I_€ iflStoe! Zadnje desetletje se množijo pritožbe o tem, kako je današnja mladina nedisciplinirana, ikako je ponekod posurovela in podivjala, kako ne pozna ne pokorščine ne ozira na tiste meje v ravnanju in vedenju, ki so jih določili stari običaji, kako je brez življenjske resnobe, prešinjena samo s smislom za zabavo in veseljačenje. Register napak, ki se pripisujejo današnji mladini,s tem še zdaleka ni končan, pomnožili bi ga lahko še z mnogoterimi očitki. Ne maramo tega, kakor tudi nočemo preiskovati razlogov tega usodnega pojava. Ugotoviti pa moramo, da tisti, ki vali vso krivdo na mladino, ji dela veliko krivico. Ravno oni, ki trpko grajajo in strogo obsojajo mladino, bi se morali, ako so odkritosrčni, potrkati na prsi ter priznati: »Mea culpa (naša krivda)«! Mladina, ki se ji ne daja _.rš_ans'ka vzgoja in pravilna izobrazba, ne more kazati zglednih lastnosti duha in srca. Škof Slomšek, velik poznavalec inprijatelj mladine, je že leta 1837 zapisal ta-le opomin: »Ako se mlado drevesce ne požlahtni in se divja.ku žlahtna mladika ne vcepi, tudi staro drevo žlahtnega sadja rodilo ne bo.« Zgled Francije. Da, požlahtneaje mladega drevesca! To je potrebno in na to se je zadnje desetletje precej pozabilo. Ne povsod. Smisel za vzgojno in izobraževalno delo med mladino ponekod raste. Francoski katoličani posvečujejo temu delu največjo pozornost ter zbirajo okoli krščanske prosvetne zastave vse vrste mladine: inteligencno, delavsko ter kmetsko mladino. Ne zanemarjajo tudi telesne vzgoje. Pretekli mesec je, kakor smo poročali, nastopilo v francoskem obmorskem mestu Nici 15.000 ikatoliških telovadcev. Isti dan so se vršili telovadni nastopi in. obhodi ikatoliške mladine po raznih večjih mestih Francoske. In ravno katoliški mladeniči so najpogumnejši zastavonoše katoliške misli v Franciji. Iz njihovih vrst prihajajo najdelavnejši in najpožrtvovalnejši činitelji Katoliške a__cije. Iz katoliške mladine bo prišla prerodovitev Francije in njenega življenja v katoliškem smislu. Jačje obrambe proti brezbožnemu framasonst,vu in socializmu ne more postaviti francosko krščanstvo, nego je organizirana ikatoliška mladina. Belgija, Neničija, Iialija. Svoje naloge napram mladini in njeni prosveti se tudi zaveda katolicizem v Belgiji, katera ima vzorno mladinsko organizacijo, ki je zajela vso dobro mladino. Belgijski katoličani bodisi francoskega bodisi flamskega jezika, si veliko prizadevajo, da so prosvetni fcrogi med belgijsko mladino čim najširši, hkrati pa polni de.avnosti. Za posameznega mladeni.a in vsako mladenko gre, nobeden, ki je dobrega duha, ne sme ostati izven krogov ikatoliške prosvetne organizacije. Slične razmere vladajo tudi med Nemci, ki so znani kot vešči organizatorji. Širjenje strupeno protikrščanskega komunizma in nekrščanskega narodnega socializma jim danes nala^a še posebno dolžnost, da s pomnoženim trudom skrbijo za rešitev mladine. Če zajame mladino deroči val komunizma ali poganskega nacionalizma, je izgubljena za Cerkev. Znani so tudi napori italijanskih ikatoličanov za katoliško vzgojo in prosveto mladine, ki se vrši v okrilju Katoliške akcije. Koliko težav jim pri tem dela italijanski fašizem, ki nastopa proti delovanju katoliških društev z vsemi sredstvi, ki so narazpolago državni oblasti, pa tudi včasih z nasiljem, je tudi splošno znano. Miadinska prosveta v Litvi. Ne bo odveč, da še omenimo zgled Litve, male države na zapadu Rusije (med Rusijo in baltiškim morjem). Litva ima framasonsko-r.acionalistično vlado, ki je pred nedavnim nasilno preganjala katoliško duhovščino ter hotela zlasti zatreti katoliško mladinsko organizacijo, bodisi dijaško, bodisi kmetsko. Pa se ji to ni posrečilo. Osobito organizacija.kmetske mladine, ki nosi pomenljivo ime »Pomlad«, prav lepo napreduje. Pred rnesccem je ta organizacija slavila 201etnico svojega obstoja, ki se je v vseh krajih slovesno obhajala. Proslava te obletnice bi sa bila razvila v veliko manifestacijo ikatoliške prosvetne ideje, da ni posegla vmes vlada, ki je prepovedala veliko zborovanje v mestu Kaunu. Se je pač zbala manifestacije 70.000-ere množice katoliških kmetskih fantov in deklet. Njen ukrep je bil udarec v vodo: katoliška mladina je sklenila, da bo vsak' tiste stroške, ki bi jih bil izdal za ta kongres, daroval za zgradbo veličastnega društvenega doma v Kaunu. Ravno tako smolo ima framasonska vlada z lastno mladin_.ko organizacijo, Iki jo je ustanovila pred par leti. To je versfko »brezbarvno« kulturno-telovadno društvo »Mlada Litva«, ki je mišIjeno kot nacionalistična vladina garda. Preprosto Ijudstvo pa jo je odklonilo ter se drži katoliške mladinske organizacije, ki je glavna nositeljica vaške prosvete in trdna skala, iki se ob njej razbijajo valovi moralne gnilobe.