PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, primorsJq Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 156 (13.689) Trst, sobota, 7. julija 1990 Uspešno posredovanje vlade med sindikatom in Zvezo industrijcev Sindikat preklical stavko Kmalu reforma cene dela Obdavčitev socialnih dajatev bo občutno razbremenila podjetja Pogajanja za obnovo delovnih pogodb se bodo čim prej nadaljevala RIM — Posredovanje vlade je to pot doseglo zaželeni cilj. Zveza industrijcev in sindikalna konfederacija sta prišli do okvirnega dogovora v zvezi s premično lestvico in obdavčitvijo socialnih dajatev, sprejeli pa sta tudi predlog vlade, da že prihodnje leto začneta pogajanja o uravnovešenju cene dela in jo prilagodita povprečju Evropske gospodarske skupnosti. Kar je za vlado najvažnejše, pa je sindikat preklical vsedržavno splošno stavko. Sinočnjega vrha, ki ga je vodil podpredsednik vlade Martelli, so se udeležili tudi ministri Donat Cattin, Ciri-no Pomicino, Formica in Battaglia ter »generalni štab« sindikalne konfederacije, in sicer Trentin (CGIL), Benvenu-to (UIL) in Marino (CISL) (na sliki). Vlada je sogovornikoma predložila dokument, ki se deli na sedem točk. Prvi dve sta splošnega značaja in se nanašata na obveze vlade, Zveze industrijcev in sindikata za posodobitev italijanske industrije v evropskem ko-nekstu ter na obveze, ki si jih je vlada prevzela v finančno-gospodarskem načrtu za triletje 1991/93. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pohiteti z razpravo o zaščitnem zakonu V skrajno napetem in nepredvidljivem položaju Srbija dokončuje zasedbo Kosova SpJH — Slovenski senator Stojan izvnv j® z zadovoljstvom komentiral hiss ev Profesorja Alessandra Pizzo-v0):,a v višji sodni svet. Predlog za iz-taVnev znanega strokovnjaka za us-qa 0 Pravo in poznavalca italijanske-tarn°dnega sistema, sta dali parlamen-slci 1 lupini KPI v senatu in poslan-sooi .0rnici ter je dosegel veliko pin SS''e tuc^ met^ Pristaši drugih sku- Zorn>et'<,: ie podčrtal dejstvo, da je Piz-rhart80 Pr*znan strokovnjak za proble-Se .narodnih manjšin v Italiji in da zVeJ . Rogovo ime že omenjalo tudi v po * s kandidaturo v evropske orga-vD' v s? bili zadolženi za manjšinsko je asdnje. Prisotnost Pizzorussa v viš-stva So5*nem svetu daje dodatna jam-prav. Slede uveljavljanja manjšinskih ja; lc v sodnem sistemu, kakor izha-iz novega postopnika. tlial Pizzorussa se je v senatu ome-J *° tudi v zvezi s pripravami za us-ditev besedil zaščitnega zakona. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Na Kosovu je mirno, tako navajajo uradne vesti Tanjuga, srbske vlade in časnikarskih opazovalcev. Vendar je to svojevrsten mir, v katerem nič več ne deluje, razen srbske policije. Poslopja vseh redakcij sb obkoljena z močnimi oddelki milice, podobno je okrog vladnega poslopja in skupščine, kjer se je prvič sestala nova uprava, ki jo je imenovala srbska skupščina. V Prištino je namreč prišla delovna skupina srbske skupščine, kateri nače-Ijuje podpredsednik Vukašin Jokano-vič. Povedal je, da so že suspendirali šestnajst funkcionarjev, vse osebje skupščine in pokrajinske vlade pa so, razen desetih tehničnih uslužbencev, poslali na začasni prisilni dopust. Z likvidacijo sedanje legitimne oblasti v senci policijskih gumijevk, strojnic, avtomatskih pušk in solzivcev niso imeli težav. Malo težje gre v časnikar- skih hišah, kjer se-je povsod ponovila ista stvar: od Srbije imenovani Albanci, ki bi morali prevzeti direktorska in druga vodilna mesta, so to ogorčeno odklonili, skupščine so potrdile stare direktorje. Albanski dnevnik Rilindja je izšel v stari podobi, z dosedanjo vsebino, v uvodniku obsoja Srbijo, da je naredila državni udar in na Kosovu nedemokratično prevzela vso oblast. Skoraj ni treba dodati, da je policija, že dobila ukaz, da list zapleni, vendar je bila velika večina naklade že razprodane. Že v četrtek zvečer so »privedli« vodilne albanske alternativce na informativni razgovor na policijo. Ti razgovori, z Ibrahimom Rugovo in drugimi, so trajali po tri ure in vsem so zagrozili s kazenskim pregonom. Enako so zagrozili tudi časnikarjem, ki so doslej vodili liste, in onim, ki niso hoteli prevzeti njihovih funkcij. Čistke napovedujejo tudi med zadnjimi ostanki albanskih miličnikov, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nevarne grožnje predsedstva SFRJ Zaostritev odnosov federacije s Slovenijo Predsedstvo Jugoslavije BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ ne bo dovolilo spremembe ustavnega sistema države po neustavni poti. Kolektivno vodstvo države je na današnji seji napovedalo, da bo z vsemi možnimi ukrepi zaščitilo celovitost in suverenost države. Z včerajšnje seje predsedstva so poslali naslednje sporočilo: »Predsedstvo SFRJ je na seji, ki jo je vodil predsednik predsedstva SFRJ dr. Borisav Jovič, razpravljalo o položaju, do katerega je prišlo po sprejetju deklaracij o suverenosti države Republike Slovenije, ki jo je na skupni seji vseh treh zborov 2. julija letos sprejela in razglasila skupščina Republike Slovenije. Predsedstvo SFRJ ne bo dovolilo spremembe ustavnega sistema države po neustavni poti. Zato bo v skladu s svojimi ustavnimi in zakonskimi pooblastili poseglo po vseh ukrepih in aktivnostih, da bi preprečilo takšne poskuse in s tem zaščitilo celovitost in suverenost SFRJ. Po mnenju predsedstva SFRJ si je skupščina Republike Slovenije v nasprotju z veljavno ustavo SFRJ s to deklaracijo prilastila pravico, da sama spreminja enakopravno in skupaj izoblikovane odnose v jugoslovanski federaciji. S tem pa je zagotovila skupne interese jugoslovanskih narodov in narodnosti oziroma njihovih republik in avtono-nih pokrajin, življenjske interese Republike Slovenije in njenih občanov in ogrozila mednarodni položaj in ugled Jugoslavije v svetu. Predsedstvo je poudarilo, da se je treba o vseh problemih, pomembnih za skupno življenje in odnose v skupni državi, pogovarjati in jih reševati z dogovori oziroma v okviru ustavne reforme. Predsedstvo SFRJ si bo še naprej prizadevalo za politično rešitev krize ustavnega sistema in se zavzemalo za sprejem dopolnil k ustavi SFRJ, za hitrejšo pripravo zakona o uveljavljanju pravice narodov do samoodločbe, vštevši pravico do odcepitve in za pripravo nove ustave SFRJ. Kot pričakuje, bo slovenska skupščina, upoštevajoč skupne interese vseh narodov in narodnosti ter ustavno odgovornost republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in razvoj Jugoslavije kot celote, nemudoma začela postopek za razveljavitev deklaracije in tako pokazala pripravljenost zagotoviti NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsedstvo Slovenije LJUBLJANA — Predsedstvo republike Slovenije je včeraj pozno popoldne razpravljalo o stališčih, ki jih je predsedstvo SFRJ sprejelo do Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije. Ugotovilo je, da ta stališča za republiko Slovenijo niso sprejemljiva in da otežujejo politični dialog, s tem pa tudi zmanjšujejo možnosti za reševanje politične in ustavnopravne krize v Jugoslaviji. Za republiko Slovenijo je zahteva, naj skupščina naše republike prekliče Deklaracijo, nesprejemljiva. Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je nadaljevanje procesov demokratizacije, ki so se začeli z amandmaji k Ustavi republike Slovenije v septembru lani in so dobili legitimno potrditev v neposrednih in svobodnih volitvah. S tem dejanjem je slovenska skupščina v skladu z Ustavo republike Slovenije oblikovala svoja izhodišča za pogovore z drugimi republikami o prihodnji ureditvi medsebojnih odnosov. Predsedstvo republike Slovenije ne vidi razloga, zakaj ne bi izpeljali pogovora med njim in predsedstvom SFRJ, kot je bilo dogovorjeno in tudi datumsko določeno. To bi bila najboljša priložnost za neposreden pogovor o vseh odprtih in spornih vprašanjih. Z grožnjami, ki jih je mogoče zaznati tudi v stališčih predsedstva SFRJ, ni mogoče rešiti ničesar. V nasprotju s tem predsedstvo republike Slovenije predlaga predsedstvom vseh jugoslovanskih republik čimprejšnje medsebojne pogovore o prihodnji ustavnopravni ureditvi Jugoslavije in o elementih konfederalne ureditve. Skupščina republike Slovenije pa bo svoj odnos do stališč predsedstva SFRJ lahko opredelila na seji, ki je že bila sklicana za 18. julij t. 1. Na tej seji bo skupščina tudi obravnavala in sprejemala predlog Republike Slovenije, da se začne postopek za pripravo in sprejem nove Ustave republike Slovenije. Beg albanskih državljanov dobiva dimenzije eksodusa tuj ^ANA — Naval Albancev na Ja diplomatska predstavništva s njJ° obsežnostjo že začenja spomi-1 na dogodke iz lanske jeseni, j Ber].° kasneje privedli do padca v a/^kega zida. Kaj se bo zgodilo tj . bdruji, je še težko napovedova-v' *T>rav se že širijo vesti, da vlada ske9 °anskem državnem in partij-pa ^ v°dstvu pravi kaos, ob tem skih^ k* v nekaterih drugih alban-jn niestih prišlo do demonstracij stg.^edov. O demonstracijah ob-bsk ° po Pisanju jugoslovanske m 0vne agencije Tanjug pričeva-iz AuGkaterih potnikov, ki so prišli li o , n’ie' Ti turisti, ki pa so žele-da S anonimni, naj bi povedali, Sk,?ai ki bili neredi najhujši v ^adru in Kavajih. Ob vsem tem pa število beguncev izredno hitro narašča in po zadnjih vesteh naj bi se v tuja diplomatska predstavništva zateklo že skoraj dva tisoč ljudi. Očitno je, da ljudje ne verjamejo stalnim pozivom oblasti, naj ne bežijo, »ker bodo oblasti vsem, ki bodo to želeli, izdale potne liste za odhod iz Albanije.« Albanske oblasti pa so včeraj tudi uradno demantirale trditve zahodnih diplomatskih predstavnikov, da naj bi tajna policija Sigura-mi na skrajno brutalen način in z uporabo strelnega orožja skušala preprečiti beg prebivalstva. Take trditve so oblasti ocenile za zlonamerne, do katerih po pisanju uradne albanske tiskovne agencije ATA prihaja »v obdobju velikih sprememb in izredne demokratizacije v državi.« Na SP v nogometu drevi finale za 3. mesto Italija - Anglija V Bariju skromna uteha za oboje V pričakovanju jutrišnjega velikega finala za naslov svetovnega nogometnega prvaka med Nemčijo in Argentino, se bosta drevi v Bariju za tolažilno tretje mesto pomerili reprezentanci Italije in Anglije. Selektor »azzurrov« Vicini, ki je vse bolj v središču kritik zaradi nekaterih svojih izbir, je v postavo ekipe vnesel nekaj sprememb. Od začetka bosta spet igrala Baggio in Ancelotti, Ferrija bo nadomestil Vierchowod, krstni nastop pa bo opravil Ferrara. Na sliki AP: Donadonija (vidimo ga v boju z Argentincema Olarticoecheo in Basualdom) ne bo v današnji začetni postavi, morda pa bo vstopil v drugem polčasu . Senatorja PSI o izjavah slovenskega ministra Rupla Ob očitni prevladi konservativnega partijskega aparata na 28. kongresu KPSZ Jelcin že zahteva preobrazbo partije v Stranko demokratičnega socializma RIM — Izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla glede jugoslovanskih državljanov italijanske narodnosti, ki jih je v začetku junija objavilo ljubljansko Delo, so vzbudile zaprepadenost pri italijanskih socialističnih senatorjih. Minister je odgovarjal na novinarjevo vprašanje o tem, kakšne interese bi imele obmejne države v primeru, da bi prišlo do neodvisnosti Slovenije. Arduino Agnelli in Guido Gerosa sta zato na italijanskega zunanjega ministra De Michelisa naslovila interpelacijo, v kateri med drugim pišeta, da sta iz besed ministra Rupla razbrala nepričakovano ostrino, saj z diskriminacijskim prizvokom omenja istrske izseljence v Italiji, za katere meni, da ne spoštujejo pravnosti obeh držav. Senatorja zahtevata pojasnila tako s strani slovenske kot hrvaške vlade v luči dogovorov o spoštovanju narodnih manjšin, ki sta jih sklenili Italija in Jugoslavija. MOSKVA — Na 28. kongresu KP Sovjetske zveze prihaja vse bolj do izraza očitna nadvlada in premoč konservativno nastrojenih delegatov. Z govorniškega odra so se včeraj slišale ocene, da je sedanje vodstvo krivo za vse križe in težave in da KPSZ izgublja na ugledu zaradi demokratizacije odnosov v sovjetski družbi. Skozi take in podobne formulacije ni težko prepoznati kritiko na račun Mihaila Gorbačova. Javne izjave za njegovo ponovno izvolitev na čelu sovjetske partije so skoraj soglasne, a vseeno ostaja, četudi malenkostna, senca negotovosti. Ko je znani igralec Mihail Uljanov govoril o zaslugah Mihaila Gorbačova pri uresničevanju glasnosti in perestrojke, se je v kongresni dvorani slišalo negodovanje. Pristaši Mihaila Gorbačova se tolažijo, češ da je Uljanov pristaš demokratične platforme in da delegati niso negodovali zaradi njegovega slavospeva Gorbačovu. Boris Jelcin, ki je eden od glavnih voditeljev demokratične platforme, pa ni dovolil, da bi motili njegov poseg, jasno je rekel, da na kongresu prevladujejo konservativne struje in da je to »njihov revanš za glasnost in demokracijo«. Pri ugotavljanju težav, s katerimi je KP SZ prišla na kongres, je Jelcin pou- daril, da je glavna težava prav konservativnost. Zaradi tega se na kongresu ne odloča o usodi države in partije, temveč o usodi partijskega aparata. Jelcin je še opozoril konservativce, da bo njihova morebitna zmaga na kongresu prava »Pirova zmaga«, ker bodo partijo po kongresu zapustili vsi tisti, ki drugače mislijo. Prej ali slej bodo partijskemu aparatu odvzeli imovino, z njo pa moč in oblast. Napovedal je tudi »vseljudski boj za nacionalizacijo partijske imovine«. Predsednik Ruske federacije se je zavzel za radikalno preobrazbo partije, ki mora postati zveza demokratičnih republiških sil, če hoče preživeti. Tudi Jelcin se je pridružil predlogu, da KPSZ spremeni ime, tako da postane Stranka demokratičnega socializma. Povsem razumljivo Jelcin ni požel aplavzov, kljub temu pa je njegov poseg pustil globok vtis. Na povsem nasprotni valovni dolžini je bil Aslan Masaliev, prvi sekretar CK KP Kirgizije in predsednik vrhovnega sovjeta te azijske republike. Zavzel se je namreč za partijo »z močno osrednjo oblastjo«, ker je partija izgubila ugled, ker je to z demokratizacijo dovolila. Masaliev je za nedavne krvave mednacionalne spopade v Oški oblasti obtožil demokra- tizacijo in neformalne skupine, »ki hujskajo narod«. Povsem nekritično je skušal zmanjšati razsežnosti tragedije v Ošu, kjer je življenje izgubilo več kot 200 ljudi, s trditvami, da je bilo le »nekaj ducatov žrtev«. Po dogmatskem pristopu mu je bil zelo blizu prvi sekretar Moskvi zveste latvijske partije Alfred Ru-biks. Po njegovem posegu je bilo popolnoma jasno, zakaj je večina latvijskih komunistov ustanovila svo- I jo samostojno, od Moskve ločeno partijo. Tudi on je požel aplavz, kot vsi ostali konservativci. Še najbolj bučno pa je bilo ploskanje, če je kdo govoril o »intelektualni diverziji« in se obregnil ob pisanje dela sovjetskega tiska, »ki ruši ugled partije«. Precejšen vtis je pustil poseg delegatke Kabija- : noeve, ki je spregovorila o nevarnosti za male narode ob krepitvi nacionalnih držav. Odmeven je bil tudi poseg pisatelja Kugultinova, ki je izpodbil obtožbe na račun sedanjega vodstva in pomenljivo poudaril: »V preteklosti smo bili vsi strahopetneži, ko smo se s ploskanjem in izbranimi besedami klanjali voditeljem.