zasluzili svoj kruh ■lak Kitt trpi sedaj velike boleči- J tte v bolnici, kjer je vkovan v ce-; . . ment. Lahko bi bil danes zdrav, .močna dovolj, da odredi izdajo^ ohranit. R bHkanci v ^ko bi ga sprva dobro pregledali. trfh do Pf millJfd dolai" Clevelandu pa niti dostojnosti ne V Milwaukee, Wisconsin, so. Jev» da se. llftvan Potrebno de- poznajo več> niti onega ameri_ »ogavičarske industrije znižale lo za . sP°clte delavce, kl mesece;škega gentlemanstva, ki je tako Plačo za 20 procentov. Mnogo m mesece- nekateri pa že parjzna5ilno za Amerikancev. Ni Ameriška'huda' vendar Pa vseleJ gledamo> i i • ...... da ostanemo ljudje! Predaleč se vlada je s svojimi industrijalci ., . . ' ^ . . ne sme nikjer iti. Dostojnost se Slovencev je prizadetih. V Sharon, Penna., priredi več •'Ugoslovanskih društev dne 13. s®Ptembra skupni piknik v ko-štrajkarjem v Pennsylvani-Jl" Rojaki v mestu in v okoliških ilas€binah so prijazno vabljeni. i dovolj, da so odrivali naš narod let -niso videli dela. Na ta na čin bi se odpravilo stradanje doslednoiz uradoV) da se nikdar sedmih milijonov Amerikancev. nisQ briga]i za naše interese) ko Na vsak način pa bi morala na- so slovenci vendar poznani kot stopiti najprvo zvezna vlada, Lajbolj ]oja]ni narod v Ameriki, ker privatne industrije so seJBolj zvestega Amerikanca ne izkazale, da niso kos svoji nalo- boš dobilj kot v onem> ki je rojen V. £tump Creek. .. S-pMf •» ie gi. Pred nekaj leti je ameri-; Slovenec, y..... UrnrT rojak Frank Omec, cloma ška vlada pod Hooverjem potro- jn kaj se je zgo.dilo? Poročali 'ž žabnice na Gorenjskem. Star ■ šila petsto milijonov dolarjev, 3e bil 42 let, in zapušča ženo, tri da je rešila Rusijo lakote. Ka-"čere in sina. ko, da ta naša vlada ne bi bila danes zmožna narediti domačini?" -O-:- isto Z V Crosby, Minnesota, je bila v avtomobilski nezgodi ubita rojakinja Lucija Gaušek, ki je živela na Gilbertu. Petindvajsetletnico složnega lri srečnega zakonskega življe-nJa sta pred kratkim obhajala Mr. in Mrs. Matt Pugelj, v Mil- le7št7ri'zna"ni"biv smo že zadnji teden, da sta dva republikanska člana volivnega odbora glasovala, da se odstavi 30 slovenskilh volivnih uradnikov v 23. vardi. Vzroka niso navedli, razven, da so Slovenci v Kakor je bilo dobljeno, [23. vardi glasovali preveč demo-tako tudi zgubljeno kratično. Tako bi republikanci Chicago, 31. avgusta. Tu živi radi diktirali, da morajo naši v skrajno ubožnih razmerah j ljudje voliti — republikansko, iwmaj 28 let stari znani bivši Imenitna ameriška svoboda in ^aukee, Wisconsin. Prijatelji so rokoborec Pere Sarimiente. Hcoverjeva prosperiteta, kaj ne, Priljubljenemu paru pri redili Sl€dn j. je bn izvrsten rokobo- g. vardni vodja Grill pri Enako-Prisrčen sprejem in gostijo. j rec> jn jg tekom nekaj let zaslu. praVnosti! žil nad $300,000 v raznih ro- Sedaj, ko smo z vso silo pro^e-koborbah. Danes je siromak, |stirali pri volivnem odboru, ozi-ki nima niti centa. Zapravil je roma pri republikanskih članih ves zaslužek. Sprejel je po-1 volivnega odbora radi odstavitve nudbo nekega restavranta v 30 Slovencev kot volivnih urad-Los Angeles, kamor bo šel po- nikov, so se republikanci podali j sodo pomivat. Dobival po $16 in glasovali, da ostanejo naši Leeds, Anglija, 31. avgusta, na teden. Za rokaborbski po- Slovenci kot uradniki. Toda, da ^rs. Ruth Culper, soproga pro- j klic je nezmožen, ker je na eno i pokažejo svojo mržnjo do nas fantovskega pastorja, je da- j oko slep. I Slovencev, so glasovali proti po-nes pobegnila od svojega moža | __Inovnemu uslužbenju volivnega Pri gradnji neke hiše v Milwaukee se je težko ponesrečil rojak Tony. Mihelčič. Dobil je zlomljeno desno roko. -o- Saj bi morala že prej vedeti, kaj bo z nekim drugim moškim. Pred Shodom je izjavila, da njen ^ož preveč hodi za pogrebi. To ti je kunde! uradnika v osebi Anthony J. Gr- Policija v mestecu Parma, jdina, sina Mr. Anton Grdine, ki blizu Clevelanda, je zaprla preteklo nedeljo nekega 'navidez Na potu V domovino pijanega acluta. Slednji je te-Da,nes odpotujejo v staro do- kom noči vriskal in prepeval, opravlja svoj posel kot volivni uradnik v koči precinkta "A," 23 varda. Menda ga ni bolj poštenega Slovenca v Clevelandu, kot kovino Mr. in Mrs. John Oštir, da nihče ni mogel zatisniti oče- je naš mladi Tome. Ker mu ni-^tiss Angela Mušič, Mr. Anton j sa v zaporih. Ko se je v pqnde- j so mogli drugače do živega, so Spruk, Mr. Anton Gorjanc, Mr. jljek zdanilo, so policisti vrgli j republikanci glasovali, da se An-Jos. Pungerčič, Mr. Matija Bra-1 nemirneža na cesto, in šele se- ithony J. Grdina odstavi — ker je ^ač m Mr. Matija Kocet. Paro-|daj So prišli na dan, zakaj jelgovoril slovensko v volivni koči! ^odne listke in vse druge listi- j možakar vso noč prepeval. |Ce bo treba delati diplome poli- ki so potrebne za potovanje, Je Preskrbela domača tvrdka J°hn L. Mihelich Co., ki ima svoj Urad v S. N. Domu. Srečno pot Vsetti našim ljudem! Nagla smrt vso noc Splazil se je namreč iz svoje jtičnim kozlom, tedaj mi glasuje-celice in prišel v prostor, kjer mo, da se podeli prva nagrada je imela policija zaplenjeno pivo in žganje. Mož .je tekom noči spil en pint žganja in dvanajst steklenic pive. In kar je še naj- neumnost predlagala V nedeljo 30. avgusta, je na-j boljše, tri "butlegerje" so mo-; In nam se niti ni treba poteg &1°ma umrla Mrs. Mary Fine, rali spustiti iz zaporov, ker po- niti za naše pravice. Kakor hi Jerry Zmuntu in Mary Forrest, ki sta člana volivnega odbora republikanske stranke, in ki sta to v 23. vardi, in sicer iz vzroka, ker preveč demokratov voli v tej vardi. Protestiral sem takoj proti vaši akciji, in sedaj ste vendar preklicali svoje besede in volili, da se pripusti omenjenih 54 čla-nov-demokratov v volivne koče. Toda zavrgli ste volivnega uradnika Anthony J, Grdina, in navedli vzrok, da je Mr. Grdina govoril slovensko v volivni koči. "Jaz sam sem priporočil Mr. Grdino v volivni koči za ta urad, in prav resnično lahko povem, da je bil eden najboljših volivnih uradnikov. Vzrok, ki ste ga omenili proti njegovemu imenovanju je tako ničev in sramoten, da more kaj takega narediti le skrajno duševno omejena oseba. Vi niti ne veste, kfaj pravi tozadevno ameriška ustava! Ameriška ustava nam vse garantira, da lahko svobodno govorimo in pišemo, in nikjer v ameriški ustavi ni pisano, da moramo govoriti angleško. Svobodno lahko govorimo v kateremkoli jeziku. "Od časa do časa skuša kak hinavec v politiki napadati ljudi, ki o prišli sem iz Evrope in se tu udomačili. Slovenci so prihajali zadnjih- 40 let v Cleveland, ustanovili so si tu svoja društva in domove, in v največ slučajih so Slovenci mnogo boljši ameriški državljani kot pa oni, ki se kličejo, da so sto procentni Ame-rikanci. Slovensko ali hrvatsko se govori v 23. vardi in drugod po Clevelandu v cerkvah, šolah, na sodniji, v trgovinah, na cesti, v delavnicah, pri družinah, pa ti pride tu član volivnega odbora, ki pripada k republikanski stranki, in pravi, da ni dovoljeno govoriti v slovenščini v volivni koči. To je sramoten napad ne samo na Slovence, pač pa na člane tudi drugih narodnosti, in glasen protest bo poslan na republikanske člane volivnega odbora v City Ilall. "Nikjer v vseh Zedinjenih državah ni postave, da se ne bi smelo govoriti slovensko v volivnih kočah, in s tem vam podajam protest, da v.i nikakor ne morete ustaviti slovenske govorice v volivnih kočah. "Da, dajte in primite one, ki kradejo glasove v volivnih kočah, zasledujte nepoštene volivne uradnike, pošljite jih v ječo, ko varajo ljudi z rezultatom glasovanja, toda ako boste vi grozili, da Slovenci ne morejo govoriti v svojem jeziku v volivnih kočah, tedaj ste prekršili temeljna načela ameriške ustave, ki dovoljuje svobodno besedo vsakomur v Ameriki! Državni tajnik bi moral člane volivnega odbora, ki prihajajo na dan s takimi pretvezami, zapoditi iz urada! "Odločno protestiram proti članici, Mary Forrest, od voliv- go ahead, aretirajte ga in posta- in zakladniškim tajnikom Mel- žensk in treh otrok, ima še ved-vite ga pred sodnijo. Ako je pa Ionom glede deficita, ki se na- no naklonjenost svoje male so-zakrivil .samo to, da je govoril haja in ki ponovno preti zvezni proge rdečih las, kot se je sled-slcvensko v volivni koči, tedaj bi blagajni. Dočim je zakladni- nja izjavila napram policijske-mcrali biti ponosni na njega, ški tajnik Mellon mnenja, da mu načelniku v tem mestu, kajti dokazal je, da zna več kot. vlada ne sme več si izposojevati; "Vedno sem skušala, da sem bi-en jezik, kot ga znate vi, ki se;denarja za svoje stroške, pačila napram njemu vse, žena in nahajate v uradu kot republikan-; pa mora naložiti nove davke, da mati tekom teh štirih let, odkar ski člani volivnega odbora. se pokrije deficit v zvezni bla-j'sva bila poročena." Kot je pri-"In povem vam, da bodo Slo- j gaj ni, je pa Hoover mnenja, da povedovala ženska morilca, ga venci še naprej govorili v svojem je bolje sposoditi si denar, kot je imela jako rada, ker je bil jeziku v volivnih kočah, ali kjer- nai0žiti nove davke. Hoover prijazen z njo. Včasih sta se koli drugje. Nobene postave ni namreč bo zopet kandidiral za tudi skregala, toda nikdar za proti temu, ameriška ustava nam predsednika, in bi mu bilo j trajno. Mrs. Powers je nego-pa daje direktno, pravico svobod- trajno neljubo, če bi prav v vala skozi vsa štiri leta svojega nega govora ... Adam J. Damm. voijvnj kampanj i moral kongres moža, kot more mati negovati Na ta način se je potegnil Mr. |naiozju nove davke. Svetoval-' svojega otroka. Rad je spal Damm za naš narod, za kar mu :ci Hooverja so izjavili, da bol dolgo zjutraj, in ga je morala prav iskrena hvala. Medtem P« i«krajno neugodno uplivalo na žena, ki je zgodaj zjutraj odpi-vam rečemo : "Nič za to kaj Pra" i njegovo ponovno izvolitev, ako rala grocerijo, zbuditi iz spanja, vijo republikanci glede sloven- ge nalož..o noyi davkj Dasi 2eua mu je neprestano dajala scine. Vi govorite svoj materini |t sedanje fiskalno ]eto Aele denar, dočim sam ni nič delal, jezik, kjerkoli hočete, postava je. dya meseca je zvezna bla. i Kako je pa čudno gledala, ko so v polni meri z vami. Bodite ponosni, da znate več kot en jezik, da znate tudi. angleško in spoštu- gajna že za $387,000,000 "v ji povedali, da ima $4,000 nalo-luknji," radi česar je predlagal ženega v lokalni banki, in da ; zakladniški tajnik Mellon, da si ima na sedmih drugih bankah jete angleški jezik, toda rabe, $80,000,000, da svoje prihranke. Ta denar je svojega materinega jezika vam:, . , , " , \ v. , , • , , . , ,„ j i.- • j • .. ,• bo me a dovolj za tekoče stro- ocividno dobival od žensk, s kane more prepovedati niti najboli i „ % , . . , . . . , , , «... A zagrizen — republikanec ške' Mellon skuša pokriti tenmi se 'e hotcl P«TOCltl- Pod svoto z novimi davki, toda Hoo-; pretvezo, da je dobil od njih ver se temu upira, in najbrž bo ta denar. Kljub vsemu temu Vlada na-I'je Mrs. Powers izjavila, da bo jmerava tudi plačati prihodnje vztrajala do skrajnosti s svojim leto $8,000,000,000 v Liberty možem. zagrizen — republikanec "Ameriška Domovina" je tu, da ščiti interese našega naroda I , i j i « i tozadevno zmagal proti vsakomur, kdor ga skušal ... , _ napadati. Podamo se tozadevno nikomur ne, dokler imamo postavo za seboj. In prav na-! bondih, toda kako bo to naredi-: . lit, • je še skrivnost. —---o-— Draga zabava za franco- skega maršala Mr. Perušek aa obisku V ponedeljek dopoldne je po- Paris, 31. avgusta.—Franco-Iset.il naš urad znameniti sloven-' ska vlada je odredila, da se pla-j sko-ameriški slikar, Mr. Grego- ča slavnemu francoskemu mar-rij Perušek, ki je pripeljal tudi; šalu Petain $48,000, da plača s ! svojo soprogo. Pripovedoval j tem stroške svojega obiska v nam je v obilni meri o življenju 'Zedinjenih državah, ko pride ;na zapadu in o svojih skušnjah; sem ob priliki proslave bitke na umetniški turneji. Posetil pri Yorktownu, ko so Ameri- porazili Angleže in so mogel dobiti Francozi pri tem mnogo poma-Mr. Peru- gali. 1'edi.jo naši ljudje, ako nam sledijo, ker so lahko vedno prepričani, da so na poštenem in dostojnem potu. -o—-- »Proti Sulzmannu / Metodistovski pastorji v Clevelandu so bili včeraj silno nevcljni, tako nevoljni, da so se že zgodaj zjutraj zbrali v tem- . . . v „. , . . ^ b.Q„ • 1 OA +! ■TP.^iw A„n je zadnje čase Washington, D. kanci pelnu na 30. cesti in Euclid Ave., ' kjer so imeli protestno zborova- tocla tudl nje. Na tem zborovanju so skle- Primernega mesta. _ nili začeti širiti posebne pole, da sek stanu-'e seda;' v Clevelandu AoUKx0 naberejo podpise, da se našega P* Le"ckl: m nam n Za ff11ČG 111 deHI,ce. , šerifa Johna Sulzmanna odstavijo gotovo od časa do časa spo-! Drugi teden se pnene sola. j In kaj je storil naš sloviti John, ^ več za javnost. Iskre-; 'anhci m dek hči bodo rabili do- da so pastorji proti njemu? Oh, dobrodošel med nami! bre čevlje. Da pa čevlji v teh i . i j- , s-,, t. , ; časih ne bodo predragi, je pre- na Polomljeni elevatorji |Hkrbel Frank. suhadolik 6107 38' h t Dvi«ala v "ovih zaP°rih so St. Clair Ave, da se šolski čev- pri katerih seje baje gemblalo!|se zadnjo nedeljo polomila ta- f]nhiin CGni Baje; sta šla dva protestantovska | ko, da je bn veg pro\wA z dviga. | nainU-11 Ctm pastorja, na konjske dirke, kjer j. med 4 in 13 nacLstr0pjem g , . sta opazila gemblanje, in sedaj, ustavijen. Poklicani so bili eks- V bolnico mora šerif iz urada, pronto! Oba perti na delo> ,ki ao po dolgih pastorja sta prišla k šerifu in urah popravili dvigala. Izja- mu prinesla "dokaze" | vili,go, da motorji in generator- . A _ , nja, toda Sulzma.nn ni storil ni- ^ ki dvi jo elevatorje> ,0 bili 4017 St. Clair Ave. Podvreči se česar. Ko so včeraj $erifa vpra-1 v skrajno Zanikernem stanju, Je morala operaciji. Prijatelj. šali, če mu je res kdo prinesel za kar je odgovoren Anton B. •'°,lahko želimo Ji, da dokaze, je John odgovoril: "Kaj. >Spr()stv; kurator p08l0pja, ki je bl kmalu »Prevala! mislite ona dva aduta, ki sta pri- dobi, svoje delo kot politikar. Hm, hm! šla k meni? Povedal sem jima, M.