« Povsem razumljivo Kugultinov za tako oceno dosedanje partijske prakse ni požel aplavza. Voditelji NATO: Obe vojaški zavezništvi brez uporabe sik skupno za mir v Evropi LONDON — S soglasno odobritvijo obširnega zaključnega dokumenta o novi vlogi pakta NATO in njegovi strategiji v spreminajoči se Evropi so voditelji šestanjstih članic Atlantskega zavezništva včeraj zaključili vojaški vrh v britanski prestolnici. Zahodno vojaško zavezništvo izhaja iz tega vrha skoraj povsem spremenjeno, pred vojaškim značajem organizacije pa prihaja vse bolj do izraza politični vidik. V dokumentu članice NATO predlagajo Varšavskemu sporazumu skupno slovesno izjavo, v kateri naj bi se odpovedali uporabi sile, grožnjam nasprotnemu bloku, države iz obeh zavezništev pa naj se ne bi več imele za nasprotnice, »temveč za partnerje pri zagotavljanju varnosti v novi Evropi.« Izredno zanimiva je tudi ponudba vzhodnoevropskim državam, da navežejo »diplomatske« odnose s paktom NATO. V okvir tega izrednega odpiranja proti Vzhodu sodi tudi povabilo sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, naj sodeluje že na naslednjem vrhu pakta NATO decembra le- tos v Bruslju. Kot se je izvedelo, je Gorbačov pozitivno ocenil vabilo voditeljev članic NATO. V Londonu pa so tudi izrazili pripravljenost za umik ameriških jedrskih granat iz Evrope, takoj ko se bodo začela pogajanja s Sovjetsko zvezo (do tega naj bi predvidoma prišlo jeseni) o jedrskih raketah kratkega dometa in takoj, ko bo tudi Sovjetska zveza začela iz Evrope odstranjevati svoje jedrske granate. Londonski vrh je z visoko oceno ocenil tudi italijanski ministrski predsednik Andreotti, ki je dejal, da njegov optimizem glede ..uspešnosti vrha NATO temelji na dejstvih, ki odpirajo svetu in Evropi nove možnosti za graditev »konstruktivnega miru.« Andreotti je še posebej poudaril vabilo Gorbačovu na naslednji vrh NATO, s čimer naj bi sovjetskemu voditelju še enkrat izrazili »občudovanje za politični pogum, s katerim se je sovjetski voditelj lotil preobrazbe v državi, gospodarskih reform in na odločilen način prispeval tudi k presenetljivemu preobratu v Vzhodni Evropi.« • Stavke ne bo V treji točki vlada jemlje v vednost, da je sedanji režim premične lestvice potreben korenitih sprememb, zato ga po letu 1991 ne bo mogoče več podaljšati. Včeraj je senat odobril zakonski osnutek o tem, zanj sta glasovali desna in leva opozicija. Pomembna je tudi četrta točka dokumenta, v kateri vlada obvezuje sindikat in Confindus-trio, da 1. junija 1991 začneta pogajanja o reformi sistema plač in cene dela, ki naj bi začela veljati 1. januarja 1992. Glede obdavčitve socialnih dajatev delavcev zasebnega in javnega sektorja v dokumentu zaenkrat še niso navedene številke, vendar vlada zagotavlja da bo že septembra, v skladu s finančnim načrtom, občutno zmanjšala neustrezne izdatke, ki bremenijo podjetja. Ta reforma bo potekala v dveh delih in bo dokončana leta 1992. Zveza industrij cev, ki je dokument v celoti odobrila, bo sedaj sprostila pogajanja za delovne pogodbe, ki so jih 'spori s sindikatom prekinili. Na splošno pa so včerajšni vrh z zadovoljstvom ocenili tako sindikalni predstavniki kot industrijci. Soglašali so, da je izid srečanja potrdil obojestransko željo za jasna in odkrita pogajanja, čeprav oboji opozarjajo na številne še nerešene probleme. V prvi vrsti gre za posodobitev industrije, ki že dolgo ni več kompetitivna in privlačna za ostale evropske partnerje. Kot rečeno, je sindikat preklical splošno stavko, z utemeljitvijo, »da so vzroki za protest zaenkrat odpadli«. Hkrati pa se je obvezal, da bo z Zvezo industrij cev takoj začel pogajanja za obnovo delovne pogodbe delavcev kemičnega in kovinarskega sektorja. • Predsedstvo Jugoslavije možnosti oziroma ugodno politično ozračje za nadaljevanje dogovorjenih pogovorov o prihodnji ureditvi Jugoslavije v konstruktivnem ozračju. Od zveznega izvršnega sveta in drugih pristojnih organov federacije predsedstvo SFRJ zahteva, da v skladu z ustavnimi in zakonskimi pooblas- tili predlagajo oziroma uvedejo ustrezne ukrepe in dejavnosti, da bi zagotovili dosledno spoštovanje ustave SFRJ in zveznih zakonov ter s tem preprečili uveljavljanje deklaracije. Pred ustavnim sodiščem SFRJ je zvezno predsedstvo sklenilo sprožiti postopek. Kot predlaga, naj bi sodišče čimprej presodilo ustavnost Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije in jo po postopku v skaldu s 385. členom zvezne ustave razveljavilo. Predsedstvo SFRJ je v nadaljevanju seje obravnavalo tudi položaj, nastal po sprejetju protiustavne deklaracije o Kosovu, ki jo je 2. julija pred poslopjem skupščine SAP Kosova razglasila skupina delegatov albanske narodnosti, zatem deklaracijo, ki jo je 5. julija sprejela skupina delegatov srbske, čr-nogoske, muslimanske in romske narodnosti, ter zakona skupščine SR Srbije o prenehanju delovanja skupščine SAP Kosova in izvršnega sveta SAP Kosova. O svojih sklepih in stališčih bo obvestilo javnost.« • Pohiteti Dejansko je ožji odbor med pravnimi izhodišči za obravnavo slovenskega manjšinskega vprašanja soglasno osvojil prav Pizzorussove razprave in juridične komentarje. S tem v zvezi je sen. Spetič vzel na znanje, da se z delom ožjega odbora nekaj zatika in da bo seja, ki je bila prvotno napovedana za prve dni julija in je bila odložena iz tehničnih razlogov, sklicana šele v drugi polovici julija. Zaskrbljenost je več kot upravičena glede na to, da bodo jesenski meseci v glavnem posvečeni državnemu proračunu in finančnemu zakonu in da grozi nevarnost predčasnih volitev že prihodnjo pomlad, kar pomeni, da je časa za sprejem kolikor toliko zadovoljivega zaščitnega zakona zelo malo in vsaka izgubljena priložnost postavlja pod vprašaj Andreottijevo zatrjevanje, da je zaščita slovenske manjšine prednostna obveza italijanske vlade. • Srbija dokončuje na odstrelu je celotno kosovsko sodstvo. Menda bodo preprosto pripeljali sodnike iz Srbije, ki bodo odslej po hitrem postopku sodili Albancem. Rilindija je izšla, radio in TV pa včerajh ves dan nista oddajala nobenih vesti ne poročil. Novic, ki bi bile všeč Srbom, časnikarji nočejo sestavljati, resnice pa ne morejo oddajati, ker srbska policija kontrolira oddajnike. Vsak petek alternativa priredi v Prištini tiskovno konferenco. Pripravila jo je tudi včeraj, tokrat kar na ulici, ker je policija preprečila dostop v prostore društva književnikov (majhna neugledna ozka sobica v .pritličju velike stanovanjske kasarne). Tajnik Demokratske zveze Kosova Jusuf Buxho-vi je povedal, da je Srbija suspendirala demokratično Jugoslavijo in da je položaj slabši, kot je bil med izrednim stanjem, saj sedaj deluje na Kosovu samo srbska milica. Pozvali so Albance, da naj ohranijo mirno kri in naj ne nasedajo provokacijam. Prištinsko srbsko glasilo Jedinstvo pa v uvodniku poziva k ostrim ukrepom in represiji. Država Srbija je odgovorila z ukrepi, kakršni so v navadi za sovražnika. Treba je odkriti sovražni štab, ki je sicer že povsem, znan. Treba je samo še odkriti, v katerem vogalu tega štaba sta predsednik pokrajine Riža Sapunxhia in predsednik odstavljenega pokrajinskega izvršnega sveta Jusuf Zejnullahi. Jedinstvo je pred dnevi zahtevalo izredne ukrepe in jih doseglo, sedaj pa zahteva represijo proti najvišjim albanskim predstavnikom in celo proti predsedniku pokrajine, ki je član zveznega državnega predsedstva. Reakcije v Sloveniji in zlasti po svetu so dokaj soglasne in ogorčene, saj se na tak način ponovno zaostruje položaj, Jugoslavija bo ponovno na zatožni klopi, da krši osnovne človekove pravice, proces demokratizacije in približevanja Evropi na temelju demokracije in gospodarske sanacije, se oddaljuje. Predsednik slovenske stranke demokratične prenove Ciril Ribičič ugotavlja pravilnost stališč, sprejetih v Cankarjevem domu proti represiji in za uveljavljanje pravice vseh narodnosti, ki žive na Kosovu. Gola represija samo slabša odnose in povečanje nasprotja. Ribičič je napovedal, da bo njihov klub dal pobudo za sprejem protestne izjave skupščine Slovenije v zvezi z zadnjimi dejanji na Kosovu. Mladi socialdemokrati pa pravijo, da mora slovenska vlada prilagoditi svojo politiko do Srbije glede na zadnje dogodke in da ne pride v poštev nobena povezava s Srbijo, dokler Srbija ne bo začela reševati svojih vprašanj po demokratični poti. Zelo ostri so novinarji. Društvo novinarjev Slovenije ugotavlja, da gre na Kosovu za »napad na novinarsko profesionalnost, etiko in moralo, razveljavitev Kodeksa novinarstva, odpravo pravice do objektivnega poročanja v albanskem jeziku, teptanje osnovnih človekovih pravic«. Slovenski in hrvaški novinarji pa istočasno zahtevajo, da se takoj sestane Zaveza jugoslovanskih novinarjev, ki naj zaščiti njihovo dostojanstvo in normalno delo. Iz Beograda pa poročajo, da danes ne bo prišel na sprejem, ki ga prireja Miloševič ob dnevu srbske vstaje, noben veleposlanik dvanajstih držav Evropske skupnosti, malo verjetno je tudi, da bi se sprejema udeležila veleposlanika ZDA in Kanade. Ta vidna in manifestativna odsotnost je jasno znamenje enotnega in odločnega stališča Zahoda do zadnjih srbskih ukrepov na Kosovu. Kosovska alternativa je prav tako evropsko aktivna. Ibrahim Rugova je že odpotoval v Strasbourg, skupina albanskih poslancev pa je iskala stik s podpredsednikom zveznega predsedstva Stipetom Šuvarjem. Rezultat je očiten: Miloševič si je v Srbiji utrdil položaj in potisnil ob stran srbsko demokratično alternativo, ki se je znašla v težavah, vse to pa seveda za ceno nadaljnjega nevarnega razkroja Jugoslavije, katere južni del je vedno bolj centralizirano boljševiš-ko-nacionalističen, severni pa demokratičen. Prepad se poglablja, gospodarski položaj bo v takih razmerah težko reševati, o resnih tujih vlaganjih pa se v tako zaostrenih političnih odnosih niti govoriti ne more. Srbski tisk na veliko in ponavljajoče dela paralelo med stališčem Srbije in Kosova, govori o osi Priština-Ljublja-na, ki naj bi bila separatistična, nacionalistična in protijugoslovanska. Puljski filmski festival tokrat brez blišča PULJ — Pulj je včeraj v bistvu zaključil predvajanja, nocoj pa se bodo v Areni proslavili zmagovalci. Resnici na ljubo je bilo zanimivejših filmov v tem zadnjem delu manifestacije kar nekaj, pa čeprav nobeno delo ni v splošni dodelanosti preseglo Gluhega smodnika Bata Čengiča, ki velja vseskozi za glavnega favorita. Hvala tudi dežju se je včeraj festivalski center napolnil tradicionalnega vrveža, igralcev, novinarjev, tako da se v »finishu« j le pokaže nekaj izgubljenega blišča »starega« puljskega festivala. Slovenski film je v zadnjih dneh : predstavil še dvoje novosti: Umetni raj Karpa Godine in Decembrski dež Boža Šprajca. Prvi je izredno pritanjefl film, zgodba govori o prijateljskem razmerju med »ustanoviteljem« slovenskega filma Karolu Grossamnu in njegovem medvojnim gostom, bodočem režiserju Fritzu Langu. Stilizirano pripoved, ki temelji na visokem okusu za subtilne atmosfere in izčiščeni sliki pa marsikoga ni prepričala, v prvi vrsti arenske publike. V Decembrskem dežju je Božo Šprajc končno zapustil zanj značilno krčevito togost in našel v igralki Saši Pavček čudovito interpretko generacije iz leta '68. Zgodba skupine prijateljev, zakoncev, ljubimcev se spusti do današnjih dni. Kljub televizijski koncepciji je Šprajc našel pot do intenzivnega vzdušja, tako tudi Antun Vrdoljak v svojem Karneval angel in prah, treh zgodbicah o posebnežih nekega trga in njihovih političnih voditeljih, po novelah Ranka Marinkoviča. V poplavi televizijskih izdelkov je priplaval tudi Ademir Ke-novič (lani med protagonisti festivala s svojim Kunduzom), ki je iz svojega starega dela za mali ekran izvlekel enostavni a nežni Ovo malo duše' Med nizko proračunske filme pa spada Čudežne sanje Dzige Vertova, p0" ustvaritev filmskega eksperimenta »kino-očesa« slavnega ruskega pionirja filma. Njegov režiser in pred tem amater Miroslav Petrovič je dobil zaupanje producenta Avala film. Ta se je tudi na letošnjem festivalu postavil kot najboljši podpornik pobud, ki bogatijo obzorje jugoslovanskega filmai pa čeprav niso tudi dela za veliko ih uspešno predvajanje. Če je bil Boljše življenje Mihaila Vukobratoviča 1® prijetna družinska komedija, je PostO' ja navadnih vlakov Ranka Božiča vsekakor ambicioznejša slika »pedagošk6 tragedije« iz petdesetih let. Festivalski programski svet pa je naposled poskrbel za prijetno preš®' nečenje, ko je uvrstil na sklepno mes to festivala film Moja Zorana Mašir6 viča. V njen se kaže življenjska trag® dija nekaj družin, ki jim je zgodo vib ska usoda postavila hiše na jugoslo vansko madžarsko mejo v letih hudega nazorskega in nacionalnega nasprotovanja po vojni. Film je bogat in spreten debi, obsodba državb6 meje, ki gradi pregrade tudi med si' mirni prebivalci in jih bivanjsko tef celo fizično uničuje. Vendar pa izzv®' ni v času padanja in rušenja katerih' koli meja kar anahronistično. Vseka' kor potruje zanimivost vojvodinsk^ večnarodnostne kinematografije 1 njene problemske perspektivnosti. Jutri bodo odločitve padle, bodo take ali take, jugoslovanska k1 nematografija potrebuje verjetb predvsem finančnih in proizvodb' inijekcij, čvrste integracije v evrop5*: proizvodno politiko, da ne bi izhira_, v drugorazredno in zafrustrirano n0St ALEŠ DOKTORIČ da' Pred ponedeljkovim vrhom že danes v Washingtonu srečanje Georgea Busha s Kaifujem Sedmerica razvitih v ZDA o gospodarstvu in o finančni pomoči Vzhodni Evropi in SZ BONN —- V ponedeljek se bo v Houstonu (Teksas, ZDA) začel tridnevni Vrh sedmerice najbolj industrializira-Uih držav sveta. Čeprav bodo v °spredju gospodarske teme, pa ne mo-femo mimo političnega dela, v katerem bo mnogo govora o novem geopolitičnem položaju v Evropi, predvsem pa ne mimo pobud za