- Knlandcr ^ vrnp Harry O'Laughlin, predsed- da če bo kdo zaprt bom oba pas-, ^ vrne 10. delavskih unij v Clevelandu, je torja najprvo aretn-al, ker sta 'ehibm y Cleveland Mr pikniku v nedeljo hvalil ravno toliko kriva ko sta bila na A .Uf.t Kdllandci, poslovodja councilmana, republikanca De dirkališču kot vsakdo drugi. Naj p()tniške tvrdke John L. Mihelich Maioribus kot "najbolj vestne- gredo ti pastorji med svet in pri- C(_ bo r tu(Jj no.; ga javnega uradnika." Kam to digajobozjo besedo, ne pa vtika- • ^ gQ jo ixde.; pride, kam to gre! ti svoie nosove v malenkosti! , . , . v , . i T ___.. „. , . lale umetnice v vezenju, solske; Iz Atlantic City. Glejte ,včeraj so dirke prinesle .... Mariboru Zastavo ie Slovenski odvetnik Mr. Frank Le Včeraj je bila odpeljana v bolnico na E. 79th St. in Euclid Ave. Mrs. Josephine Urankar, Sestra Mrs. Helen Mally. Po-se vrši v sredo iz cerkve Bonifacija. Truplo se na-Jjaja v kapeli A. R. Nunn & Son, na 4434 Lorain Ave. Is-sožalje sorodnikom! Mestna zbornica testna zbornica je sinoči gla-s°vala, da se ljudem da na glaso-da volijo za izdajo $2,-^°0,000 bondov za mestno elek-rarno, nadalje je zbornica odre-lla volitve 3. novembra za od-l)ravo mestnega čarterja. tro jfe Adam J. Damm zvedel za to zadevo, je naslovil ostro pismo na volivni odbor, katerega vsebi- licija ni imela dokazov proti njim. "Dokaze" je spil ponoči aretirani pijanec, ki se je take izkazal kot dobrotnik butleger- na je sledeča: jev. I "Prosim vas, da vas opozorim Listnica uredništva r.a vest, ki je izšla v tukajšnih nega odbora, da bi odstavila An- ta denar jft bi, podarjen 2a brez. Naročnik. Urednik ni odvetnik, torej ne more dajati pravnih nasvetov. Ako nimate denarja za odvetnika, obrnite se na Legal Aid Society, na 6. cesti, Fidelity Mortgage - Bldg. Tam vam preskrbijo odvetnika zastonj. ameriških listih, in ki pravi, da je Mrs. Forrest glasovala, da se odstavi Mr. Anthony J. Grdina kot volivni uradnik, ker je govoril v volivni koči v "tujem" jeziku. "Spomnili se boste, da ste pred nekaj dnevi glasovali, da se od- tona Grdina od urada kot volivni uradnik v precinktu A, 23. varda, na podlagi trditve, da je govoril solvensko v volivni koči. Vsaka narodnost bi morala protestirati proti temu proti-ameri-škemu odloku volivnega odbora. Vsak dober Slovenec ali Hrvat je ob istem času lahko tudi dober ameriški državljan, govori pa lahko svobodno, kakor se mu ljubi, dokler ne govori kot anarhist proti ameriški ustavi. "Ako je Anton Grdina naredil $8,706.00 čistega dobička, in ves ^^ ^^ ^ gmi Je, y 0pagkar nam pošnja lepe . zusovega št. 55 S. D. Z., ki bo to pozdrave iz Atlantic City, N. J., poselile. Tu je denar, in takoj se bo pričel deliti. 16,000 lačnih se bo nasitilo! Pa pridejo ti zastavo razvilo nedeljo, 13. kjer se je vršila Moose kon-j septembra. jvencija. kampelci in pravijo, da me bodo' Zvišana poštnina Računi za vodo odstranili! Hahahahahaha!" se. « P™ septembrom se zviša Še je cas da plačate račune ie smeial šerif poštnina za pisma in razgledni-! za vodo. Plačajte račune v na- ' ___cev Kanado. Na pisma bo treba jšem uradu. Sprejemamo tudi Poroka prilepiti znamko za tri cente, na ! račune za plin, elektriko in te- ; dopisnice pa znamko za dva cen- lefon v plačilo. V soboto, 12. septembra, se po- ta. Ker je mnogo stotin naših ; Važna seja rojakov v Ameriki, ki dopisuje- j Jako važno sejo ima podru- ročita Mr. Frank Kenik iz 82. ceste in Miss Mary Fabian, 6116 Glass Ave. Iskrene čestitke mlademu paru! jo s Kanadčani, opozarjamo rojake, da to vpoštevajo, da ne bo zamude in sitnosti na pošti. žnica št. 14 S. Ž. Zveze v navadnih prostorih. Pridite vse članice gotovo! "AMERIŠKA DOMOVINA (AMSRI6AN HOM1) BLOVJSNIAH DAILY NIWBFATIR Published dally except Sundays and Holiday* »» NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto ....15.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta IS.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.60; pol leta »3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta »3.50. Posamezna številka S cente. Vaa plama, dopise ln denarne pollljatve naslovite: Amerlika Domovina, 4117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1631. JAMX8 dkbevjeo and LOUIS J. PIKO, Idltors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office it Cleveland. Ohio, under the Act of March Srd, 1171. 83 No. 206, Tue., Sept. 1st, 1931 Vzemite si svoje pravice! Izven mestnih mej Clevelanda se naši ljudje, pa tudi naši bratje Hrvati nikjer niso tako trajno in gosto naseljevali kot v bivši sosedni vasi Euclid Village; ki je pa danes že mesto z nad dvanajst tisočimi prebivalci. Dobrih petindvajset let je tega, ko so začeli Slovenci kupovati zemljišča v Euclidu. Ko so izplačali svoj lot, so polagoma začeli misliti na svoje lastne hiše. In petindvajset let kupovanja in zidanja od strani Slovencev v Euclidu je povzročilo, da so danes tam cele ulice naseljene izključno po Slovencih in bratih Hrvatih. In prav lične in mične so te slovenske hiše po Euclidu. Navadno ima vsak naš rojak obširen vrt, kjer si pridela nekaj zelenjave, pa tudi prostora je dovolj za roženkravt, rožmarin, vrtnice, nageljčke, petunije in druge priljubljene . cvetlice okoli hiše. Ko je Euclid naraščal, so naraščale tudi potrebe nove naselbine. Prvotni naseljenci niso imeli tam ne vodovoda, ne plina, ne elektrike, ne tlakanih cest ali ulične železnice. V Euclid smo hodili včasih na izlete, in zdelo se nam je, da smo šli zelo daleč, in bilo je prav luštno v tedanjih gozdovih Euclida, kjer so imeli Slovenci svoje prve piknike. Vse se je spremenilo odtedaj. Ljudje so dobili plin, elektriko, tlakane ceste, prometna sredstva, vodovod, kanalizacijo. Vse to je seveda stalo ogromne svote denarja, in te svote morajo plačati oni, ki lastujejo zemljišča v Euclidu In ker je med lastniki zemljišč V Euclidu stotine Slovencev, so seveda naši ljudje in brati Hrvati tekom zadnjih dvajset let plačali v Euclidu stotisoče dolarjev v davkih. Manj premožni, ki so komaj imeli pol posestva plačanega, so bili seveda zelo prizadeti. Šli so do skrajnosti svoje finančne zmožnosti, da so zmogli velikanska davčna bremena, kot jih je potrebovala moderna smernica v Euclidu. Kakor hitro pa vi nekaj plačate, želite tudi vedeti zakaj plačate, kam gre vaš denar, kako se potroši, pravilno ali graf-tarsko. Tega skupni narod sicer ne more dognati, toda do-žene pa lahko po svojih zastopnikih pri mestni vladi. Dru-gorodec vam ne bo povedal in razložil vsega, zanesti se morale le na svoje poznano poštene ljudi, katerim zaupate. Položaj Slovencev v Euclidu je danes enak kot je bil položaj pred več kot 150. leti med prvimi naseljenci v Ameriki. Ti naseljenci so morali plačevati ogromne davke, toda nobene besede niso imeli pri vladi, ki je trosila denar. Pa so poslali svoje poslance do kralja v London in mu povedali, da bodo še plačevali davke, toda v odboru onih, ki trosijo davke, bi morali biti tudi Amerikanci, ki plačujejo, da vedo in povedo svojim ljudem, kam gre njih denar. Angleški kralj seje nasmejal in odslovil poslance Ame-rikancev, rekoč, plačujte, kot ste plačevali dosedaj, molčite in služite kralju, ali pa bo pela palica! Strmečih obrazov so odšli Amerikanci domv, toda spotoma so se spomnili, da imajo tudi oni palico, katero lahko vporabijo nad angleškim kraljem. Odrekli so plačilo davkov, in ker jih je hotel kralj prisiliti z vojaško silo, da plačujejo, so Amerikanci vzeli palico sami v roke in po junaškem, osem let trajajočem boju porazili tedaj najmočnejšo državo sveta, Anglijo, in njenega kralja ter postali neodvisni. Seveda, tudi danes plačujejo davke, toda ti davki so trošeni po ljudeh, katere sam narod izvoli, in kadar ljudem ni prav, tedaj se uprejo pri volitvah. Tako je položaj danes v lepi slovenski naselbini v Eu-i iidu. Tam je županil zadnjih šest let župan Charles Ely. Bil je toliko naklonjen Slovencem, da je večkrat prišel na njih prireditve, rad je povžil tuintam kozarec te ali one pijače, da, celo enol zakotno cesto v Euclidu je dovolil, da se imenuje "Ljubljana Drive," dasi ta "Drive" ni cesta, ampak čisto navadna steza! In tu sir o ostali Slovenci in brati Hrvati glede napredka v Euelidu. Nobenega reprezentanta nimajo ne v mestni zbornici, ne pri davčni oblasti, ne pri sodniji, ne pri šolskem odboru. Stotisoče slovenskega denarja gre v blagajne mesta Euclid v obliki davkov, toda nobenega glasu nimamo pri mestni upravi. Dobili smo prijazne nasmehljaje, dobro besedo, koše obljub od sedanje mestne administracije, in pri tem smo — obtičali. Letos pa imajo naši državljani v Euclidu priliko priti do besede in do pravice, ki jim gre kot davkoplačevalcem. Dovolj dolgo smo prosili, dovolj dolgo poslušali obljube, letos bomo sami vzeli, postavnim potom, kar nam gre! Progresivni mestni tiket ima letos štiri Slovence za kandidate. In pomnite, Slovenci in brati Hrvati v Euclidu so tisti jeziček na vagi, ki prinese zmago! O vsem tem bomo v več člankih še vso zadevo in razmere natančno pojasnili, in dne 3. novembra, ko bodo volitve zaključene, bodo imeli Slovenci, ki so državljani, veliko besedo v mestu Euclidu. predsednica, Mrs. Marie Pri-sland priznanje s tem, da nam jo izročila Spominsko knjigo, iatere smo vse članice tako vese-e. Upam, da ostane ta/ knjiga za vedno v državi Ohio. Povedala bi rada, kako se naše žene in dekleta pripravljajo za "spiče," ki jih bodo morale obdržavati. Pravijo, da bom tudi jaz na vrsti, ker sem blagajni-čarka. Oh, Marička pomagaj, kakšne skrbi imam sedaj! še spat ne morem. Pa pravijo, da vse nič ne pomaga, da "spič" bom morala imeti. Spomnila sem se na našega Ja-kata, kako je zadnjič pri Knau-su imel ganljiv govor, kateri je vse omehčal, če bi bil tako prijazen, da bi mesto mene napravil tak govor, da bi vse na slav- nošti omehčal in da bi nam prisotni rade volje in veselega srca pomagali do močnejše blagajne. Za to se vam že sedaj prisrčno zahvaljujemo. Rojaki in rojakinje! Pridite v nedeljo 13. septembra vsi v Slovenski narodni dom v New-burg na 80. cesto. Slavnost se prične ob štirih popoldne, ob sedmih zvečer pa bo banket. Ne bo vam žal, ako pridete, boste videli kaj znamo me žene in dekleta pripraviti. Tistim pa, ki radi plešejo, bodo kar trije godci igrali. Naša podružnica št. 47 SŽZ vas vse vljudno vabi, od blizu in daleč, da se udeležite te pomembne slavnosti. Na svidenje 13. septembra v SND v Newburgu. Pozdrav vsem skupaj. Blagajničarka podružnice št, 47 SZZ. -O- PROGRAM PRIREDITEV ZA ČASA KONVENCIJE S. D. ZVEZE Garfield Heights, O. — Tudi meni ne da žilica miru, da ne bi zapisala par vrstic, da se pri nas z vso vnemo pripravljamo, da bo zmage, katero smo dosegle žene in dekleta v kampanji za SŽZ. Naša podružnica je bila odlikovana in članice s ponosom gle-podružnica št. 47 SŽZ dostojno damo na dan 13. septembra t. 1., praznovala dan našega dela, dan ko nam bo dala naša glavna stvom Čimdalje bližje smo cilju, ko se bo otvorila sedma redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze. Društva, katera so se zavzela za to prireditev, št. 23, 27.in 45 SDZ, se pripravljajo za to že zadnjih pet mesecev. Tozadevni odbori zborujejo tedensko. Ta društva so se zavzela, da podajo za časa konvencije program ob večerih, kakor ga do danes še niso nudila nobena druga konvenčna zborovanja. Za vsak večer so društva aranžirala lep program. Poglejmo, kaj se bo vršilo ob teh večerih: Na otvoritveni dan konvencije, to je v ponedeljek 14. septembra, bo koncert, za katerega samega je vstopnina vredna $1. Koncert bo vseboval 15 točk. Sodelovali bodo zbori i Obe "Zarji" in "Ilirija." Solospevi kot: naš slavček Louis Belle, Plut,' ga. Ivanuš. Dalje dr. William J. Lausche, naš pianist, kateri je menda edini, ki zna osvojiti srca poslušalcieV, ko zaigra na klavir. Nastopita tudi Mrs. Josie Lausche-Welf in Miss Mary Udovich, znani pevki na gramofonske plošče in radio pevki. Plut z njegovim baritonom, Belle v tenorju z njegovo "Ančico," ga. Ivanush z njenim altom. * Kar se tiče zborov vemo, da so vsi močni pevski zbori. Zbor "Zarja," odsek kluba, bo imel svoj običajni koncert na Zahvalni dan in 15-letnico svojega obstanka. Torej naj nam bo dovoljeno, da zbor cenjenemu članstvu in občinstvu priporočamo, da posetite ta koncert. Samostojna "Zarja" uprizori opero "Turjaška Rozamunda" in sicer 15. novembra. Istotako priporočamo občinstvu, da posetite prireditve takih zborov. Nastopila bo pri koncertu tudi slovenska godba "Bled" s par koncertnimi točkami. Umetni ples bo proizvajala Miss Modic, katere umetni ples smo že imeli priliko videti. Vadnalove tudi poznamo iz naših domačih prireditev. Je to trio, v katerem nastopita sinova in hčerka dobro poznane in aktivne družine Vadnal, katera se udejstvuje pri vseh tukajšnjih kulturnih društvih, kot tudi pri Sokolu. Ti mladi nas vselej spravijo v dobro razpoloženje z njih mičnim proizvajanjem godbe in petja. Predstavljena bo tudi živa s)ika kot simbol 20-letnega jubileja SDZ. Točke, katere bodo posamezni proizvajali so v programnih brošuricah, ki bodo v kratkem izdane. Natančneje bo pa razvidno iz časopisov še pozneje. V torek, 15. septembra priredi v počast delegaciji dramsko društvo "Anton Verovšek" dvo-dejansko burko "Lažizdravnik." Vloge so yse v dobrih rokah. Igralce Verovška smo videli že neštetokrat nastopiti pri raznih igrah v Slovenskem Delavskem Domu. To vam bo smeha, zato ta večer ne smete izostati. Po igri nastopi naraščaj slovenskega Sokola Collinwood pod vod-Mrs. Vadnal in Mr. L; Želeta. Nastopili bodo dečki in deklice. Po programu bo ples v spodnji dvorani, to je prvi in drugi večer. Po koncertu bo svirala godba "Bled" za ples. Po igri drugi d$n, to je pri nastopu Sokola, bo igral Verov— škov orkester. K tem priredit vam je vstopnina samo 35 centov. Odbor je upošteval slabe razmere in je dal najmanjšo vstopnino, kot jo je mogel dati Samo da se bo pokrilo stroške dvorane in godbe. Cenjeno članstvo, ki ima vstopnice v predprodaji, prosimo da prodajate iste v polni meri, občinstvu pa priporočamo, da pridno seže po istih. Imeli boste