gospodarsko in finančno pomoč Vzhodni Evro-P' in še posebej Sovjetski zvezi. Med Sdspodarskimi temami velja posebej omeniti še vedno občutna neskladja v trgovinski menjavi, grožnje za ponov-Ur vzpon inflacije, zunanji dolg držav v razvoju in pa zaščito okolja. Posebna Pozornost bo namenjena problemom kmetijstva v okviru tako imenovane Urugvajske runde posvetovanj v okviru _GATT, ki so obstala na mrtvi točki. Če se posebej zadržimo ob vpraša-uju finančne pomoči Sovjetski zvezi, za katero se najbolj zavzema ZRN, ob strani pa ji stoji tudi velika večina ostalih zahodnoevropskih držav, je treba omeniti veliko previdnost Japonske, ki taki pomoči odkrito nasprotuje. Tokio o pomoči SZ, kot kaže, sploh ne razmišlja in šef japonske diplomacije Nakajama (na sliki AP levo skupaj z generalnim tajnikom NATO VVoernerjem) je s tem v zvezi izjavil, da bo stališče Japonske ostalo nespremenjeno vse dotlej, dokler Sovjetska zveza ne bo resno razmislila o vrnitvi Kurdskih otokov Japonski. Japonsko trmoglavost bo skušal omajati ameriški predsednik George Bush, ki bo danes sprejel japonskega premiera Kaifuja, da bi ga seznanil z zadnjimi sklepi vrha NATO v Bruslju, kjer je bila s ponudbo Varšavskemu paktu za sodelovanje in prijateljstvo ter s povabilom Gorbačova na naslednji vrh NATO obrnjena nova stran v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Ponovno val smrtnih kazni za kitajske kriminalce PEKING — Na Kitajskem naj bi v zadnjih tednih po nekaterih podatkih več kot sto oseb obsodili na smrt zaradi kraj, umorov, posilstev in trgovine z mamili. Po obsodbah naj bi po trditvah zahodnih opazovalcev v številnih primerih prišlo tudi do usmrtitev. Novi val smrtnih obsodb mnogi povezujejo z izredno poostrenimi varnostnimi ukrepi pred septembrskimi Azijskimi igrami na Kitajskem. Uradnih potakov o številu izvršitev smrtnih obsodb v zadnjih mesecih ni, vendar pa tisk občasno prinaša tovrstne novice, ki naj bi imele »vzgojni« učinek. Tako naj bi samo v Šangaju aprila usmrtili 100 oseb, v Guangzhou pa 41 v enem samem dnevu. Tudi v Pekingu sb lepaki v zadnjih mesecih oznanjali šest izvršenih smrtnih obsodb. Do usmrtitev večkrat prihaja takoj po javnem procesu pred množico opazovalcev. Štirinajst mrtvih v eksploziji v petrokemičnem obratu v ZDA Garderoba TV napovedovalk je preveč izzivalna Gospodične »buonasera« odslej manj razgaljene? . NEW YORK — Najmanj 14 oseb je Zgubilo življenje, ena pa je bila ranje-na v siloviti eksploziji, ki je skoraj popolnoma uničila neki petrokemični Oojekt (na sliki AP) v Channelviewu, Pdbližno deset kilometrov od Housto-v ZDA. Po eksploziji je prišlo tudi ^ požara. Kot so sporočili, je do eksplozije Prišlo približno opolnoči po krajev-®,em času v tovarni Atlantic Richfield ^-°nipany, v kateri izdelujejo plastične snovi na osnovi nafte . Takrat je eks-Piodiral eden od rezervoarjev, v kate-r®® shranjujejo ostanke 'kemičnih izmikov, ki služijo za proizvodnjo mate-|lala za oblazinjeno pohištvo. O silovi-°sti eksplozije priča dejstvo, da so jo hšali vse do centra Houstona. Takoj P° nesreči so prihiteli gasilci, ki so se ®orali večji del noči boriti s hudim P°žarom, ki so ga uspeli ukrotiti šele Pfoti jutru. RIM — Televizijskim napovedovalkam RAI se obetajo hudi časi. Generalni direktor Pasguarelli je namreč odredil, da bo njihovo oblačenje odslej nadzoroval poseben komisar, ki bi ga morali imenovati v kratkem. Vzrok za nenaden izbruh moralnosti je menda oprijeta in ne ravno do vratu zapeta jopica, ki jo je pred kakim dnevom samozavestno ponudila televizijskemu življu hudo plavolasa napovedovalka Beatrice Cori. Direktorja pa je presunila predvsem njena izzivalna drža, ki poudarja vse že itak poudarjene obline. Kaže tudi, da so oblak prahu dvignili številni telefonski klici bogaboječih puritank, ki menijo, da je taka »delovna« obleka strašno neprimerna. Nekateri svetujejo celo uniformo, kot jo imajo stevardese. Državna televizija ima vsega sedem bolj ali manj prikupnih napovedovalk, katerih profesionalne sposobnosti pa 'so včasih precej dvomljive. Televizijsko občinstvo je že večkrat protestiralo zaradi njihove slabe izgovorjave, pačenja tujih imen, olepšavanja in prilagajanja uradnih tekstov napovedi. Nekatere so pri tem sicer zelo spretne in spontane, nekatere pa ga včasih kar krepko »polomijo«, kar resnici na ljubo, moteče vpliva na poslušalca. Kaj pa menijo prizadete? Prepričane so, da se bodo stvari res spremenile, a na slabše. Ni namreč skrivnost, da nekatere napovedovalke zaokrožajo mesečno plačo prav s tem, da oblačijo izdelke raznih modnih hiš in imajo od tega primerno provizijo. Res pa je tudi, da jim RAI mesečno nakaže pičlih 180 tisoč lir za garderobo, kar je danes odločno premalo. Glede predloga o uniformah, pa čeprav z uglednim podpisom kakega slavnega šivankarja, zaenkrat nočejo niti slišati. Festival dveh svetov 23. festivalu dveh svetov v Spoletu Je nastopil tudi ansambel Africa oye (AP) Nov val atentatov v Johannesburgu JOHANNESBURG — Točno ob osmi uri včeraj zjutraj je na avtobusni postaji Newgate v Johannesburgu eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil najmanj 24 ranjenih. Ena oseba je bila hudo poškodovana. Vse žrtve so črnci iz mestne četrti Soweto, ki se vsako jutro vozijo na delo z linijskimi avtobusi. Eksplozija je bila precej silovita, saj je raztreščila okna vseh bližnjih poslopij, tako da je tudi gmotna škoda precejšnja. Kljub temu, da je južnoafriška oblast pred časom ukinila razločevanje med belci in črnci, je avtobusna postaja Newgate še vedno nekako rezervirana za temnopolte potnike. Belci se raje poslužujejo taksijev. Policija je doslej ugotovila le, da so neznanci odložili bombo v posodo za smeti na enem od prehodov, kjer se ustavijo avtobusi. Gre torej za atentat, za katerega pa ni do sedaj nihče prevzel odgovornosti. V tednu dni je v Johannesburgu prišlo tudi do drugih atentatov, ki pa k sreči niso imeli hujših posledic. Vsaj pet so jih opravile ekstremistične skupine belcev. Na sliki (Telefoto AP): ranjeni črnki so nudili pomoč mimoidoči. Neznani »sršen« spet na pohodu NEW YORK — Po gosposkih new-skih avenijah že nekaj časa nemo-10 kroži temnopolti mladenič, ki a neobičajno razvado. S pomočjo Ke strelja igle in razne bodeče nfflete v zaobljene zadnjice elegan-i oblečenih belk. V pičlih desetih |6b je povzročil 45 žrtev, kar je mes-. Policiji utrdilo sum, da gre za svo-( ,sbie izpade rasizma. Presenečenje Ja Prišlo kot strela z jasnega: »srše-,i a<< 46 žrtev je bila ugledna črnka, ®ena v eleganten kostim. Policija ,jo®edena, belke pa so si nemara ,, oddahnile, saj se je izkazalo, da °do več edine tarče. JNorška policija sedaj vneto išče .Palca, menda je za to pooblastila stotin policistov v uniformi in v u- Zaenkrat je ugotovila le, da gre u e ravno postavnega očalarja, ki tesno sledi žrtvi, nato seže ^ožju«, pomeri natanko v žrtvino u Plat in izstreli bodico. Po pod-;e "Talko in malo izgine kot kafra, ■oča ^Paj bi lahko bila le neslana be ne bi oni dan ena od f>razen če skrivaj zamenja ključav-mce ali postavi opozorilne table, da je vstop prepovedan«. Sicer pa: »Mnenje gospoda Haiderja je povsem irelevantno, kajti v tem primeru ni deželni glavar, marveč uradnik in vezan na navodila prosvetnega ministrstva. Izvršni organ gospe ministrice Hawlicko-ve!« Smolle, ki se mu je iztekel poslanski mandat, se zavzema za spremembo ustave tako, da bi za-govotovili šolstvo tudi za druge narodne manjšine v drugih avstrijskih deželah po koroškem vzoru. Stranke se do izteka mandata sedanjega parlamenta še niso mogle dogovoriti o tem. Tokrat se je na Koroškem ob vprašanju novele manjšinskošolskega zakona prvič zgodilo, da v odnosu do koroških Slovencev ni obveljal tristrankarski pakt socialistov, OEVP in Haiderjevih svobodnjakov, ki je zmeraj pomenil najmanjši skupni imenovalec v škodo Slovencev. Socialisti so bili za novelo zakona, OEVP za, vendar njeni koroški poslanci niso glasovali v državnem zboru, medtem ko so Haiderjevi poslanci glasovali proti. Novela je na podlagi razsodbe ustavnega sodišča prinesla tudi pravico do odprtja dvojezične osnovne šole v Celovcu. Za zdaj -zadeva je v pristojnosti celovške mestne občine - še ni jasno, ali bodo že jeseni omogočili začetek kake šole. JOŽE ŠIRCELJ BERTINORO — V okviru manifestacij o italijanskih jezikovnih manjšinah, ki jih prireja občina Bertinoro v pokrajini Forli, bodo danes v tem kraju odprli razstavo o kostumih in obrtništvu znotraj jezikovnih manjšin. Na tej antološki razstavi so predstavljene vse manjšinske skupnosti v Italiji. S svojimi kostumi in obrtniškimi izdelki je prisotna tudi slovenska narodnostna skupnost iz Furlanije-Julijske krajine. Razstava bo odprta do 10. oktobra. V okviru te pobude je v mesecu avgustu na programu še nekaj vzporednih prireditev. Prireditelji so poskrbeli za vrsto nastopov folklornih in pevskih skupin. V soboto 4. in v nedeljo 5. avgusta bo na manifestaciji nastopila folklorna skupina iz Rezije. Naslednjo soboto bodo na vrsti Albanci iz kraja Piana degli Albanesi. 18. in 19. avgusta se bo predstavila folklorna skupina La Clicca iz Doline Aosta, medtem ko se bodo 25. in 26. naslednjega meseca na manifestaciji predstavili južni Tirolci, krog nastopov pa bodo 1. in 2. septembra zaključili Sardinci s folklorno skupino Ittiri Canneddu iz Sas-sarija. Celotna manifestacija se bo vsekakor zaključila z okroglo mizo, na katerih bo tekla beseda o jezikovnih manjšinah in o njihovi vlogi v krajevnih upravah. Citta di Bertinoro LE MINORANZE LINGUISTICHEITALIANE COSTUMI ARTIGIANATO FOLKLORE 7 luglio - 31 ottobre 1990 con il patrocinio di Ministero per i Beni Cufturaii e Ambientali Regtone Emilia-Romagna Provincia dt Forfi Na Nevejskem sedlu sneg v Portorožu pa poplave VIDEM, KOPER — V zimski sezoni ga ni bilo, sedaj, v polnem poletju pa se je v naši deželi pojavil: sneg je namreč včeraj dopoldne pobelil kaninske vrhove, medtem ko iz nižinskih predelov poročajo o velikih nalivih, ki so tudi povzročili nemalo škode. Temperatura je v dopoldanskih urah močno padla, popoldne pa se je vreme po vsej Furlaniji-Julijski krajini izboljšalo in sonce je zopet zasijalo. Velik naliv je včeraj na Obali povzročil nemalo težav. Na hidrometeorološki postaji na Belem križu so povedali, da je v poldrugi uri padlo več kot 36 mm dežja, veter pa je s posameznimi sunki dosegel tudi sto kilometrov na uro. V središču Portoroža je prišlo do prave poplave. Ponekod se je nabralo do 60 centimetrov vode. Gre za precejšnjo škodo, ki je še niso ocenili. Iz portorške krajevne skupnosti pa so sporočili, da so za poplavo verjetno krivi komunalci. ki že dolgo niso čistili odtočnih kanalov. Borci so zaskrbljeni Milan Kučan MARIBOR — V beltinskem g ku v soboški občini je bila iT^dnja slovenska proslava ob orčevskem prazniku. Kot slav-°stni govornik se je je udeležil Predsednik predsedstva republike Avenije Milan Kučan, nri rani mn°žici borcev in cbča-Prekmurja je spregovoril rovi" Milan Kučan. Dejal je: »Slo-svit' Partizani, ki so stopili v n h tovn° zgodovino demokracije strani velike antifašistične V.^PHOSU narodov in držav, upra-prizadeto in zaskrbljeno bn,lvliai° poskuse pozabe in še t J Potvarjanja in izkrivljanja 7U ^T^antino v Guanajuatu (po nasto-tuja-j festivalu pa se bodo podale na 2a P° vsej državi). ^mehiško občinstvo pripravlja slav,,;0 gledališča novo postavitev ftajusn * »Varieteja«, ki je sodil med ^Cce ( nei:>e predstave Vittoria Pod-fUl ij, 'Sarn jo je tudi večkrat spreme-benih P°sodobil). Gre za »kolaž« glasek u *n folklornih točk, ki so žele ve-0 D N C i ■ r11 — J 1 t O Oddaja* -Ul -V 'j -i ' ^ j’- Postaje’ Ura: — V_______________s 10.15 Film: Lo sceicco rosso (pust., It. 1962, r. Fernando Cerchio, i. Channing Pollock) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sprella Sam 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: Non mangiate le marghe-rite (kom., ZDA 1960, r. C.Wal-ters, i. Doris Day, David Niven) 16.05 Mladinska oddaja: Big! Estate 17.05 Nad.: Bratje Karamazovi 18.20 Iz parlamenta 18.25 Nanizanka: Cuori senza eta 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Desperado (vestern, ZDA 1987, r. Virgil W. Vogel, i. Alex McArthur, David Warner) 22.20 Dnevnik 22.30 Šport v sredo: atletika (iz Barija), SP v sabljanju (iz Liona) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Mezzanotte e dintorni estate • /TALI J A N S K E TV MREŽE ■ / RA/ 1 j RAI2 j RAI 3 9.00 Daniel Barenboim izvaja Beet hovnove Sonate za klavir 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dokumentarec: Occhio sul mon- 12.15 Videobox 12.30 Variete: L estate di Magazine 3 13.00 Kolesarstvo: Tour de France do - Pot svile (10. del) 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagio-ne, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.15 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Film: Brevi amori a Palma di Majorca (kom., It.-Šp. 1959, r. Gi-orgio Bianchi, i. Alberto Sordi) 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Padiglioni lontani (i. Ben Gross, Amy Irving, 1. del) 22.05 Glasbena oddaja: II nuovo Can-tagiro, vmes (23.00) dnevnik 24.00 Dnevnik, vreme in horoskop 0.15 Film: La ragazza del peccato (dram., Fr. 1957, r. Claude Au-tand-Lara, i. Jean Gabin, Brigit-te Bardot) V pričakovanju eksplozivne Madonne V evropski turneji plavolase Madonne (na sliki) je bilo nič koli-kanj sprememb zaradi mundiala, poleg tega pa se se ne ve, ali bo pevka sploh dovolila neposreden prenos koncerta v Barceloni, ki je bil predviden že 30. junija. Vsekakor pa se občudovalci ameriške rock zvezde lahko potolažijo z njej posvečeno posebno oddajo, ki bo na sporedu nocoj ob 22.30 po televizijski mreži Italia 1. Po daljšem intervjuju se bodo zvrstili najzanimivejši pevkini video spoti. 