za malo vstopnino velik duševni užitek. V sredo, 16. septembra se vrši banket v počast delegaciji in glavnem uodboru SDZ. Odbor za banket je tudi že na delu več tednov, da bo dal prvovrsten banket. To ne bo banket, kakor jih imenujemo pri raznih domačih prireditvah, ampak banket "A No. 1." Serviralo se bo točno ob 7:30 zvečer. Odbor je v ta namen najel izvrstne kuharice, katere vam bodo pripravile okusna jedila. Pri banketu bo sviral Simončič orkester, Nastopili bodo tudi naši solisti z par lepimi pesmicami, tako, da boste imeli prijeten duševni .užitek, ne samo telesni. Vstopnice k banketu bodo tudi najnižje, kot smo jih mogli dati, upoštevajoč razmere, nam reč $1.50 na osebo. To bo za prvovrsten banket, kot ga bomo imeli, jako nizka cena. Prosimo vas, da sežete po vstopnicah takoj, predno bo prepozno. Vstopnic se pri blagajni ta večer ne bo dobilo, ker mora odbor vedeti poprej, koliko je istih prodanih, da ve, za koliko ljudi pripraviti. Pri banketu se bo servirala tudi pijača. Vse stopnice za banket morajo biti vrnjene, to je neprodane, odboru nazaj do 12. septembra zvečer. Vsi člani, kateri jih imate sedaj v predprodaji, skušajte iste prodati do tega časa in jih izročite neprodane tajnikom nazaj do označenega dne. Na poznejšo oddajo se odbor ne bo oziral,' ter bo v vsakem slučaju smatral nevrnjene vstopnice za prodane in jih pozneje ne bo vzel nazaj. Torej prosimo, da se ravnate po tem navodilu, da ne bo kakšnih ne prilik in zmešnjav. V četrtek, 17. septembra bo pa Zvezin dan, kot je to običajno pri zadnjih Zvezinih konvencijah. Nastop Častne straže, sprejem novih članov v konven-čnem letu itd. Ta dan aranžira glavni odbor SDZ. Ta večer ni nobene vstopnine. Ako bo pa konvencija slučajno trajala dlje kot do četrtka, je odbor pripravljen tudi za petek in sicer družabno omizje s plesom. Vstopnina bo 35 centov. Vse prireditve se prično točno ob osmih zvečer, razun banketa. Pripomnim naj, da se na banketni dan, to je v sredo, vrši tudi v avditoriju ples, do ka- terega je vstopnina veljavna, ki bo za banket. Samo za ples pa velja vstopnina 35 centov. Igral bo Simončič orkester ali Four Harmony Aces. Torej, kot je razvidno, kaj takega še ni bilo pod streho našega doma in menda ne v zgodovini naše naselbine, da bi bil podan tak program za en teden. To je prva konvencija, ki se vrši v SDD. In menda še nobena prejšnja konvencija SDZ ni imela tako lepega programa. Društva, pod katerih avspico se te prireditve vrše, se zavedajo, da so se podala v ogromne stroške ,ampak zanašajoč se na mnogobrojno udeležbo od strani članstva naše Zveze in cele naše metropole, da nas bodo podprli s tem, da bodo posečale te prireditve. Vstopnina je malenkostna napram užitku, katerega boste dobili. Resnica je, da so časi več kot blaženi, ampak s tem še ni rečeno, da moramo obupati. Premisliti moramo, da je življenje prekratko, da bi "scagovali." zavedajmo se, da za dežjem vedno solnce prisije in tako upajmo tudi mi, da bomo prišli v boljše čase. In da pozabimo sedanje težke čase, si moramo iskati utehe na ta način. Priporočamo se tudi vsemu ostalemu občinstvu, kakor tudi onim iz Clevelanda, da pridete omenjeni teden k prireditvam in daste s tem moralično pomoč SDZ in pripomorete k triumfu 20-letnega jubileja SDZ, naše domače organizacije. Delegaciji kot glavnemu Odboru pa kličemo: Pozdravljeni med nami! Pripravljeni smo sprejeti vas kot bratje in sestre ene velike družine ob priliki zborovanja SDZ. Iz gorej razvidnega programa vidite, da ne boste imeli samo vročih debat, napenjali živcev za boljši in plodovitejši uspeh SDZ, ampak boste imeli v naši sredi tudi obilo razvedrila. Toliko za danes, pa se bomo pred konvencijo že še kaj oglasili. Za odbor: J. F. Durn, predsednik. -O- IZ URADA ZDRUŽENIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA Minilo je mesec dni, kar se je zaključil kontest v prid nove cerkve sv. Vida. Uspeh je bil nepričakovano dober, čisti preostanek istega je bil $3,173.96, kar je za današnje razmere velikanska vsota. Naša dolžnost je, da izrekamo zahvalo vsem, ki so na en ali drugi način pomagal pri banketu. Predvsem pa pf-av lepa hvala našim trgovcem, ki so nam pomagali s tako lepimi dobitki v blagu. Izmed 30 dobitkov, smo jih dobili ^28 zastonj od naših trgovcev v vrednosti, kakor sledi: John L. Mihelich Co., po posredovanju Mr. Avgust Kolan-dra, en parobrodni listek v1 vrednosti $176.00 za 3. razred v Jugoslavijo in nazaj. Rojaki in rojakinje, vselej, kadar potujete v domovino ali želite dobiti svojce iz stare domovine, ali kake druge listine, obrnite se na Mr. Avgust Kolandra in boste Najboljše postrežem. Dalje so darovali v blagu: Fr. Oglar (Superior Home Supply) za $35.00, John Gornik za $25.00, Jos. Grdina za $25.00, Frank černe za $25.00, A. Grdina in Sinovi za $25.00, Grdina Shoppe za $15.00, Jos. štampfel za $15.00, Bukovnik Studio za $15.00, Benno B. Leustig za $15.00, A. Anžlovar za $10.00, Kremžar Furniture za $10.00, Grdina Hardware za $10.00, Jos. Modic za $5.00, Frank Belaj za $5.00, Rogel in Laušin za $5.00, A. Ogrinc za $5.00, Frank Butala za $5.00, M. Križman za $5.00, Anton Malenšek za $5.00, Novaks Confectionery za $5.00, John Smrekar za $5.00, Frank Suhadolnik za $5.00, Louis Cim-perman za $2.50, Kramar za $2.50, F. Ažman za $2.50, Louis Sterle za $2.50. Vsi gori imenovani naši tr- govci so na ta način darovali v skupni vsoti $461.00 v blagu za naš kontest. Naša najiskrenejša zahvala vsem skupaj. V današnjih razmerah je za trgovce še slabše, kot pa za nas posameznike. Zato je naša sveta dolžnost, da podpiramo naše slovenske trgovce v vseh slučajih s tem, da kupujemo svoje potrebščine le pri njih. Tujci nas poznajo le, kadar imamo denar. Ako pa vprašate za kakšen dar, pa imajo vse mogoče izgovore. Zato spoštujmo sami sebe in držimo se izreka: Svoji k svojim! Dalje lepa hvala Mrs. Kralj iz Colinwooda, ki je k našemu pikniku prispevala eno veliko posodo tekočine, ki se prideluje v državi Ohio. Mrs. A. Pureber, ki je bila najbolj srečna pri nagradah, je darovala $25.00 za novo cerkev. Hvala lepa! Pri tem pa ne smemo pozabiti naših pridnih in neutrudljivih prodajalcev tiketov. Vseh tike-tov je bilo prodanih nad 15,000. Dosti trtida in požrtvovalnosti je bilo treba, da so prodali tako veliko število tiketov. Zato hvala vsem skupaj. Zmagali so pa v sledečem redu: Rev. M. Jager, Mrs. Oražem, Mrs. žigman, Mr. J. Sušnik, Mrs.,Ivane, Mrs. Križman, Mrs. Hrastar, Mr. J. Pikš, Mr. J. Meglič, Mr. F. Lenaršič, Mrs. Vovk, Mrs. Ausec, Miss Gr-čar, Miss S. Turk, Mr. C. Jarc. Hvala lepa Ameriški Domovini za vse sodelovanje in oglaševanje. Končno hvala vsem, ki ste kupili tikete, ali na en ali drugi način sodelovali. Potreba je velika in bo treba še zbirati in se truditi, da okrasimo in opremimo našo lepo novo cerkev. Zato se priporočamo še za nada.lj-no sodelovanje. Za Združena društva fare sv. Vida: član odbora. -o- PRIREDITEV 6. SEPTEMBRA V S. D. D. V nedeljo dopoldne je bilo. Hčerka Mr. Križa je vstala iz mehke postelje dokaj rano, tako nekako ob devetih. Bilo je še prezgodaj, da bi se oblekla v ži-dano obleko, pa je malo polei-narila v spalnem kostumu in si krajšala čas z jazz-godbo, saj ji je moral oče najbrže samo za to kupiti radio. Ce bi jo mama ne pokarala, bi bila Mary kar tako počakala svojega "boy friend" in hitro bi se preoble-kla, kadar bi Ford "zaštapal" pred hišo. Mr. Križ je imel dolgo noč. Lomil ga je revmatizem in da bi si odgnal hude bolečine, si ga natoči en kvort, ter pride posedeti v družinsko sobo. Vse bi bilo v redu, da mu ni zdravnik prepovedal piti alkohol. To je dobro vedela njegova žena in ker Mr. Križ ni upošteval zdravnikovega nasveta, je bil ogenj v strehi. Žena, videč, da ne gre izlepa pri možičku za korist njegovega zdravja, si izbere zadnje sredstvo v to in ga pošteno ozmerja, žugajoč mu, da mu tudi opeke ne bo več grela in gorke vode donašala. Naj ga kar lomi revmatizem, če noče doktorja poslušat. Ker je pa zdravnik tudi ženi prepovedal piti, ako si hoče obdržati zdravje (seve, njej je prepovedal piti kavo), jo mož hitro pogrunta in zatrjuje, ako bo še enkrat jamrala radi glavobola, ji bo zagnal prazen kvort v glavo in siguren je, da jo potem ne bo več bolela. In ni bilo dovolj, da Križci nadleguje revmatizem, neubogljiva hčerka se kratkočasi z jazz godbo, česar on ne more prenašati. Zato ji zažuga, da bo vse razbil, če ne zapre radio aparata. Mati ima opravek v kuhinji, hčerka se ukvarja z njeno toa-(Dalje na S. strani) Naš urednik je pisal o slovenskih farmer jih v okolici Geneva in Madisona, O. in jih pohvalil, kako lepo napredujejo, kako dobro jim kaže letina letos. To se je po pokadilo našim farmerjem v okolici Chardona in Thompso-na, ki imajo tudi krasne farme in pravijo, da tudi letina pri njih ne bo od muh in da se v nekaterih ozirih celo lahko kosajo z far-merji v Madisonu in Genevi. Obrnili so se do mene in me prosili, da bi jih jaz vzel pod svojo zaščito, da pride njih slava na dan in v pravo veljavo. In sem jim to obljubil in bom delal našemu uredniku konkurenco v tem oziru. Za danes bom omenil samo eno stvar in takoj boste videli, na katero stran bo končno zmaga padla. V pondeljek zjutraj se prismeje v naš ofic Mrs. Rose Sintič in pravi: "Tole ti pošilja Frank Kenik iz svoje farme pri Chardonu." Iz papirja izvleče neko stvar, ki je kar ni hotelo biti konca. Vleče in vleče in ko jo le izvleče, mi jo hoče podati v roke. Takrat pa jaz poskočim irt odskočim v najoddalnejši konec ofica, ker sem bil prepričan, da mi Mrs. Sintich z najlepšim smehljajem na ustnih ponuja pol metra dolgo kačo. "Veste kaj, Mrs. Sintich," sem rekel, "s kačami se mi pa ne boste prikupili. Ne bi rekel, če bi mi pripeljali v urad konja, kravo, ali koštruna, ampak kače naj pa Frank Kenik kar sam glajšta na farmah!" "Kakšno kačo?" se začud^ Mrs. Sintich. "Saj to ni kača, to je fižol, ki ga je Frank pridelal na svoji farmi in ti ga pošilja za "mušter." Celo njivo ima takega." Malo sem verjel, malo pa ne, vseeno sem šel počasi bližje in ker je Mrs. Sintich držala stvar v rokah sem jo tudi jaz potipal Najprej sem dolgo stvar stisnil čez sredo, misleč, če je kača, se bo že čutilo. Tipljem po dolgem in počez in otipi jem fižol ova zrna, ki so bila skrita v koži stroČ-ja. "O, Marička, saj je res fižol!" rečem. "Ampak da bi takle fižol zrastel v enem samem stroku, tega pa ne verjamem, čakajte, da se to stvar malo pregleda." Ne bom vam povedal, koliko časa sem že na svetu, sem pa že precej lepih let, toda takega fižola še nisem videl. Ogledam si ga natančno, če ga ni morda Frank "uštukal," da bi me takole za pondeljek zjutraj malo potegnil, ko človek ni pri taki brih-ti, kot druge dneve. Toda končno sem pa res videl, da je to en sam fižol. Vzel sem merilo in zmeril. Od enega konca do druge, brez peclja, meri fižol ravno 24 palcev. Pecelj sam pa meri 8 palcev, česar pa niti ne štejem ne. Fižol se nahaja v našem of i' cu in je na ogled vsakomur bre« vstopnine. Ampak kdor ga misli priti gledat, naj pride kmalu, da se ne posuši in ne skrči, ker bo potem takoj par eol krajši. Pi' sal sem že Franku Keniku, naj naravna fižol tako da bo rastel proti Madisonu in Genevi in bo dorastel do tje, bodo šele tam-kajšni farmerji videli, ka| se prideluje pri Chardonu in Thomp' sonu. Edino vprašanje je seda.l> kako bi se ta fižol pripravil za jed. škoda bi ga bilo zrezati i11 zlomiti, zato, mislim, da bi bU° najboljše, če bi se ga tako Popravil kot makarone. Frank pa rabi tudi v sirovem stanju Že sedaj. Kadar mu kakšna krav* ali konj nagaja, pa kar en fi^0' utrga in jih uči poslušnosti i" discipline. Pa naj še kdo drug1 pokaže tak fižol, če ga more! THE OLD HOME TOWN ^ i -/THOSE Fe»5USON V^ /V * TWINS ARE MIGHTY/ ^xb^t ✓'^xMKSHTY SICK.SARAH jfe Ff^0M ON/E=REAT/N<5 y LAST NI<5RTV ^ i // ThJM^ / |iy (disagreed ^ V fet^^OA/ITH THEM'.j ^VlAAH? IPRIREDITEV 6. SEPTEMBRA V SLOV. DEL. DOMU (Nadaljevanje iz druge strani) Mati se vrnejo iz kleti, je konec in čudno je, da leto v sosednji sobi, oče si pa nažge pipo. Da si krajša čas, odpre radio in glej: tam govori Specialist za mnoge bolezni: revmatizem, mrtvoud in druge nadležne bolezni. Zatrjuje, da so te bolezni njegova špeciali-teta in da ima tudi zdravilo proti pleši na glavi. Zdravilo je njegova lastna iznajdba. Ker ima oče vse te bolezni, pazljivo posluša, da ne bi preslišal, kje se kupi žaubo za te bolezni. "Bordar" John je bil vnet za društveno življenje. Vsake seje se je udeležil. Radi tega je vedno tudi zadnji domov prišel, ker se je udeleževal tudi po-sejnih debat pri polnem kvortu. Tudi v nedeljo se je malo zakasnil in hišni gospodar ga težko pričakuje, da mu pove, kaj so rekli o njem, in njegovi bolezni na seji. Soseda Reza je vdova, toda John pravi, da je še vedno "fest" in jo rad vidi. Ker imajo naši radio, pride tudi soseda rada malo v vas, da bi po-slusala slovensko godbo in petje. Mati gre s kvortom v klet, da ne bo druščini dolgčas, na radio se pa sliši lepo in poskočno polko. Mr. Križ pozabi na svoje križe in težave ter se z Rezo zavrtita na poskok. Toda o joj! polke tudi Mr. Križa ni konec, ker v sveti jezi se marsikaj lahko pripeti. V prizore šaloigre "Rojak Križ in njegov-e težave" je vključena slovenska godba in petje, oddajano po radio. Slišali boste godbo "Bled," kvartet gitar in mendolin ter banjo-harmoniko. V nedeljo 6. septembra vas vabimo na prireditev korpo-racije Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd.' !Priče-tek točno ob 7:30 zvečer. Vstopnina je >50 centov. Po prireditvi v avditoriju sledi ples v spodnji dvorani. Igra godba "Bled." Ako nimate tiketa za Philco radio, preskrbite si jo pravočasno.. V. Coff. -o-- Vstopnice za banket Vstopnice za banket, ki se vrši v sredo, 16. septembra v počast delegatciji Slovenske Dobrodelne Zveze, se dobe na sledečih krajih in trgovinah: Pri vseh društvenih tajnik SDZ v Clevelandu in v Lorainu, O. Dalje pri vseh članih dru štev, katera so aranžirala to prireditev, to je: št. 23, 27 in 45 SDZ. V naših bankah in njih podružnicah. Pri obeh