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Sherlock Holmes e la per-la della morte (krim., ZDA 1944, r. Roy VVilliam Neil, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce) 15.15 DP v jahanju 15.50 Kolesarstvo: Tour De France 17.00 Skoki v vodo (iz Bočna) 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo: La Ruota d'oro 20.00 Aktualnosti: Bambini - II mondo di oggi visto dagli adulti di do-mani (ured. Sergio Vazania in Paola Mašini) 20.30 Film: Madame Sans-Gene (kom., It. 1961, r. Christian-Jague, i. Soha Loren) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Nadaljevanka: Heimat (3. del) 23.20 Nočni dnevnik 23.50 Dokumentarna oddaja: II favolo-so Actors Studio ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Simon Templar, 9.15 Vegas, 10.00 Mannix 10.45 Aktualno: Forum 11.30 Kviza: Doppio slalom, 12.00 O.K. II prezzo e giusto 13.00 Superclassifica Show Story 14.00 Film: Dramma nello specchio (dram., ZDA 1950, r. Richard Fleis-cher, i. Orson Welles) 15.45 Nan.: I Campbell, 16.15 Un dottore per tutti, 16.45 Marcus Welby M.D., 17.45 Diamonds, 18.45 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 TV film: Čonguistero Manhattan (1. del) 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Film: Nel buio del ter-rore (dram., It. 1971, r. Antonio Nieves Con-de, i. Marisa Mell) RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: Bonanza 9.30 Film: II canto della vita (dram., It. 1945, r. Carmine Gallone, i. Alida Valli) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Falcon crest, 15.35 Veronica, il volto dellamore, 16.30 Amandoti, 17.35 An- drea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Danielin horoskop 19.05 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: I due nemici (kom., It. 1961, r. Guy Hamilton, i. David Niven, Alberto Sordi) 22.35 Film: Distruggete Frankenstein (srh., VB 1969, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing) 0.25 Horoskop (pon.) 0.35 Nanizanki: Cannon, 1.35 Barnaby Jones ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Benson, 14.00 Gi-orni d'estate 14.15 DeeJay Beach in Ibiza 15.00 Nanizanke: I forti di Forte coraggio, 15.30 Mork & Mondy, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Nan.: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 La famiglia Brady 20.00 Risanke 20.30 Film: Cercasi Susan disperatamente (kom., ZDA 1985, r. Susan Sei-delman, i. Rosanna Ar-guette, Madonna) 22.30 Aktualno: Il ciclone Madonna 22.45 Nanizanki: I Robinson, 23.15 Cin Cin 23.50 Rubrika: Ai confini dello šport 0.20 Šport: catch in boks 1.50 Nanizanka: Benson ODEON_______________ 9.30 Nanizanka: Arthur, re dei britanni 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora 18.00 Benny Hill Show 18.30 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Benny Hill Srhow 20.30 Film: Coriolano, eroe senza patria (zgod., It. 1964, r. Giorgio Ferro-ni, i. Gordon Scott, Alberto Lupo) 22.30 Film: Il ribelle (dram., ZDA 1944, r. Clifford Odets, i. Cary Grant) 0.30 Aktualno: Chic (pon.) 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Il calabro-ne verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Il gri-gio e il blu 15.00 Film: Furia d amare (dram., ZDA 1958, r. Art Napoleon, i. Do-rothy Malone) 17.10 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L uomo della Luna (dram., ZDA 1976, r. Jud Taylor, i. Cliff Robertson) 22.00 Glasbena oddaja: Joe Cocker 23.00 Večerne vesti 23.15 Tour de France (povz.) 24.00 Film: Nineteen Nine-teen (dram., VB 1985, r. Hugh Brody, i. Maria Schell) _____TELEFRIULI__________ 12.00 Risanka 12.30 Rubrika: Voglia d'es-tate 13.00 Nanizanke: L albero delle mele, 15.00 I gi-orni di Bryan, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: Lalbero delle mele, 19.00 After Mash 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'es-tate 20.30 Okrogla miza 21.30 Nanizanka: Hagen 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan, 24.00 After Mash 1.10 Vesti: News TELE 4_____________ TV Ljubljana 1________________ 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Medvedov Godrnjavček, 9.15 Pamet je boljša kot žamet 9.20 Mozaik. TV drama Koncert (pon.), nadaljevanka Oče bom (pon. 5. dela) 11.40 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.)a 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dok.: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Moja družina in ostale živali (2. del) 19.15 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Izdelovalci Švicarjev (dram., Švic. 1978, r. Rolf Lyssy, i. Walo Luond, Emil Steinber-ger) 21.55 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Morti-merjev okoliš (1. del) in doku1 mentarec Zločini stoletja (3. del) 0.25 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo (pon.) 15.30 Tenis: odprto prvenstvo ZDA '89 (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Sportime 20.30 Košarka: prvenstvo NBA (pon.) 22.30 TVD Novice 22.45 Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o etapi) 23.00 Tednik o motokrosu: Supercross 24.00 Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.) TV Ljubljana 2________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Dokumentarna oddaja: Iz tujih kuhinj - Švedska 19.30 Dnevnik 20.00 Znanstveni forum 21.30 Poročila 21.35 Dubrovniške poletne igre: koncert Zagrebške filharmonije (Bruckner) 23.00 Svet poroča • RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj; 8.40 Revival; 9.10 Nadaljevanka: Jurij Kozjak, slovenski janičar (J. Jurčič, 2. del); 9.30 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju;12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: MPZ Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela;13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Antonin Dvorak; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Znani ansambli; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Posebna oddaja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert; 22.25 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke'poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Kraljevski umik Vzdevek »Čudovita« so Joan Sutherland nadeli kritiki, zaslužila si ga je po nastopu kot protagonistka Donizettijeve Lucie di Lammermoor v Scali leta 1961. Zaslovela je z isto vlogo dve leti prej v Covent Gar-dnu ob Zeffirellijevi režiji, v newyorškem Metropolitanu pa so jo 61. leta priklicali . kar desetkrat na oder, kar je prava redkost. Sicer je bila Gilda v Verdijevem Rigolettu in Desdemona v Otellu, Agata v Webro-vem Čarostrelcu, Eva v VVagnerjevih Moj-strih-pevcih iz Niirinberga, Mihaela v Bi-zetovi Carmen. Bila je tudi najljubša kolegica Luciana Pavarottija, s katerim je nastopila v operah Ljubezenski napoj, Turan-dot in mnogih drugih. Njene občudovalce je najprej presenetila vest, da ne namerava nastopiti v Covent Gardnu kot Rozalinda v Straussovem Netopirju. Od občinstva se bo 63-letna sopranistka poslovila 2. oktobra v rodni Avstraliji: kot Marguerite De Valois v Mayerbe-erjevih Hugenotih z odra Opera House v Sydneyju. Njen mož, dirigent Richard Bo-nynge, je pojasnil, da terja vloga v Netopirju prisotnost na odru v vseh treh dejanjih in veliko preoblačenja, kar bi pevkine noge ne mogle prenesti. Slovo je nepreklicno, tudi nobenega koncerta ne bo, le dve snemanji - Adriana Lecouvreur in Anna Bolena. Sicer so kritiki pred dvema letoma v Londonu zaznali, da je utrujen tudi njen glas, čeprav so oboževalci za Anno Boleno napolnili Covent Garden z osemdeset tisočimi vrtnicami. Velika dama se umika s svetovnih odrov, ker želi, da se je občinstvo spominja, kot je bila v zlatih časih. Nikogar ne bi rada razočarala z interpretacijami, ki ne bi bile na njeni ravni. Umika se kraljevsko, kot se pač za veliko damo spodobi! CERCASI SUSAN DISPERATAMENTE - Desperately Seeking Susan, Nujno išče se Susan, ZDA 1985. V sredo, 11. julija, ob 20.30, na Italia 1. Filmska komedija. Uglajena in prefinjena Roberta Glass (Rosanna Arguette) je tipična ameriška gospodinja, ki živi nezadovoljujoče in dolgočasno družinsko življenje. Ekscentrična Susan (Madonna) pa je njeno pravo nasprotje, saj živi razsipno in svobodno ter se ukvarja tudi z nedovoljenimi posli. Kljub povsem nasprotnima temperamentoma sta si dekleti izredno podobni, tako da zaradi nepredvidene igre usode plaha Roberta prevzame mesto agresivne Susan. V duhoviti igri zamenjav se začne pravi lov na lažno Susan, ki so ji za petami nevarni kilerji, medtem ko prava Susan-Madonna in Robertin mož Gary... Režiserka Susan Seidelman spada v krog newyorških neodvisnih filmarjev (kot Jim Jarmusch), ki so se uveljavili v 80. letih. V tem filmu je dobro, na ironičen in spektakularen način, izkoristila zvezdniški pojav Madonne... v' / ' i— I u i \ \D r\ o iv M n tz Z. tz RAI 1 9.00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnove Sonate za klavir 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.15 Film: II elan dei due Borsalini (kom., It. 1971, r. G. Orlandini, i. F. Franchi, C. Ingrassia) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: La ragazza piu bella del mondo (kom., ZDA 1962, r. Charles VValters, i. Doris Day) 16.10 Mladinska oddaja: Big! Estate 17.10 Nad.: Bratje Karamazovi 18.10 Iz parlamenta 18.15 SP v sabljanju (iz Liona) 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Mother Lode (pust., ZDA 1982, r.-i. Charlton Heston, i. Kirn Basinger) 22.25 Dnevnik 22.35 Literarna nagrada Strega 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Mezzanotte e dintorni estate 0.35 Atletika (iz Barija) RAI 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagio-ne, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli (vodi Maria Gio-vanna Elmi) 16.15 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.40 Film: Uno, due, tre! (kom., ZDA 1961, r. Billy Wilder, i. James Cagney) 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 TV film: Padiglioni lontani (i. Ben Cross, Amy Irving, Rupert Everett, Christopher Lee, 2. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualnosti: La vertigine del de-bito - Quanto ci costano i conti in rosso del Terzo mondo? 0.35 Dnevnik, vreme, horoskop Tragedija zadolženosti nerazvitih dežel Po drugi državin mreži RAI 2 bo nocoj ob 22.20 na sporedu posebna oddaja o zadolženosti nerazvitih držav. S pomočjo priče-' vanj, pesmi, dokumentarnih posnetkov in filmov nam bosta avtorja Maria Giovanna Maglie in Livio Zanotti skušala prikazati od znotraj gospodarsko in tudi človeško tragedijo teh dežel. Poleg tega bodo politiki, ekonomisti in industrije! razložili, zakaj so dolgovi, ki so jih te države sklenile v 70. letih, preprečili njihov razvoj. I RAI 3 12.40 Videobox 12.55 Variete: L’estate di Magazine 3 13.50 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Bach, Svveelinck, Beethoven, Krenek) 14.00 Deželne vesti 14.10 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 15.00 Rurbika: Rally 15.30 Vaterpolo: tekma iz play offa 16.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.00 Skoki v vodo (iz Bočna) 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo: La Ruota d oro 20.00 Aktualno: Bambini 20.30 Film: La preda umana (pust., ZDA 1956, r. Roy Boulting, i. Richard Widmark, Trevor Ho-ward) 22.15 Večerni dnevnik 22.20 Nadaljevanka: Heimat (4. del) 23.20 Nočni dnevnik 23.50 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Simon Templar, 9.15 Vegas, 10.00 Mannix 10.45 Aktualno: Forum 11.30 Kviza: Doppio slalom, 12.00 O.K. II prezzo e giusto 13.00 Superclassifica Show Story 14.00 Film: Ouella strana condizione di papa (kom., ZDA 1963, r. George Marshall, i. Jac-kie Gleason) 15.45 Nan.: I Campbell, 16.15 Un dottore per tutti, 16.45 Marcus Welby M.D., 17.45 Diamonds, 18.45 Top Secret 19.35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamente 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Variete: Bellezze al bagno 2 22.30 Nan.: Charlie’s Angels 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Film: Sciarada per guattro spie (krim., Fr. 1966, r. Jacgue Deray, i. Lino Ventura) RETE 4______________ 8.05 Nanizanka: Bonanza 9.00 Film: Roma ore 11 (dram., It. 1951, r. Giuseppe De Santis, i. Lu-cia Bose) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Falcon Crest, 15.35 Veronica, il volto dellamore, 16.30 Amandoti, 17.35 An-drea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Danielin horoskop 19.05 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: Assassinio sul Nilo (krim., VB-ZDA 1978, r. John Guiller-min, i. Jane Birkin, Peter Ustinov) 23.10 Veliki golf 0.10 Horoskop (pon.) 0.20 Film: La leggenda dei ' 7 vampiri d oro (srh., VB 1974, r. Roy Ward Baker, i. Peter Cusing) 2.05 Nanizanka: Cannon ITALIA 1_____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Benson, 14.00 Gi-orni destate 14.15 DeeJay Beach in Ibiza 15.00 Nanizanke: I forti di Forte coraggio, 15.30 Mork & Mindy, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Nan.: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 La famiglia Brady 20.00 Risanke 20.30 Film: Arrangiatevi! (kom., It. 1959, r. Mau- ro Bolognini, i. Tot6, Peppino de Filippo) 22.30 Glasba: 5 Teen 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Šport: Grand Prix 1.15 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.15 Benson OPEON______________ 9.30 Nanizanka: Arthur 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.00 Colo-rina, 17.00 Senora 18.00 Benny Hill Show 18.30 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: La regina del nu-ovo mondo (dram., Av-stral. 1983, r. Igor Au-zins, i. Angela Punch, McGregor) 23.00 Film: I selvaggi (dram., ZDA 1966, r. R. Cor-man, i. Peter Fonda) 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC_________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Il calabro-ne verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Il gri-gio e il blu 15.00 Film: Processo alla paura (dram., ZDA 1975, r. Lamont Johnson, i. George C. Scott) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletika (iz Lousanne) 22.30 Morski planet 23.00 Vesti 23.15 Tour de France (povz.) 24.00 Film: Mio marito e scomparso (krim., ZDA 1978, r. R. Michaels, i. S. Struthers) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke 12.30 Rubrika: Voglia d'es-tate 13.00 Nan.: L'albero delle mele, 15.00 I giorni di Bryan, 16.00 Hagen 17.00 Risanke 18.30 Nanizanki: L albero delle mele, 19.00 After Mash 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'es-tate 20.30 Nadaljevanka: Elemente D 21.50 Nanizanka: Uno sce-riffo contro tutti 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: I giorni di Bryan 24.00 Šport: Non solo rally 0.30 Nan.: After Mash 1.30 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE N\RE2E • TV Ljubljana 1_________________| 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.30 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (6. epizoda) 10.15 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne.informacije 18.