lokalnih listih: Ameriški Domovini in Enakopravnosti. Na St. Clair ju pri Mrs. Kushlan v Slovenskem Narodnem Domu in v zlatarski trgovini Mr. Cerneta. V Collinwoodu: V obeh trgovinah Slovenske delavske zadružne zveze, Anton Ogrin v SDD, D urn Variety trgovina, 15605 Waterloo Rd., John Ro-žanc, modna trgovina na 15721 Waterloo Rd., Mrs. A. Rodica, 16017 Waterloo Rd., Mandel Drug Co., 15702 Waterloo Rd., Mrs. V. Plesec, 16823 Waterloo Rd., A. Gubane, 16723 Waterloo Rd., Jerry Urbas E. 140th St., Frank Jelerčič, 16402 Calcuta Ave. -o- V mrliškem vozu skrito žganje zaplenjeno Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) "To bo pač t6žko, vaša milost," se nasmehne Drmačič, "ko je po begnil in ko smo iztirali njegovo ženo in otroke, smo prenočili v njegovi hiši. Tu sem zakuril peč s papirji, med katerimi je bila tudi popisana oslovska koža." Jetnik otrpne od groze in se zagrabi obupno z rokama za prša, da zarožljajo verige, in zamolklo zastoka od bolesti, gnje-va in groze: "Bog! Moj Bog! Ali East Chicago, 31. avgusta. Policistu Hartu se je čudno zdelo, zakaj se nahajajo na potu v Indiana Harbor kar trije mrliški vozovi. V mestu Indiana Harbor ni pokopališča. Ustavil je pogrebni sprevod, in ko je pogledal v mrliške vozove, ni dobil mrličev, pač pa mnogo zabojev dobrega žganja. * Vojaški oddelek ameriške vlade je naročil 21 oboroženih zrakoplovov. "Petričevič!" zapove Tahi, "pelji mi mojega gosta v doljnjo ječo, čuvaj ga dobro in razumeš : Ivan noče od mene niti kapljice niti drobtinice, torej mu ni treba dati ničesar." "Lahko noč, nobilis domine!" se zakrohota pisar. Jetnik pade na kolena in pogleda proti nebu, a orožniki ga odvedo šiloma, in gospod Tahi gre dobre volje nazaj po stop-njicah v toplo sobo in se razgo-varja dalje z gospo Heleno, ki mu pove, da je bil zjutraj pri njej župnik Babič in je vprašal, kje da je mladi Jurij Mogajič, ker namreč vsi za gotovo vedo, da je odšel v Kanižo. "Reci mu, Helena," odgovori Tahi, "prvič, da so Mogajiča vjeli Turki in ga gotovo izkopi-li; drugič naj se ogiblje vražji pop moje hiše, ker ga drugače ošvrkam po sveti tonzuri. Lopov je, kmečkega rodu, pes, kakor vsa ta ostala kmečka dru-hal." Pet dni je minulo po Svečnici. Gospod Ferenc se je bil zelo opijanil z zlato vinsko kapljico, ki so jo njegovi ljudje zaplenili v kleti Ivana Sabovega v Brdovcu. Lica so mu gorela, oči so mu plamtele. Veselo skoči na noge, bil je vražje volje. Potisne si kapo na levo uho, gre po stopnicah in zakliče glasno: "Peter! Oj! Peter! Kje si, pes?" čez nekaj časa se prikaže Peter Bošnjak in se prikloni globoko. "Prinesi mi ključe od kameni-tc ječe, da vidim, kako se veseli naš gest Ivan Sabov. Da, prinesi tudi hlebec svežega kruha!" Sluga uboga gospodarja m kmalu stopa po zavitih stopnji-cah Peter, noseč svetilko, hlebec in ključe podzemeljske ječe, za njim pa gospodar Tahi. Prideta po temnem hodniku pod zemljo do železnih vrat. Peter jih od pre in vstopi, za njim Tahi. Ko Peter dvigne svetilko, si lahko pregledal to grozno sobo. Iz te kainenite luknje je udaril na vrata vlažen, smradljiv zrak. Tupa-tam so bile gole kamenite stene pokrite z mahom1 in plesnobo, tu-patam mokre od vode. V kotu na gnili slami se je premikal ne kak klopčič, gotovo živa stvar, merda človek. Da, da, to bočlo* vek. Izpod raztrganih cunj vi diš' človeško polt, noge rdeče in modre, zatekle in ozeble. Tudi roke vidiš, suhe, bele, ki se krče vito kopljejo v slamo, okoli rok in nog se mu ovija mrzlo železje. Morda je to zver? živo bitje je, ker včasih zadrhti, včasih zatuli. Skoro gotovo je to človek, ker vidiš pod črnimi krvavimi lasmi, ki so se mu prilepili na čelo, suh, bled obraz. Kakor da so ga izpile "kače. Modre, suhe ustnice so odprte, a izza njih gledajo zobje kakor tigru. Temne oči mu žare kakor steklemu psu in se nemirno vrte. Včasih taklopčič vzdih-ne, včasih zatuli. A kakor da je prikovan na zemljo. Kako tudi ne? že pet dni ni nič jedel in nič pil. Tahi se upre z rokami ob bok in se vstopi pred klopčič, kakor pes pred mrtvo divjačino. Oči mu zažare z žarom mržnje, preziranja in zverstva. "Oj, dragi gost! Oj, Ivan! Kako je, se ti dobro godi?" vpraša porogljivo Tahi. "Vode," zastoka človek in iz-bulji oči. "Glej vraga, pozabila sva jo," odvrne Tahi, "a tu imaš svež hleb; bel je, jej, boter! Lačen si že'.' In vrže hlebec jetniku. Ta se vzdrami in kakor da se ga je dotaknila čarobna moč, se vsede, pograbi z obema rokama hlebec kakor opica in prične momljajoč žvečiti kruh in poje ga do zadnje drobtinice. Jetnik prične težko dihati, vzdigne glavo xin zacvili jokajoč: "Prosim, prosim, dajte mi papir — testament — za ženo — za otroke — oh! oh! dajte!" Tahi ne odgovori ničesar. "Prosim, prosim," dvigne jetnik roke in razširi suhe prste, "duhovnika, duhovnika mi dajte, za pet ran božjih, duhovnika!" "Daj, oče, pokliči duhovnika," se oglasi za Tahom Gabrijel, ki se je bil iz radovednosti priplazil za njima. "Odkod pa ti, nori dečko?" se obrne Taki k sinu, "misliš-li, da bodo duhovniške čarovnije odprle temu vražjemu psu nebeška vrata? Nikoli!" Jetnik se je stresel, začel se je zvijati vedno bolj in bolj, ustnice mu zazijajo, na ustih se mu pokažejo pene, opotekajoč se postavi na noge in zatuli: "Vode — vode — drob mi go-— kruh gori — vode — vo — --" in kakor kamen pade na tla. Za nekaj časa vlada tišina. Peter nasloni uho na prsi jetnikove. "Po njem je," reče Peter. "No," se nasmeje Tahi, "ta me bo še v peklu pomnil!" A ko pogleda mrtveca, katerega otrple oči so zijale iz jamic vanj, ga zazebe pri srcu in odide. Kaj je pač Tahi sanjal to noč? XIV. Marčen je bil 15. dan kimovca leta 1566. Nebo je bilo zastrto z bledimi, sivimi oblaki, iz katerih je včasih pršel jesenski dež, a po rumenih in rdečih listih šume se je vlačila lena megla, v oblake so bili zaviti gorski vrhovi. V tem pustem vremenu se je premikala leno majhna četa konjenikov proti Susjedu, daleč pred njo pa gospod Tahi in Gašper Alapič. Oba sta bila odeta s temnimi plašči, oba sta gledala molče predse izpod mokrih kap, ki sta jih imela potisnjene na čelo. Na obrazih gospode, ki je bila drugače ljuta, si opazil neki tih mir, neko žalost, osobito lice grbastega Gašperja je bilo nenavadno bledo. S stolpa se zasliši trobenta, grajska vrata se odpro in molče vstopi nevesela četa v grad. Jata lovskih psov prične skakati okoli gospodarja, sluge sname j o ponižno kučme in naposled prileti na dvorišče gospa Helena, črno oblečena, in ž njo njeni sinovi Gabrijel, Štefan in njeni hčeri Klara Grubo*r iz Samobora in Marjeta Oršiška iz Slavetiča. Gospa Helena je bila zelo bleda in upadla, njeni temni lasje so bili že močno posiveli, iz črnih oči ji je sevala žalost, strah in nepokoj. Tahi mahne z roko ženi in otrokom, razjaše konja in poljubi molče celo rodbino, za njim pa pozdravi gospo tudi Slika kaže, lcje bo Henry Ford zidal tovarno za avtomobile. Prostor se nahaja v bližini Fairporta, Ohio, ob Grand River. S tem se bo jo,ko povzdignila cena zemljiščem v bližini, ker se bodo v okolici naseljevali delavci, ki bodo zaposleni v tej novi Fordovi tovarni. Gašper. Neka plahost, neka groza se je lotila src vseh, dokler ni stopila cela družba v grajsko dvorano. Tu odvzameta očetu in gostu sinova orožje in plašče. Tahi se ozre po starinskih slikah, ki so visele po temnih stenah palače, zavzdihne, pogladi z roko kodravo brado in reče: "Hvala Bogu, da sem zopet na svojem domu," in stisnivši obe roki svoje žene nadaljuje: "Pozdravljena žena, pozdravljeni otroci moji! Dolgo me ni bilo in mislil sem že, da se ne bomo nikdar več videli, ker nas je zadela prav nemilo zla usoda in si še nismo opomogli. Si-li prejela moje pismo iz Kaniže?" konča Tahi in sede na klop. "Sem, gospod moj," odvrne Helena in solze ji stopijo v oči. "Napisal sem ti ondi vse o kr-vaven dnevu sedmega kimovca, o sigetski nesreči in o junaški smrti tvojega brata Nikolaja. Nikolaj poslednja leta ni bil moj prijatelj, škodoval je mnogo meni in tebi, a zdaj je že v večnosti; branil se je junaško, junaško je umrl in vreden je hvale, a oni, ki so ga zapustili v svoji neumnosti ,ki me niso hoteli poslušati, naj--toda ne maram govoriti dalje o tem, boli me glava ako hočete vedeti natančneje, vam več pove naš gost, gospod Alapič; ta je vse videl na svoje lastne oči in komaj odnesel zdravo kožo, ker je bil že v turških krempljih." "Da, bil sem," vzdihne nekako čmerno Alapič, "pripovedoval vam bom, plemenita gospa, vse natanko, ko si malo poravnam polomljena rebra. Prišel sem namreč, da veste, k tem prokle-tim nevernikom proti svoji volji na hrano in stanovanje, ki so mi samtf zato dali svobodo, ker sem se bil preoblekel v navadnega vojaka. Ako bi bili vedeli, da sem jaz tisti človek, ki jim je pri ši-klošu tako kruto razbijal po bučah, bi mi na mojo vero ne $tala več glava na ramenih. Vse vam bom pripovfidoval, a sedaj, za Boga, ne morem. Jezen sem. da vse poka v meni, po kaki neumnosti smo izgubili Siget in vašega brata — a tam okoli Jurija pa se je mešala in gnjetla kraljeva vojska. A zastonj je sedaj vse tarnanje, Bog je tako hotel. Upajmo boljših časov." Gospa Helena je poslušala vse to z mirnim očesom, toda debele solze so ji kapale iz oči, pri zadnjih besedah Alapičevih pa ji zalijejo solze obraz, da zaječi: "Brat mi je bil — brat! Recite in naštevajte, kar vam drago, on je bil Zrinjski, večji, slavnejši, kakor vsi drugi — on ni zaslužil tako grozne smrti. Naj upamo boljših časov? čemu? Bratu so odsekali neverniki gla- Reglstercd U. S. Patent Offico Stanley ( YES, AND I \ / THINK OUR V SOCIAL. CLUB A FURNISHED THE^ DISAGREEMENT _ JUST WAIT TILL \ I SPEAK TO \ THEIR, MOTHER! AUNT SARAH PEABODY FINALLY PICKED □ PA CL.UE AS TO SA/HO LIFTED FIVE <3AL_L.ONS OP" ICS C-REAM ^ FROM THE SOCIAL. LAST N\<5HT uuvl !_7T1 - . I ©1931 LEE W.SXi JT [n $4.50, sedaj.................................................... LJlO Oxfords, prej $3.50 in $1 AA $4.00, sedaj ...................................................... l.t/V Lot dekliških nizkih čevljev, cena poprej $1 AA $3.00 in $3.50, sedaj samo................................ l.UU Vsi deški čevlji so v rujavem usnju in nekaj jih je v črnem. Ženski čevlji, ki so se prej prodajali $1 AC po $5.00, so sedaj............................................. JLat/eJ Mere 7, 7% in 8 TA RAZPRODAJA TRAJA SAMO DO 9. SEPTEMBRA Se priporočam FRANK SUHAD0LN1K 6107 St. Clair Ave, prošnja na predsednika republike. Morda ,jo on pomilosti. In njen odvetnik je pričel hoditi od Poncija do Pilata ter res dosegel, da je bila obsodba za dva meseca odgodena. Politični listi so dvignili krik in vik proti temu zavlačevanju izvršitve obsodbe. Medtem pa je pričela Freya v ječi uvidevati, da ji je smrt blizu. Odvetnik jo je zaman skušal potolažiti. "Ni pomoči.,. Umreti moram. Saj sem zaslužila, da me ustl«ele. Mnogo sem zakrivila. Zgražam se nad samo seboj, kadar na vse to pomislim. Toda so še drugi, ki so nepoznani. Samota mi je odprla oči in zdaj se vidim tako, kakršna sem. Oh, kakšna sramota! Kaj mi še preostane na tem svetu. . ." "In nato mi je, dragi moj gospod," je pisal advokat, "pravila o vas, o prilikah, v katerih sta se spoznala in o trpljenju, ki vam ga je nehote prizadela." Ko je bli njen branitelj prepričan o brezuspešnosti vseh na-daljnih poizkusov, je izprosil zanjo eno ugodnost : Freya je želela, da bi jo on spremljal na mo-rišče na dan izvršitve obsodbe, češ; da ji bo njegova navzočnost dala moč in hladnokrvnost. Nekega jutra, bilo j s okoli treh in odvetnik je spal, so ga prebudili uradniki policijske prefek-ture. Obsodba se ima izvršiti še istega jutra ob zori. Odlok je bil prinesen zadnji hip zato, da ne bi zanj izvedeli časnikarji in da bi šele po izvršitvi obsodbe o njem poročali. Odvetnik in njegovi tovariši so se odpeljali skozi temni in tihi Pariz do jetnišnice Saint-La-zare. V jetnišnici so že čakali drugi oblastni funkcionarji in veliko število oficirjev, predstavnikov vojaškega sodišča. Obsojenka je spala v svoji celici, ne vedoč, da ima v kratkem umreti. Oni, katerim je bilo naročeno, da jo prebudi, so šli tiho drug za drugim po hodnikih mračnega poslopja. Končno so se odprla vrata neke celice in pri svetlobi električne žarnice so ugledali Freyo, ki .je spala. Ko je takoj nato odprla oči, je bilo videti v njih izraz začudenja, ko je videla, da je obkrožena od tolikih moških. "Bodite močni, Freya !"• je rekel ravnatelj jetnišnice. "Vaša prošnja je odbita." "Kvišku glavo, hčerka moja!" je rekel duhovnik-izpovednik. Freyi n strah je trajal samo nekaj hipov ,nato pa se je umi rila- "Kaj moram res umreti?" je vprašala. "Ali je že napočil čas? Dobro. Naj me ustrele. Priprav ljena sem." Nekateri moški so se obrnili v stran, da bi zakrili solze, ki so jim orosile oči. Freya je morala vstati iz postelje v navzočnosti dveh stražnikov, ker se je bilo bati, da se ženska v zadnjem hipu sama ne usmrti. Freya je zaprosila svojega branitelja, naj ostane v celici, kakor da bo njegova navzočnost ublažila sram, ker se bo morala oblačiti pred dvema ne znanima moškima. Koketnost, ki jo je pokazala Freya v svojih zadnjih urah, je zadivila advokata. Hotela je umreti, kakor je živela: lepa in pcnesti je hotela seboj vse, kar je imela najlepšega. Oblekla je krasno obleko, ki jo je imela na sebi onega dne, ko so jo prijeli, ko se jči vračala iz Bresta. Ko se je oblekla je vrgla okoli vratu krasno boo iz dragocenega krzna, na glavo si je posadila velik pisan slamnik. Nato si je dela okoli vratu niz biserov, v uhanih so .ji žareli smaragdi, §l na prstih so se blesteli briljanti. Ko je bila oblečena, se je pojavil tu-žen smehljaj na njenih ustnih in rekla je odvetniku: "Umiram kakor vojak, v1 svoji uniformi." Dve sestri-usmiljenki sta jo hoteli tolažiti, a istočasno sta sami plakali. Nato je pristopil neki polkovnik, ki ji je clejal, da ima na razpolago nekaj minut, tekom katerih more napisati par besed svoji rodbini, svojim prijateljem ter izraziti svojo poslednjo voljo. "Komu naj pišem?" je rekla Frepa, "saj nimam nobenega prijatelja na svetu." (Dalje sledi.)