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Te presenetljive živali (3. del) 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (E. Waugh, r. Charles Sturridge-Michael Lindsay-Hoog, i. Jeremy Irons, 10. del) 20.55 Osmi dan 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Morti-merjev okoliš (2. del) in dokumentarec Zločini stoletja (4. del) 0.30 Video strani TV Koper 13.45 Nogomet - nemško prvenstsvo (pon.) 15.3 Tenis - odprto prvenstvo ZDA '89: finale Becker-Lendl (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Sportime 20.30 Dok. oddaja: Speciale Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar) 22.00 TVD Novice 22.15 Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o etapi) 22.45 Boksarski prvaki: Boxe d estate -srečhnje Larry Holmes-Keynald Snipes (ur. Rino Tommasi) 23.15 Nogomet - špansko prvenstvo (pon.) TV Ljubljana 2_______________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek 20.25 Potopisna reportaža: Na jugu Afrike 21.05 Studio Ljubljana ■ RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri (pon.); 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Jurij Kozjak, slovenski janičar (J. Jurčič, 3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Iz naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; • 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinski svet: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo'; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 19.00 Sou-venir dTtaly; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU LA LEGGENDA DEI SETTE VAMPIRI D'ORO - Legend of the Seven Golden Vampires - Legenda o sedmih zlatih vampirjih, VB 1974. V četrtek, 12. julija, ob 0.20, na Rete 4. Filmska grozljivka. Rete 4 ponuja ta teden niz srhljivo osvežujočih grozljivk, ki bodo TV gledalcem gotovo v uteho proti nadležni večerni soparici. Med raznimi znanimi nočnimi obiskovalci na tej televizijski mreži, od skrivnostne Mumije (v ponedeljek, ob 22.30) in običajnega Drakule, princa noči (v torek, ob 22.30) do pošastnega Frankensteina (Ubijte Frankensteina, v sredo, ob 22.35), so gotovo najizvirnejši »zlati vampirji« iz Bakerjevega filma. Baron Drakula se tokrat mudi na Kitajskem, proti njemu se kot običajno bori prof. Van Helsing (Peter Cushing), k( prepriča sedem bratov bojevnikov kung-fuja, da se dvignejo proti gnusnim krvosesom. Iz izvirne spojitve dveh žanrov (horrorja in kung-fuja) se sprosti prava eksplozija spektakularnih in akrobatsko dovršenih prizorov. 1 E iLNiSKN S\l CT Nekje na evropskem Severu živi režiser, ki je v sedmih letih podpisal sedem filmskih režij in je v vsakem filmu podal novo varianto odurnega človeka, največkrat mesarja ali smetarja, ki najbrž zaradi podnebja ali družbe ponori. V nekaterih filmih traja norost po en dan in mato mine, v drugih pa se junak znajde na dnu ledeno-mrzlega morja. Režiserju »brezupnih« filmov je ime Aki Kaurismaki, v svojih delih pa opisuje globoko žalost finskih najstnikov, ki potiskajo premražene okončine v špičake in so trdno prepričani, da je višek socialnega protesta v tem, da nikoli ne snamejo raybanov. Finska kinematografija je spoznala dobo »novega vala« šele leta 1980, ko je Kaurismaki podpisal prvi scenarij. Edini režiser v družini je bil takrat Akijev brat Mika, ki je diplomiral v Miinchnu, ko pa je Aki izpisal scenarij za film The Liar, v katerem je tudi igral, je finski film pridobil enkratno baltsko verzijo Do poslednjega diha. Mika je namreč kmalu ubral pot komercialnega filma in se preselil v ZDA, Aki pa je debitiral s sodobno verzijo Zločina in kazni (na sliki igralec Markku Toikka), kateremu je sledil cult-film Calamaii Union. (Skupina prijateljev išče po Helsinkih kraj, v katerem naj bi bilo življenje znosnejše, brez stark in psov.) Danes se Kaurismaki lahko ponaša tudi s takimi deli kot so Hamlet Goes Business, Ariel in Leningrad Cowboys Go America (o istoimenski rock skupini) ter še nekaj novih, ki jih bomo v kratkem gledali tudi v Italiji (čudež!). Sicer pa je povsem razumljivo, da je fant uspešen, saj snema z Bergmanovo Arriflex. Švedski režiser mu jo je prodal, ko je zaključil snemanje filma Fan-ny in Aleksander... r~ \ VIDEO NOTES Oddaja: ..................... Postaja:_____________________ Ura:________________./ v_______________________________/ ITALIJA -N SKE TV MREŽE I RAI 1 9.00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnove Sonate za klavir 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.15 Film: II mio amico Benito (kom., It. 1962, i. Peppino De Filippo) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: II circo insanguinato (dram., ZDA 1941, r. Ray Enright, i. Humphrey Bogart) 15.40 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.40 Risanka: Tao Tao 17.30 Nad.: Bratje Karamazovi 18.10 Iz parlamenta 18.15 SP v sabljanju (iz Liona) 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 TV film: II segreto del Sahara (pust., i. Michael York, 3. del) 22.15 Dnevnik 22.25 Film: Tempesta su Washington (dram., ZDA 1962, r. Otto Pre-minger, i. Henry Fonda, Don Murray), vmes (24.00) dnevnik 0.55 SP v sabljanju (iz Liona) I RAI 2 ~l 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: La guinta stagio-ne, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli (vodi Maria Gio- vanna Elmi) 16.30 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.55 Film: La romana (dram., It. 1954, r. Luigi Zampa, i. Gina Lollobri-gida) 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi butto (vodi Gigi Sabani) 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Boks: Casamonica-Colombo (za ital. naslov v kat. welter) 23.55 Dnevnik, vreme in horoskop 0.10 Film: La kermesse heroigue (dram., Fr. 1935, r. Jacgues Fey-der, i. Frangoise Rosay) RAI 3__________________________ 12.35 Videobox 12.50 Variete: L estate di Magazine 3 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Gould 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Sherlock Holmes e la don-na in verde (krim., ZDA 1945, r. Roy W. Neill, i. Basil Rathbone) 15.25 Film: Tre piccole parole (glas., ZDA 1950, r. Richard Thorpe, i. Fred Astaire) 17.05 Film: Ascensore per il patibolo (krim., Fr. 1958, r. Louis Malle, i. Jeanne Moreau, Maurice Ronet) 1845 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme, dnevnik, deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Aktualno: Bambini 20.30 Film: Li trovero ad ogni costo (dram., ZDA 1980, r.-i. James Caan, i. Jill Eikenberry) 22.05 Večerni dnevnik 22.10 Nadaljevanka: Heimat (5. del) 23.10 Nočni dnevnik 23.40 Pred 20 leti 0.10 Glasbena oddaja: Rolling Stones - 20 let rock'n'rolla Zabavno tekmovanje med posnemovalci Nocoj bo ob 20.30 po državni mreži RAI 2 na sporedu prva od desetih oddaj niza z naslovom Stasera mi butto: v bistvu bo to prvo italijansko prvenstvo »posnemovalcev in dvojnikov«. Vsak teden se bo občinstvu pred televizijskimi ekrani in v dvorani Bandiera Gialla v Riminiju predstavilo osem mladih imitatorjev, med katerimi bo vsakič nova žirija izbrala najboljše. Oddajo bo vodil Gigi Sabani (na sliki med štirimi lepoticami, ki bodo njegove stalne gostje). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Simon Templar, 9.15 Vegas, 10.00 Mannix 10.45 Aktualno: Forum 11.30 Kviza: Doppio slalom, 12.00 O.K. II prezzo e giusto 13.00 Superclassifica Show 14.00 Film: Carousel (glas., ZDA 1956, r. Henry King, i. Gordon Mac Rae) 15.45 Nan.:I Campbell, 16.15 Un dottore per tutti, 16.45 Marcus Welby M.D., 17.45 Diamonds, 18.45 Top Secret 19.35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamente 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 2 22.30 Nan.: Charlie s Angels 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Film: Panama Red (dram., ZDA 1976, r. Robert C. Chinn, i. Jim Wingert) RETE 4______________ 8.15 Nanizanka: Bonanza 9.15 Film: Stazione Termini (dram., It.-ZDA 1953, r. Vittorio De Sica, i. Jennifer Jones) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Falcon Crest, 15.35 Veronica, il volto delFamore, 16.30 Amandoti, 17.35 An-drea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Danielin horoskop 19.05 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Film: Sensualit& (dram., It. 1962, r. elemente Fracassi, i. Ele-onora Rossi Drago, Amedeo Nazzari) 22.10 Film: Romanticismo (dram., It. 1950, r. elemente Fracassi, i. Amedeo Nazzari, Fos-co Giachetti) 0.15 Horoskop (pon.) 0.25 Nanizanki: Cannon, 1.25 Barnaby Jones ITALIA 1_____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Appar-tamento in tre, 13.00 Tre cuori in faffitto, 13.30 Benson, 14.00 Gi-omi d'estate 14.15 DeeJay Beach in Ibiza 15.00 Nanizanke: I forti di Forte coraggio, 15.30 Mork & Mindy, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Nan.: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 La famiglia Brady 20.00 Risanke 20.30 Variete: Venerdi con zioTibia 20.35 Film: Ammazzavampi-ri (srh., ZDA 1986, r. Tom Holland, i. Chris Sarandon, Amanda Bearse) 22.35 Nanizanka: Venerdi 13 23.35 Film: Venerdi 13 (srh., ZDA 1980, r. Sean S. Cunningham, i. Betsy Palmer) 1.25 Nanizanka: Ai confini della realta ODEON______________ 9.30 Nanizanke: Arthur 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.00 Colo-rina, 17.00 Senora 18.00 Benny Hill Show 18.30 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: I magnifici tre (kom., It. 1961, r. G. Si-monelli, i. Ugo Tog-nazzi, Walter Chiari, Raimondo Vianello) 22.30 Aktualno: Blue news 23.00 Nan.: Houston Knights - Due duri da brivido 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC_________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Il calabro-ne verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Il gri-gio e il blu 15.00 Film: Zia Mary (kom., ZDA 1979, r. Peter VVerner, i. Jean Saple-ton) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nan.: Chicago Story 23.00 Nočne vesti in šport 24.00 Film: I fratelli Dion (kom., ZDA 1974, r. Jack Starret, i. Stacy Keach) TELEFRIULI_________ 12.00 Risanka 12.30 Voglia d estate 13.00 Nanizanki: L albero delle mele, 15.00 I gi-orni di Bryan 16.00 Nadaljevanka: Elemente D 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L albero delle mele, 19.00 After Mash 19.30 Dnevnik 20.00 Voglia d estate 20.30 Nadaljevanka: Elemente D 21.30 Nanizanka: Edgar Al-lan Poe 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan, 24.00 After Mash 1.10 Vesti: News TELE 4_____________ TV ljubljana 1________________| 8.50 Video strani 9.00 Spored ža otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine 9.30 Dok.: Boj za obstanek . 9.55 Reportaža: Na jugu Afrike 10.40 Nad.: Vnovič v Bridesheadu (pon. 8. dela) 11.25 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Safari v mestu 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarna oddaja: Rumena reka (7. del) 21.15 Nan.: Zakon v Los Angelesu 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Morti-merjev okoliš (3. del) in dokumentarec Zločini stoletja (5. del) 1.35 Video strani | TV Koper__________________________ 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo (pon.) 15.30 Tenis: odprto prvenstvo ZDA '89 (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Sportime 20.30 Drsanje na ledu: srečanje v Ber-cyju (pon.) 22.00 TVD Novice 22.15 Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o etapi) 22.45 Boksarski prvaki: Boxe d estate 23.15 Rubrika: Fush Eye 23.45 Zgodovina športa: Juke Box 24.15 Rubrika: Eurogolf (pon.) TV Ljubljana 2 17.30 DP v plavanju (iz Tašmajdana) 19.00 Videomeh v Ameriki (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (Holst) 21.00 Skupščinska kronika 21.30 Dok. oddaja TV Beograd 22.30 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-, sov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ju-' rij Kozjak, slovenski janičar (J. Jurčič, 4. del); 9.30 Beležka: Cigani ne kradejo pesmi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Revi val; 12.00 Goriški Film videomonitor 1990; 12.20 Orkestri; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, ’6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Parni Valjak ANDELl SE DOSADUJU Pred kratkim so se v Sloveniji pojavili nadebudni fantje ansambla Parni Valjak. Napovedana turneja je sicer odpadla, baje zaradi bolezenskih razlogov. Vsekakor posebno Primorska nestrpno pričakuje »žive« nastope Parnega Valjaka, saj je njihova platinasta plošča Andeli se dosaduju dosegla izjemen uspeh in spet dokazala, da je skupina ena izmed boljših na jugoslovanski rock sceni. Avtor glasbe, teksta in aranžmaja je Husein Hasanafendič, ki je tudi kitarist skupine, odpel pa je dokaj uspešno pesem Nova kola. Pevec skupine je Aki Rahimovski, na bobne igra Paolo Sfeci, na bas kitaro Felix Spiller, sodeluje pa še kitarist Zoran Cvetkovič. Kaseto so snemali v studiu SIM, izvršni producent pa je bil Milan Škrnjug. Ob projektu je sodelovalo nekaj zelo uglednih gostov, kot sta Zoran Predin, član skupine Lačni Franz, ki je glasovno pripomogel pri pesmi Anja, in Stanko Juzbašič, ki je skrbel za programiranje. Skratka kaseto priporočamo, predvsem tistim, ki ne poznajo te izredne rock skupine, saj prav gotovo ne bodo razočarani. Pesmi na kaseti so: Andeli se dosaduju, Anja, Kad me dotakne, Navigator, Jesen u meni, Zagreb ima isti pozivni, Nova kola, Tvoji korači. LA KERMESSE EROICA - La kermesse heroigue - Junaška veselica, Fr. 1935. V petek, 13. julija, ob 0.10, na RAI 2. Zgodovinska satira. Belgijski režiser Jacgues Feyder je nekaj let pred drugo svetovno vojno realiziral še danes svež film, ki s svojskim pristopom posega v ne točno opredeljeno območje zgodovinske kronike, ljudske legende in ironične satire. S skrbno rekonstrukcijo je podoživel že pozabljen, a ne zanemarljiv dogodek iz belgijske narodne zgodovine. V zasedeno flamsko deželo leta 1691 prihrumijo zavojevalske španske čete. Ob splošnem preplahu in potuhnjenosti moške oblasti reagirajo le flamske žene, ki izkoristijo tradicionalno veselico, da prelisičijo močnejšega sovražnika. Feyder je združil komično-burkaškg naravnanost (ki predlaga nenasilno rešitev vsakega spora) s skoraj dokumentarno avtentičnostjo posnetkov, ki kažejo belgijsko pokrajino z istim svetlim odsevom resničnosti, ki ga imajo krajine Brueghla, Halsa in Vermeera. / \ VIDEO NOTES Oddaja:............... Postaja: -.-.-........ Ura:__________________ V_______________________J Roger Nelson, črni princ iz Minneapolisa, širšim množicam znan preprosto kot Prince, se bo v drugi polovici julija spet mudil v Italiji, kamor bo prispel v okviru svojega Nude Tour 1990. Polegla se je torej nevihta, ki se je razplamtela, ko so napovedali skorajšnji povratek genialnega ameriškega glasbenika. Sprva je celo kazalo, da se bo Prince vrnil v ZDA, ne da bi prej obiskal Italijo. Vse se je pravzaprav razvilo iz polemik, ki so nastale leta 1988, ko je Prince nastopil v Italiji s svojo predstavo Iovesexy. Tedaj je samovoljno odpovedal vrsto nastopov, zaradi česar je bil organizator Franco Mamone močno oškodovan. Od milanskega sodišča je dosegel pravico do zaplembe milijarde lir izkupička morebitnih novih »italijanskih« koncertov temnopoltega glasbenika. Organizator letošnje turneje Francesco Sanavio pa je le dosegel sporazum z Mamone jem: kdor ima v lasti neuporabljeno vstopnico za turnejo Lovesexy, jo lahko od 1. do 14. julija zamenja z novo, s katero si bo lahko ogledal Nude Tour. Sporazum sta dosegla s posredovanjem samega Princea, ki bo tako lahko spet nastopil v Italiji. Dne 17. julija bo pel na rimskem stadionu Flaminio, 18. na stadionu v Cavi dei Tirreni, 20. na občinskem stadionu v Turinu, 30. pa na stadionu Friuli v Vidmu. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Rudi Pavšič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Eva Fornazarič, Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. NA TRST, NA TRST! Pijača za milijarderje Dolgo časa po vojni smo živeli Slovenci v hermetično zaprtem raju. Kljub temu je tu in tam Prodrla k nam kakšna dobrina iz »dekadentne-9a« in »propadajočega« kapitalizma. Nenavadno Pa je bilo prav to, da so prebivalci tega slabšega Pela lahko hodili k nam, mi pa k njim ne, vsaj da bl si ogledali, kako nezadržno, četudi počasi propadajo. 2e v antiki so barbarske horde prodirale proti ‘''mu. Razni Goti, Vizigoti, Vandali in podobna tatinska plemena so si (verjetno!) s klici: »Na jVm, na Rim!« utirali pot. Podobno je bilo še večkrat. Turki in razna druga malopridna otomanska plemena so z ukrivljenimi sabljami divjali in (prav verjetno) tulili: »Na Bizanc, na Bizanc!« pogreje: »Na Dunaj, na Dunaj!« Tudi preprosti vo-laK, naš slovanski bratranec Švejk, si je v patriot-ski vnemi privoščil klice: »Na Beograd, na Beog-Pob d^° ^6 sevei^a izviral° iz čisto drugačnih Tako se je tam nekje sredi ali bolj proti koncu Petdesetih let tudi nam ponudila priložnost, da mo v sebi, potiho pričeli vpiti: »Na Trst, na rst!« Takrat si še potreboval garantno pismo, da 1 dobil pasoš in vizo. Garantno pismo pa si lah-0 dobil samo od pristnega Tržačana. Ker pa ima domala vsak človek sorodnike po vsem svetu (Slovenci smo skorja kot Judje, skozi vso našo zgodovino so nas stiskali z vseh strani in silili v diasporo), zato ni nič čudnega, če ima vsakdo od nas po enega sorodnika v Argentini, enega v Avstraliji, pa v Clevelandu ali nekje na severu Evrope. Tako smo tudi mi izvrtali mamino sestrično v drugem kolenu, ki je imela sestrično v prvem kolenu na Dunaju. Ta druga je pisala oni prvi in tista »taprava«, tržaška, nam je poslala garantno pismo. Prva je potovala mama, čez dva dni se je vrnila s takšnimi krasotami, da sem še kot mladoletnik resno podvomil v socializem, še bolj pa v takojšnji ali skorajšnji propad dekadentnega kapitalizma. Leto dni za tem, sem bil že polnoleten. Tudi sam sem si priskrbel takšno garantno pismo in sva se s prijateljem Dušanom napotila na veliko popotovanje do Trsta. Takrat, leta 1959 videti Trst, je bilo za povprečnega slovenskega dečka več, kot če bi današnji šel v Hollywood ali Acapulco. Vse to pišem namreč zato, da bi se v očeh pravih Tržačanov, pa naj bodo že kateregakoli rodu, vsaj malo opravičil. Ce že ne v imenu vseh hord z Balkana, pa vsaj v imenu rojakov iz Slovenije. Borivoj Repe Valovi naskokov na Trst so se večali in manjšali, pa spet večali. Takrat, ko sva z Dušanom prvič stopila v mitološki Trst, so bile v modi kavbojke, »šuškavci«, najlon srajce in plastične punčke za na postelje. Kot majhna podeželana (četudi iz Ljubljane), tako sva se počutila, sva tavala po čudežnem mestu. V eni sami izložbi je bilo več čudes, kot so jih tiste dni premogle vse ljubljanske veleblagovnice skupaj. Že na kolodvoru sva previdno odprla zobne paste in iz njih vzela skritih deset dolarjev. To je bila še dovoljena vsota lir. Malo premoženje, velike oči, še večje pa želje. »Jaz bi pa spil eno coca-colo!« je iznenada rekel Dušan. Takšna predrznost me je skoraj podrla. Piti coca-colo, pijačo, ki jo pijejo ameriški milijarderji, naftni mogotci in filmske zvezde. To je malo preveč! Kljub temu sva si privoščila to razkošje in to nesramnost. Pa zaradi tega niti nisva finančno pogorela. Pa še nič posebnega ni bila! Prihodnjič si bomo ogledali, kakšna čudesa je skrival tedanji Trst, vi jih mogoče tedaj še opazili niste. /7 Tedenski pregovor: Če bi bila zavist bolezen, bi vse človeštvo obležalo. ( danski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 11. 7. 1945 je bila v Trstu in v Coni A proglašena splošna stavka. □ Pred 45 leti: 12. 7. 1945 je bilo pri Sv. Ivanu formalno ustanovljeno PD S. Škamperle. □ Pred 45 leti: 12. 7. 1945 je ZVU izdala odlok, s katerim je uvedla redno italijansko sodišče in ukinila ljudska sodišča. □ Pred 70 leti: 13. 7. 1920 so fašisti požgali v Trstu osrednji slovenski Narodni dom. Osebnosti: k1 □ 13. 7. 1965 je v Trstu umrl prosvetni delavec Zorko Jelinčič, ki se je rodil 5. 3. 1900 Logu pod Mangartom. A pOlet”" {•JUBLJANA utkovno gledališče PRED MAGISTRATOM v soboto, 14. 7.: v okviru otvoritve 38. Poletnega festivala - lutkovna predstava Radovedni slonček, avtor rež. Božo Vovk. Jtanjel r9jsko dvorišče v Ponedeljek, 9. 7., ob 21. uri: recital sakralnih pesmi z mladimi n9leškimi pevci iz Norwicha (dir. Mario Rizzardi). koper T'tov trg Petek, 13. 7., ob 21.30: v okviru poletnih prireditev Obalne ene - koncert berlinske skupine Stan Red Fok. ^ORTOROŽ Avditorij V Petek, 13. 7.: koncert Tereze Kesovije. . soboto, 4. 8.: opera Carmina Burana (Carl Orff), nastopa Opera ln balet SNG Ljubljana. V petek, 10. 8.: festival Melodije morja ih sonca. , v soboto, 11. 8.: promocijski večer festivala MMS in ognjemet v KŽ?ru Portoroške noči. v soboto, 1. 9.: gledališka predstava Maraton (Claude Confortes), 2- Zvone Šedlbauer, poje Neca Falk. 9-: večer ljudskih pesmi in plesov z AFS France ^ Petek, 14. 9.: opereta Vesela vdova (Franz Lehar), gostovanje uPere in baleta SNG Maribor. Piran T^tinijev trg folkl, * Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri. YeRona Arena Dan -Petek' 13. 7., ob 21.15: opera Carmen (Georges Bizet), dir. ^'el Nazareth, rež. Jacgues Karpo (pon. 19., 22., 24. in 28. 7.) nedeljo, 22. 7.: večer ljudskih pesmi in plesov z ljubljansko orno skupino Emona. Ijan.Sob0t0, 14. 7., ob 21.15: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir. yl6l Oren, rež. Luigi Sguarzina (ponovitve 18., 20., 25. in 27. 7.). Neli ^beljo, 15. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. 0 Santi, rež. Vittorio Rossi (ponovitve 17., 21., 26. in 29. 7.). a Piran port, •ečeri taY nebelj°, 15. 7.; orgelski koncert Ljerke Očič-Turkulin s troben-Bar,mA Stankom Arnoldom (Gervais, Bach-Vivaldi, Stanley, J. S. ' plbinoni, Handel). sprpmv*6^' 30- 7.: koncert violinista Sergeja Stadlerja ob klavirski . mijavi Felixa Gotliba (Schumann, Schubert, Beethoven). sp Pfok, 27. 7.: koncert violinista Mirana Kolbla ob klavirski bavi Janka Šetinca (Bizet, Beethoven, Franck). °r(>ška cerkev V torek, 31. 7.: koncert godalnega kvarteta Britten iz Anglije (Haydn, Verdi, Schubert). V petek, 3. 8.: francoski ansambel za staro glasbo La Maurache izvaja glasbo srednjega veka, kot so jo izvajali potujoči godci. V torek, 7. 8.: koncert Komornega orkestra Državne filharmonije latvijske, dir. Torij Lifšic, pianist Evgenij Rivkin (Mozart, Vasks, Haydn). Avditorij Portorož V petek, 17. 8.: Mozartov večer s Komornim orkestrom RTV Ljubljana in pianistko Dubravko Tomšič. Portorška cerkev V nedeljo, 19. 8.: orgelski koncert Flansa Otta. • Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri. LJUBLJANA Festival V soboto, 14. 7.: otvoritev 38. mednarodnega poletnega festivala s koncertom Komornega ansambla Slovenicum in kitarista Aliria Diaza, dir. Uroš Lajovic (Fux, Rodrigo, Mozart). V nedeljo, 15. 7.: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Fabio Luisi (Hačaturjan, Kodaly, Beethoven). V ponedeljek, 16. 7.: večer duhovne glasbe in ljudskih pesmi s tenoristom Nicolajem Geddo in Slovenskim oktetom. V torek, 17. 7.: opera Zlodejev veseli dvorec (Franz Schubert), dir. Jean Philippe Rouchon, gostovanje Dunajskega komornega orkestra in solistov. V sredo, 18. 7.: koncert Moskovskega državnega simfoničnega orkestra, solist Derek Han - klavir, dir. Pavel Kogan (Čajkovski, Šostakovič). V petek, 20. 7.: Malo za šalo, malo za res - recital pantomime Andresa Valdesa. V nedeljo, 22. 7.: koncert violinista Tomaža Lorenza in kitarista Jerka Novaka, sodelujeta mezzosopranistka Eva Novšak-Houška in harmonikar Franc Žibert (Handel, Giuliani, Kelterborn, Ramovš, Golob, Mihelčič, Paganini). V ponedeljek, 23. 7.: koncert varšavskih baročnih solistov Con-certo Avenna (Szarzynski, Corelli, Vivaldi, Couperin, Mielosewski, Geminiani, Handel). V torek, 24. 7., in v sredo, 25. 7.: klasični plesi iz severne Indije s plesalko Renu Bassi. V četrtek, 26. 7.: klavirski recital Daniela Levyja (Schumann). • Začetek vseh predstav je predviden ob 21. uri. GORICA Goriški grad V četrtek, 12. 7., ob 20.45: Pajk’s Show, kot gost bo nastopil tudi Iztok Mlakar, ki bo predstavil pesmi svoje zadnje kasete Štorije in baldorije. V torek, 24. 7., ob 21. uri: gledališča predstava Spletke in ljubezni (Friedrich Schiller), rež. Zvone Šedlbauer, SSG Trst. V ponedeljek, 30. 7., ob 21. uri: koncert tržaške Witz Orchestre. V sredo, 5. 9., ob 20.45: celovečerni koncert country glasbe z zagrebško skupino Plava trava zaborava. SOVODNJE V torek, 10. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst. DOBERDOB V sredo, 11. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst. JAMLJE V ponedeljek, 16. 7., ob 21. uri: Banana Hawaii - kabaretni večer s Sergejem Verčem in Borisom Kobalom. PODGORA V četrtek, 19. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst. ŠTEVERJAN V petek, 20. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst. • Upravni odbor KD -Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288. razstave VIDEM □ KNJIGARNA EINAUDI (Ul. Vittorio Veneto 49): Domenico Scandella-Menocchio - inkvizicija v Furlaniji (vsak dan 8.30-12.30 in 15.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 30. 9.). □ LABORATORIO DUE (Ul. Giusti 2): Massa - zadnji veliki francoski impresionist (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 31.7.). PORDENON □ VILA GALVANI: slike Giuseppa Zigaine (vsak dan 16-20, ob sobotah in praznikih tudi 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 31. 7.). □ GALERIJA SAGITTARIA: grafike Giuseppa Zigaine (vsak dan 16-20, ob sobotah in praznikih 10-12 in 16-20, ob ponedeljkih zaprto, do 31. 7.). PASSARIANO □ VILA MANIN: razstava Langobardi (vsak dan 9-19, do 30. 9.). Poleg osrednje razstave je v Umetnostni tiskarni Falaschi (v isti stavbi) na ogled 100 tekstov o Langobardih (isti urnik, do 30. 9.). ČEDAD □ PALAČA DEI PROVVEDITORI: razstava Langobardi (vsak dan 9-19, do 30. 9.). SPILIMBERGO □ CERKEV SV. JOŽEFA IN PANTALEJMUNA: Jordanski mozaiki (vsak dan 9-13 in 15-22, ob sobotah in nedeljah 9-2, do 30. 9.). BENETKE □ PALAČA FORTUNV (San Marco 3780 - tel. 041/5200995); 100 let svobode - Man Ray 1890-1990, pregledna razstava ob 100-letnici rojstva ameriškega umetnika (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 26. 8.). □ PALAČA FORTUNV (San Marco 3780 - tel. 041/5200995): Wal-ker Evans American Photographs (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 12. 8.). □ MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI (Ca’ Pesaro); Scenska umetnost v Rusiji od 1900 do 1930 (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto, do 9. 9.). Horoskop od sobote, 7. julija, do petka, 13. julija 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. ffl 4.) — VI IN DELO: Glede na položaj zvezd vam bo te-den nekoliko bolj klii,K°?]en od prejšnjega, a vipb te?lu' žal' ne bo izpolnil 7arJašlh Pričakovanj. Pozor! str,?*'!1 nekih nepričakovanih ° k°v boste morali seči va v ]e v žep- Neugodna dne-n b°sta sobota in četrtek z Vt Luno v Kozorogu. VnJN DRUGI: Neka nevoščlji-no,? V?m labko prinese same nevšečnosti. Ugodna dneva ta ponedeljek in torek. v _ BIK (20. 4. - 20. 5.) — VI IN DELO: To V J pa je vaš teden. Zvezde so vam iz-Nu . . redno naklonjene, netite pozitiven vpliv k a za uresničitev vsega, za Marsu! nniboij prizadevate, rili ■ al boste uspešno posto-so 111 se ob tem tudi malo nos?111: Precejšnja je verjet-U0nH Prijetnih presenečenj in Gl onih novosti. VI IN DRU-Prav,P0™ali boste, kdo vam je has,1 Prriatelj. Malo bolj mu-Pa bnc? Petek. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. DVOJČKA (21. 5. p 'f* -20. 6.) — VI IN DELO: Pred vami je precej ustvarja-len delovni teden. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k novim delovnim uspehom. Odprle se vam bodo zanimive možnosti za uresničitev vaših zamisli. Izkoristite ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: V pomoč boste sodelavcu, da se bo izkopal iz težav. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RAK (21. 6. - 21. 7.) — VI IN DELO: Pred vami je prije-w fj ten in uspešen de-lovnik. Merkur in Jupiter sta vam še vedno precej naklonjena, kar bo prav gotovo zelo pozitivno vplivalo na potek vašega dela in na počutje. Čaka vas neko prav prijetno presenečenje. Sobota in nedelja vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar ne zaupajte preveč nekemu sorodniku, ki išče samo svojo korist. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. LEV 122. 7. - 22. 8.) — VI IN DELO: M Pričakujete lahko t še kar prijeten, a X tudi nekoliko ne- miren teden. Vam naklonjena Venera in Mars bosta spodbudno vplivala na srečen potek dogodkov. Neprijazna Luna pa vam bo občasno povzročila nekaj prehodnih težav ali sitnosti. Kritična dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: O težavah, ki vas sedaj tarejo, čimprej spregovorite z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN DELO: Napoved je I IX za vas precej ugod-■ na. Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju. Znašli se boste sredi srečnih okoliščin, ki bodo prispevale k uspešni uresničitvi vaših zamisli. Precej bo tudi novosti, ki vam bodo teden olepšale. Četrtek in petek bosta za spoznanje bolj muhasta. VI IN DRUGI: Možnost kakšne neprijetnosti na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN DELO: Teden bo prav prijeten in de-“““““ lovno zanimiv. Prijazna Venera vam je še vedno precej naklonjena, tako da lahko pričakujete uresničitev nekaterih želj in načrtov. V soboto in četrtek pa se raje izognite pomembnejšim dolžnostim, ker vam neprijazna Luna lahko pri delu kaj ponagaja. VI IN DRUGI: Ne zavrnite pomoči, ki vam jo bo nekdo ponudil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) — VI IN DELO: Napo-I I ved je za vas pre- ■ ■ cej ugodna. Zvezde so vam prijazne: ponudila se vam bo enkratna priložnost za uresničitev vaših načrtov. Vaša vztrajnost bo poplačana. Prav lahko se sicer zgodi, da vam bo šlo v ponedeljek ali torek kaj malega narobe, vendar to ne bo bistveno vplivalo na uspeh tedna. VI IN DRUGI: Nikar se ne šalite v srčnih zadevah! Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: Obeta se • pT vam precej razgiban in pester delovni teden. Nebo vam je naklonjeno, zato vam bo šlo največkrat vse tako, kot boste želeli. Sredi tedna vas čaka neko prijetno presenečenje. Rojenim od 7. do 14. 12: pa bo Venera nasprotna. Možnost kakšnih neprijetnosti. VI IN DRUGI: Zaradi nekega pogovora boste precej razburjeni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22. 12. ^ ^ -19. 1.) — VI IN DELO: Zvezde so I | vam dokaj naklo-" njene. Pričakujete lahko precej uspešen delovnik, v katerem se vam bo marsikatera želja izpolnila. Ponudila se vam bo ugodna priložnost in napredovali boste. Nasmehne se vam lahko sreča v denarnih zadevah. Obstaja možnost pomembnega delovnega uspeha. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ljubi, si želi vaše pozornosti. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. VODNAR (20. 1. AA/ -18. 2.) VI IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugo-T T den, vendar občasno tudi malo muhast in utrudljiv. Po vsej verjetnosti se boste morali sprijazniti z nekaterimi neprijetnimi dolžnostmi, ki pa jim boste nekako uspešno kos. Glede na to, da vam je Venera naklonjena, obstaja možnost kakšnih veselih novosti. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte starega prijateljstva. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ ^ — VI IN DELO: Napoved za vas je še kar naprej ugod- ^ Xi na. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in uspelo vam bo doseči to, kar si želite. Merkur in Jupiter vam bosta v spodbudo pri uresničitvi zastavljenih načrtov. To je najprimernejši čas za nove akcije. Ponedeljek in torek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da se čustvenim zadevam nekoliko bolj posvetite. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Minister za zveze M. Kranjc na obisku v Gorici Pogovori na županstvu o poteku in težavah gradnje osimskih cest Teden v znamenju zborovskega petja V ponedeljek simpozij od srede revija Seghizzi Nadaljevanje izgradnje osimskih cest, potek izdelave izvršilnih načrtov, financiranje in težave v zvezi z zagotavljanjem finančne konstrukcije. O teh vprašanjih je tekla beseda ob včerajšnjem obisku slovenskega ministra za promet in zveze Marijana Kranjca v Gorici. Srečanje je bilo na Občini, kjer je uglednega gosta, ki je v tej funkciji prvič prestopil meje ožje domovine, sprejel župan Scarano s sodelavci. V delegaciji pa so bili še deželni odbornik Brancati, predsednik pokrajine Crisci, Predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, predstavniki družbe SDAG in agencije za tržiško pristanišče in nekateri deželni funkcionarji. Poleg ministra Kranjca pa so slovensko delegacijo sestavljali še ravnatelj republiške uprave za ceste Andrej Le- vičnik, koordinator načrtovalnega tea-ma Anton Gunde, Milan Vižintin ter novogoriški župan Pelhan. Po običajnem in razmeroma dolgem uvodnem delu, pri čemer je bila z obeh strani poudarjena izredno pomembna vloga, ki sta jo Gorica in Nova Gorica odigrali v graditvi sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in je minister Kranjc posebej naglasil, da se vsi zavedamo, da je izgradnja osimskih cest mednarodna obveznost, vendar je treba ob tem upoštevati tudi kritičen gospodarski položaj Slovenije in tudi nekaj drugih elementov, ki so prav tako pomembni, smo s strani funkcionarja mešane družbe Adria inž. Suardija slišali informacijo o poteku priprave izvršilnih načrtov za posamezne odseke. Gre za načrtovanje, ki ga financira italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve. Tako so te dni dokončali izvršilne načrte za razcepa pri Razdrtem, dokončani so načrti za tri viadukte na trasi Razdrto-Sežana (dva sta na odseku Razdrto-Senožeče, eden pri Sežani), 75-odstotno je' pripravljena dokumentacija (izvršilni načrti) za odsek Razdrto-Podnanos. Poleg tega je v teku postopek za oddajo del na odseku Razdrto-Senožeče, za kar obstaja finančno kritje 25 milijonov dolarjev. Minister Kranjc je dejal, da je glede izgradnje osimskih cest optimist, vendar istočasno tudi realist in pri tem navedel velike (doslej se menda o tem ni veliko slišalo) težave glede pridobivanja kreditov.. Evropska investicijska banka sploh ni pripravljena nuditi kreditov za ceste, Mednarodna banka za razvoj pa je imela vrsto pomislekov o gospodarnosti naložbe. Za izgradnjo avtoceste bo treba zato iskati, kar se sicer že dela, druge vire financiranja, zelo veliko breme pa bo morala prevzeti Republika Slovenija. Marijan Kranjc je še povedal, da so za reševanje ekoloških in drugih vprašanj na spornih mestih trase v Vipavski dolini sestavili medresorsko komisijo. V nadaljevanju pogovorov je župan Nove Gorice posebej naglasil nujnost, da se na odsekih, kjer ni sporov, to je med Razdrtim in Podnanosom ter med mejo in Selom nadaljuje z deli, kajti avtocesta je za gospodarstvo in bodoči razvoj novogoriške regije nujni pogoj, posebnega pomena pa je za gospodarstvo sosednje Gorice, njene pokrajine in Furlanije-Julijske krajine. Minister Kranjc je župana Scarana in predstavnike Goriške povabil v Ljubljano. Na sliki - foto Čubej - med včerajšnjim pogovorom ha županstvu . Teden, ki je pred nami, bo v znamenju glasbenih in pevskih prireditev. V Gorici se bo v ponedeljek pričel 21. mednarodni simpozij o pouku glasbe v obvezni šole, v drugi polovici tedna pa se bo odvijalo 29. mednarodno pevsko tekmovanje C. A. Seghizzi. Skoraj sočasno pa bo na Goriškem tudi ciklus koncertov stare glasbe, v organizaciji Goriške pokrajinske uprave. Prvi koncert bo že v ponedeljek, 9. t. m., na goriškem gradu. Vrnimo se k mednarodnemu simpoziju, ki bo od 9. do 11. julija in sicer v konferenčni dvorani razstavišča v Ulici della Barca. Letos bodo strokovnjaki iz številnih evropskih dežel, poleg italijanskih, razpravljali o učenju gla-sebnih instrumentov v obvezni šoli. O številnih aspektih bodo razpravljali prof. Giulia Cremaschi Trovesi iz Bergama, Francois Delalande iz Pariza, Louisa de Segni iz Rima, Michel Im-berty iz Pariza, Jonathan Stephens iz Aberdeena in Ann Catrin Wulf iz Helsinkov. Precejšnje zanimanje za simpozij je opazno med učitelji in profesorji ter tudi med študenti. Potek simpozija bosta tudi tokrat usklajevala prof. Enzo Petrini in Clau-dio Desinan iz Tržaške univerze. Ta ustanova je v zadnjem času pokazala izredno zanimanje za to obliko specifičnega izobraževanja in tudi predlagala, naj bi v Gorici, v okviru podiplomskih tečajev, pripravili tudi dveletni tečaj glasbene pedagogije. Načrt so podprli tudi pri kulturnem in pevskem društvu C. A. Seghizzi, saj bi bilo odprtje takega tečaja lepo priznanje za vso dejavnost društva v mednarodnem kontekstu. Medtem ko se bo simpozij odvijal v dvorani razstavišča, bodo zbori, ob Biasutti pojasnil stališče Dežele v konfrontaciji z EGS Ticket: dolge vrste čakajočih Ne bi uredbi kako drugače? Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je na srečanju s predstavniki gospodarskega življenja in sindikatov na Goriškem, obrazložil stališče Dežele v sporu z EGS glede gospodarskih ugodnosti in olajšav, zlasti pa še glede ukrepov takoimenovanega paketa Altissimo. Srečanje je potekalo na Trgovinski zbornici v Gorici. Osnovno stališče glede te problematike je, da pogovorov z EGS skupnostjo ni mogoče nadaljevati ločeno, vsaka pokrajina zase. Konfrontacijo morata voditi Dežela in osredna vlada. Difercia-cija stališč bi pomenila po Biasuttije-vem mnenju tudi rušenje deželne enotnosti, kakor je bila svojčas odobritev olajšav prispevek k utrjevanju in povezovanju deželne stvarnosti. Na srečanju je Predsednik trgovinske zbornice Dr. Bevilacgua poudaril, kolikšen pomen je v premagovanju gospodarske krize imelo izvajanje paketa na Goriškem, kjer so do zdaj odprli preko dva tisoč novih delovnih mest. Prekinitev ugodnosti bi pomenilo zaustavitev nadalnjega razvoja in nevarnost povratka krize. Predsednik deželnega odbora Biasutti je povedal, da na Deželi razumejo kriterije, ki jih skušajo uveljaviti v okviru EGS, to je, da naj bi podjetjem pomagali predvsem preko zagotovlja-nja raznih uslug, vendar ne sprejemajo rešitev, ki bi pomenile takojšnje prenehanje dosedanjih olajšav. V naših razmerah potrebujemo določen čas, da se bomo lahko prilagodili splošnim kriterijem. Zato so v takih pogojih še zmeraj potrebni, čeprav različni, ukrepi Dežele in Države, ki morajo nujno upoštevati zgodovinske in geografske stvarnosti in razlike v razvoju. Glede lestvice pomoči in posegov v korist gospodarskih pobud sta na prvem mestu še zmeraj Gorica in Trst, na tretjem mestu so gorata območja dežele, na zadnjem pa preostalo področje. V razpravo so posegli, mestoma polemično, nekateri udeleženci srečanja, med njimi Giualiano Bon, ki je dejal, da bo kompromis z EGS nujen, da pa je treba biti pozorni na vsebino. Biasutti je s svoje strani zagotovil, da si bo Dežela na vso moč prizadevala, zato, da bo od EGS iztržila čimveč. Prizor, ki ga je zabeležil fotograf se ponavlja že ves teden na goriškem županstvu, v Tržiču, pa tudi v drugih večjih krajih. Občani z nizkimi osebnimi dohodki (v glavnem upokojenci) hitijo, da bi si priskrbeli posebno overovljeno izjavo, na podlagi katere so oproščeni plačevanja samoprispevka za zdravstvene usluge in zdravila (ticket). Prejšnja, lanska izjava, je namreč veljala do konca junija. Mestni redarji se sicer trudijo, da bi čakanje ne bilo predolgo, vendar bi kazalo vsaj za prihodnje leto zadevo urediti bolj smotrno. (foto Čubej) KJJLTIJBNI DOM V četrtek, 12. julija 1990, ob 20.45 vabimo Vas na "hladen" poletni večer na goriški grad (Bastione fiorito) ”ŠE POMNITE ... MAREC ’43“ (prvi poletni PAJK’S SHOW) Prvo grajsko srečanje Vam danes priporočajo: — Prireditelji — Stara in nova garda goriškega SKGZ (M. Primožič in B. Peric) — Novi občinski upravitelji slovenskih občin Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan, s svojimi župani na čelu: Marij Lavrenčič, Vid Primožič in Ivan Humar. Priporočamo Vam! P.S. VSTOP LE Z VABILI, ki jih lahko dvignete v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 33288) AUT012/1 šmm Ul. ARRIGO BOITO 26/a (obvoznica) Telefon - (0481) 410994 - TRŽIČ VELIKA IZBIRA PREVLEK PO MERI IN POLELASTIČNE ZA AVTOMOBILE BREZPLAČNA MONTAŽA Kupljeno blago (okrog 8 mil.) plačali s čeki brez kritja Zaradi goljufije so prijavili sodišču četverico mlajših Goričanov. Gre za štiri moške, stare od 30 do 35 let, za katere nam je policija posredovala le začetnice. Med osumljenci je menda tudi neki goriški gostinec. Prejšnji petek so se namenili v trgovino Expert Riavez Radio v Ul. Mazzini. L. B., C. P., F. D. in A. M. so tu izbrali pioneer-jev zvočni stolp, dva zvočnika, digitalni videorekorder in prenosno videokamero. Blago je vredno okrog osem milijonov lir. Do tu vse lepo in prav. Težave so se pričele kasneje, ob inkasu čekov. Uslužbenec na banki je namreč kaj kmalu ugotovil, da so čeki brez kritja. Ogoljufani gospodinji očitno ni preostalo nič drugega, kot da je o dogodku obvestila goriško kvesturo. Strokovnjaki policije so na podlagi opisa kupcev pričeli preiskavo, ki je obrodila zaželene sadove. Med hišno preiskavo osumljenih oseb so agenti našli vse zvočne in video aparature, ki so jih goljufi "kupili" v prodajalni Riavez, plačali pa s čeki brez kritja. Gorelo je seno Goriški gasilci so imeli v noči na petek polne roke dela. Karabinjerji iz Vileša so jih namreč okrog 22.30 poklicali v bližino Vileša, kjer je gorelo seno v balah. Gasilci so prihiteli na polje blizu avtocestnega odseka z dvema voziloma. Kasneje so jim priskočili na pomoč z dodatno cisterno še kolegi iz Vidma. Ognjeni zublji so zajeli okrog 150 bal sena, ki so bile spravljene na terenu Achillea Vecchija iz Vileša, Ul. Fossatis 2. Škoda znaša okrog 5 milijonov lir, saj je požar popolnoma uničil vse v skladovnici spravljeno krmo. AVTOMOBILSKA DELAVNICA “ Pellizzari” POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA aana Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565 koncu tedna, peli v deželnem avditoriju. Obisk liberalcev z Dunaja V prejšnjih dneh je petnajst občinskih odbornikov in svetovalcev z Dunaja obiskalo naše mesto. Delegacijo političnih mož, predstavnikov avstrijske liberalne stranke, so na goriškem županstvu sprejeli župan Scarano ter odborniki Culot, Fornasir in Agati. Gostje so namreč izkoristili priložnost obiska pri predstavnikih liberalne stranke v Zagrebu in pri somišljenikih v Trstu, da so se ustavili na krajšem obisku tudi tu pri nas. Župan Scarano je med dobrodošlico poudaril plodne stike, ki jih naše mesto goji z Avstrijo. Gorica je med drugim pobratena s Celovcem, prav tako uspešne kulturne stike ima naše prebivalstvo z Lienzem, Linzem in seveda Dunajem. Goriški župan je izrazil upanje, da bo tudi Avstrija v čimkrajšem času postala članica Evropske skupnosti. V imenu gostov se je zahvalil za gostoljubnost inž. Rainer Pawkowicz. razna obvestila SPD GORICA priredi jutri, v nedeljo, 8. julija, vzpon na Kanin z jugoslovanske smeri. Prevoz z lastnimi sredstvi do Bovca. Uporaba žičnice. Vodi Miran Čotar. Za pojasnila tel. 30995. SPDG — rekreacija priredi jutri, v nedeljo, 8. julija, izlet na planino Vo-gar nad Bohinjem. Odhod vlaka z novogoriške postaje ob 7. uri. Sovodenjska sekcija SSk priredi v nedeljo, 8. julija, izlet v Kočevje ob komemoraciji žrtev 2. svetovne vojne. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 7.30 izpred cerkve v Sovodnjah. Za tiste, ki bodo šli na lastno pest, velja da se dobijo 30 minut pred napovedano mašo, na trgu v Kočevju. V oddaji Na počitnice Radia Trsta A bo jutri ob 12. uri (ponovitev v po- ! nedeljek ob 8.10) govor o taborjenju goriških volčičev in veveric. Kmečka zveza obvešča, da je treba prošnje za oprostitev plačevanja prispevka za zdravstvene usluge (ticket) obnoviti vsako leto. Pojasnila nudijo interesentom v uradu Kmečke zveze v Ulici Malta 2. Kmečka zveza obvešča tudi, da 10. julija zapade rok za plačilo 1. obroka prispevkov za kmečko zavarovanje (SCAU). Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1990/91 na Goriškem sledeče tečaje: 1. dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje - 1. letnik 1000 ur letno; 2. dveletni poklicni tečaj za prodajalce - 2. letnik 1000 ur letno; 3. tečaj angleščine 120 ur; 4. tečaj strojepisja 150 ur; 5. tečaj bančne tehnike 30 ur; 6. tečaj za upravljanje osebja - plače in ostale obveznosti 80 ur; 7. tečaj fitopatologije 30 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. julij8 na sedežu zavoda v Gorici Ul. Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure. Uprava knjižnice Damira Feigl8 sporoča, da je knjižnica do 16. julij8 odprta od 9. do 13. ure. Od 16. julija do 31. avgusta bo zaprta. CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 »Non siamo angeli«. VITTORIA 17.30-22.00 »Super femmin8 in calore«. Prep. ml. pod 18. letom. Trzic COMUNALE Zaprto. « I SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Top' gun«. Ob 22.30 »Dekleta iz Takcija«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Rambo IH®' I DESKLE 20.00 »Ljubezenski maraton«. EaCELSIOR Zaprto. Nova Gorica ________kino Gorica DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 53 N43, DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. ^ - Ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480405. __________pogrebi___________„ Danes ob 11. uri Anna Culot, P°r. Macuz iz splošne bolnišnice v cerk®, v Stražicah in na pokopališče v Pevm^ ob 12.45 Alcide Visintin iz bolnišnK. Janeza od Boga v Zagraj, ob 13. ur‘ Paolo Guerra iz Vidma v cerkev n Travniku in na glavno pokopališče, 0 13. uri Guglielmo Cusma iz bolnišmc sv. Justa v Gradišče. Namestili so ga 24. junija pred Domom pri Krnskih jezerih Zvon prijateljstva opozarja na sodelovanje med planinci Na pobudo goriške občinske uprave Počitnice za upokojence v hribih in pri morju Od zadnje nedelje v juniju, pred Oomom pri Krnskih jezerih pozvanja .°n prijateljstva, dar koroških planincev. S tem darom so se pri SPD v Celovcu spomnili 90-letnice društva, obenem pa povedali, da so mir, prijateljstvo in sodelovanje temeljne vrednote planinstva. Bronasti zvon, s podobo sv. Florijana in napisom, ki spominja na spoštljivi jubilej SPD Celovec, so namestili h na slovesnosti, ki se je je udeležilo, kljub neprijaznemu vremenu, okrog 200 planincev iz raznih krajev Primorske. Posebno številna je bila okrat udeležba Korošcev. £von in spominsko listino je Rajku Jokarju, kot predstavniku lastnika Pianinske postojanke, PD Nova Gori-t-®' izročil predsednik Slovenskega Planinskega društva Celovec Hanzej esjak, ki je v kratkih besedah orisal P^en, ki ga pobudi pripisujejo. v imenu Triglavskega narodnega Parka je udeležence srečanja pozdravil Jože Mihelič ter podčrtal prizade-anja planincev, krajanov in Triglav-ega narodnega parka za ohranjanje gorskega sveta. zv le z Zvonom prijateljstva po-j °bil strojevodja Herbert Gutenbru-inr lz Celovca, sicer član SPD Celovec za'6C*eri pobudnikov akcije, ki bo lela, predvidoma še letos, še tri ali štiri planinske postojanke v Karniji, na Južnem Tirolskem in na Salcbur-škem. Povsod z istim sporočilom prijateljstva in sodelovanja med planinci sosednih dežel. V Karniji bodo Zvon prijateljstva namestili v planinskem zavetišču Calvi, pod Peralbo. Družabnost, ki se je zjutraj pričela v znamenju negotovosti zaradi vremena, se je popoldne sklenila v toplem poletnem soncu. (Na sliki - foto Klemše - Herbert Gutenbruler in Rajko Slokar "vaga-ta" zvon prijateljstva). Goriška občinska uprava tudi letos prireja za starejše občane letovanje na morju in v hribih. Gostom doma za ostarele pri Ločniku, Centra za ostarele ter manjšemu številu oseb, ki za premikanje rabijo pomoč drugih, nudi namreč 12-dnevno bivanje od 31. avgusta do 12. septembra v Gradežu v Vili Teresa. Dnevni penzion velja 35 tisoč lir, v ta znesek niso vključene pijača in usluge na plaži. Letoviščarjem bo na razpolago specializirano pomožno osebje. Upokojencem pa je namenjeno 10-dnevno bivanje od 26. avgusta do 5. septembra v hribih, in sicer v Sappadi v hotelu "Cristallo" v Borgati Palu. Dnevni penzion v dvoposteljnih sobah znaša 34 tisoč lir. Udeleženci obeh letovanj bodo morali predhodno poravnati celotni znesek bivanja. Goriška občinska uprava bo nato poskrbela, da bo delno povrnila stroške upoštevajoč osebne dohodke posameznega udeleženca: 15 tisoč lir na dan (če mesečna pokojnina ne presega 540 tisoč lir), 10 tisoč lir na dan (če mesečna pokojnina ne presega 850 tisoč lir), 13 tisoč lir na dan paru upokojencev (če njuna skupna mesečna pokojnina ne presega milijona lir). Vpisovanje od 23. julija do 10. avgusta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10.00 do 12.00 v socialnem večnamen- skem centru v Ul. Baiamonti 22) Ob vpisu mora vsak udeleženec priložiti prijavnemu obrazcu še zdravniško spričevalo, osebno izkaznico, pokojninsko knjižico in izplačati predujem. Kdor bo ostal v poletnih mesecih doma pa bo lahko izbiral med sledečimi pobudami, ki jih prireja goriška občinska uprava v sodelovanju s socialnim večnamenskim centrom in združenjem "La Meridiana". V torek, 10. julija, bo ob 6.30 odpeljal avtobus na jezero Misurina in pod vznožje Treh cin. Cena izleta 14 tisoč lir, kosilo ni vključeno. V četrtek, 19. t. m., ob 14.30 bo avtobus popeljal izletnike v Verono na ogled Bizetove opere "Carmen". Vožnja in vstopnica veljata 48 tisoč lir. V torek, 24. t. m., bo ob 19. uri avtobusni odhod v Trst, kjer si bo moč ogledati Lebarjevo opereto Deželo smehljaja "11 paese del sorriso". Vožnja in vstopnica staneta 28 tisoč lir. V soboto, 28. t. m., pa bo ob 14.30 avtobusni izlet v Devin z ogledom gradu, parka in jame. Cena izleta 19 tisoč lir. Prijave za omenjene izlete sprejemajo v baru socialnega večnamenskega centra v Ul. Baiamonti 22. Avtobus bo vsakrat odpeljal z avtobusne postaje v Ul. IX Agosto. Bogat spored pobud bo tudi avgusta in septembra, sicer o tem kdaj drugič. Za obisk bodo odprli Ledenico pod Golaki im ■Ur^s’;^no društvo na Lokvah vabi nen °b 14. uri, na odprtje Velike lede-va JarnG (Ledenice) v naravnem rezer-s u, Paradana. Jamo, od koder so rjr°P'®s jemali led in ga izvažali v Go-urpri n1 in ce*° z ladjami v Egipt, so r_Hai1 za obisk. Naravni rezervat Pa-i n,ana' ki je kakih pet kilometrov od pod Golaki, se razprostira na bol' n° 18 hektarjih površine. Naj-DrJ ^na^dni pojavi na tem območju so karn ns^' ,ln Podzemski kraški pojavi, veri°r s.0<*i tudi Velika ledena jama, tud' 1 Področje izredno zanimivo dilf1 Z botaničnega in klimatskega vi-u ,a' Na območju so namreč velike auje, globeli, kjer so rastlinski pa-jjj, 1 Razporejeni obratno kakor v hri-q0j' pa zaradi mikroklimatskih po-ev' Najmanj zahtevno rastlinje je na dnu in ob dnu dolin, torej najniže. Glede Jamskega sistema Paradane, njegove skrivnosti še niso v celoti raziskane. Sistem sestavljajo (po dosedanjih ugotovitvah) tri jame. Velika ledena jama je globoka 385 metrov in dolga 650 metrov, Mala ledena jama globoka 40 in dolga 60, Jama pri Mali ledeni jami, globoka 29 metrov in dolga 125 metrov. Zanimivost predstavlja prepletanje zaledenelih in kopnih dvoran, prehodov itd. Tudi še ni razvozlana uganka glede precej izrazitega nihanja gladine ledu. Naravno zanimivost, ki je nekdaj dajala tudi nekaj zaslužka Lokvarjem, s prodajo ledu, so zdaj usposobili za obisk in s tem popestrili turistično ponudbo vasice na Trnovski planoti, ki že leta dolgo išče pravo smer v turizmu. Ekskluzivni intervju z avtorjema poletnega Pajk’s showa na Gradu V mestu in okolici vlada veliko pričakovanje ža prvi poletni Pajk s show, ki bo v četrtek, 12. julija, na goriškem gradu (Bastione fiorito). Goriški »ka-baretisti« so se končno odločili, da zapustijo zaprte prostore Kulturnega doma in se preselijo v bolj »prezračen in nevtralen« prostor. Razlogov, da so se goriški pajksshowovci odločili za grajski grič, je več. Predvsem tema večera, ki se obeta izredno zanimiv in tudi vsebinsko drugačen, je taka, da zahteva primeren prostor. Prireditelji so namreč spored popestrili z vrsto zanimivih vložkov, ki bi jih bilo težko posredovati na zaprtem. Drugi razlog, zaradi katerega je prišlo do spremembe sporeda, je kritika, da so tarča pajkovih puščic vedno eni ® l1"" 1 i 'i!ll: i: it tiii i' - il ml' iiii i i domače glasbe Med borovci Sobota ob 20* 111*1 nastop 22 prijavljenih ansamblov Nedelja 8.7. ob 17. 111*1 nastop godbe na pihala iz Ljubljane ob 17.30 nastop finalistov Napoveodovalec: Marjan Šneberger Povezovalec: Vinko Šimek '"'A'- is, in isti ljudje in vedno ene in iste strankarsko opredeljene skupine. Sicer, da bi kaj več izvedeli o četrtkovem večeru, smo se preselili v Kulturni dom, kjer sta »temeljna kamna« pobude sestavljala program in se pripravljala za premiero. Igor, kako da prvi poletni Pajk's show nosi izrazito enobejevski naziv? »Spričo težav, ki jih doživlja komunizem v svetu in pri nas v Sloveniji in zamejstvu (ni slučaj, da sem bi na Občini izvoljen kot neodvisen), se nam je zdelo prav, da temu gibanju damo primerno mesto vsaj na kabaretnem večeru. Sicer moram reči, da je bil začetni naslov nekoliko drugačen. Pomislili smo na nove politične spremembe v Sloveniji in se zato najprej opredelili za naziv: Tuje hočemo, svojega nimamo.« »Še pomnite... marec '43«. Rudi, kaj se pravzaprav skriva za tem nazivom? »Prepričan sem, da vsakomur, ki pozna polpreteklo zgodovino, bo jasno, za kaj gre. Zategadelj niso potrebne posebne razlage. Sicer bom o takratnih časih jasno in glasno povedal na samem večeru. Ob tem bi rad dodal, da »temeljnih kamnov« naših izven-službenih dolžnostih je precej več. Sten, Vili, Barbara, Standrci, Miro, Igor drugi, itd. To pojasnjujem, da slučajno, iz osebne užaljenosti, ne bi prišlo do kakšne stavke. Tudi to se je namreč na naših večerih že primerilo, tako da smo zadnji trenutek morali povsem spremeniti naš spored.« Kako je sploh prišlo do prvega večera Pajk's show? »Ne bi znala povedati točnega razloga, saj je bil najin cilj prvotno nekoliko drugačen. Ko smo skupaj z ostalimi tovariši, poltovariši in gospodi pripravljali prvi večer, se je nabralo toliko raznolikega materiala, da smo izbrali najlažjo pot: od vsega nekaj. Zmes, kot pri pizzi guattrostagioni, se je izkazala za uspešno in zato smo na tej poti tudi nadaljevali. Morava pač povedati, da nisva profesionalca, kar se največ pozna v najinih prejemkih. Za zadnji kabaretni večer sva vsega skupaj iztržila le poldrugi milijon lir, s katerim sva si, na ža- lost, privoščila le enotedensko bivanje na Malem Lošinju. Sicer s poletnim Pajk's showom upava, da se bodo stvari spremenile, saj se za večer zanimata tako avstrijska kakor tudi madžarska televizija, ki bosta večer tudi posnela. Obstaja namreč možnost, da bo prav ta program sodeloval na mednarodnem kabaretskem tekmovanju za amaterske skupine, ki ga vsako leto prirejajo v bližini Coma.« Povedala sta, da sta čista amaterja. Kljub temu so dosedanji večeri želi veliko odobravanje občinstva. Kako to? RUDI: »Resnici na ljubo moram reči, da sem z eno nogo že med profesionalnimi kabaretnimi delavci. Kot podatek naj povem, da sem na Verčevem in Kobalovem bananovem večeru v Gorici delil gledališke liste. Obenem po sem član raznih odborov in tudi na teh srečanjih sedi ob meni vrsta profesionalnih kabaretistov in humoristov.« IGOR: »Kar zadeva velik odziv občinstva, moram priznati, da je bila ta prisotnost »na komando«. Z vodstvom naše krovne organizacije smo bili domenjeni, da kogar ne bo na večeru, ne bo dobil točk, ki veljajo za posebno lestvico. Gre za »punti SKGZ« namreč.« No, ko sta že razkrila nekaj zakulisnih resnic, bi nam povedala, če vajino delo sloni na modelih kakšnih slovitih humoristov? RUDI: »Nobenega dvoma ni, da bi rad sodeloval s kakšnim političnim prvakom in se od njega naučil bistvene skrivnosti replhumorja. Mislim, da je takih osebnosti tako pri nas kot tudi »onstran« kar precej.« IGOR: »Z Rudijem predstavljava »levo alternativo« na kabaretskem področju. Zato nič čudnega, če sanjam, da bi vsaj enkrat v življenju nastopil ob izredno talentirani dvojici: Occhetto-Craxi.« Za vse, ki so sklenili, da bodo v četrtek zvečer prišli na grad, povejmo, da je predprodaja vstopnic že v teku in da je število sedežev omejeno. Sicer podrobnejša pojasnila nudijo v uradu goriškega Kulturnega doma. Na sliki (foto Autoscatto): trenutek ene izmed vaj za uprizoritev kabaretnega večera Še pomnite... marec '43. jj SVETOVNO rLPRVENSTVO T NOGOMETU • • V 0 ITAI.iTiA’9 • • »Azzurre« čaka poslednji nastop Polente v italijanskem taboru pred drevisnjo tekmo z Anglijo Beckenbauer se skrbno pripravlja na jutrišnje finalno srečanje proti Argentini - Bilardo že sporočil postavo - Maradona spet razburja Italija in Anglija se bosta drevi srečali na tekmi, ki velja le za zgodovino nogometa V Bariju finale razočaranih BARI — V Bariju je vse nared za drevišnjo srečanje med Italijo in Anglijo, ki bo veljalo za 3. mesto na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Finale razočaranih, tako bi lahko označili tekmo na stadionu »San Nicola«, kjer gotovo ne bo tistega navdušenja in pričakovanja, ki bi ga izkazalo rimsko občinstvo, če bi si bili »azzurri« priigrali veliki finale. Žalostna pa je pri tem ugotovitev, da obe reprezentanci nista doslej doživeli poraza (odločale so enajstmetrovke), kar narekuje določene spremembe v pravilniku SP. V italijanskem taboru se nove polemike pridružujejo starim. Poraz proti Argentini je razkril marsikateri greh, za katerega bi ne izvedeli, če bi gostitelji zmagali v polfinalu. Sredstva obveščanja so v teh dneh »obdelala« trenerja Azeglia Vicinija, katerega krivijo taktične nesposobnosti. Gre za ista sredstva obveščanja, ki so nekaj dni prej slavila italijanskega selektorja prav zaradi njegovih taktičnih izbir. Čuden je ta nogometni svet. Proti trenerju italijanske reprezentance so se včeraj izrekli tudi nekateri igralci. Najbolj glasni so bili Vialli, Ancelotti in sam Vicinijev ljubljenec Giannini. Nekateri komentatorji pa so pokazali še vetjo ciničnost, ko so ugotavljali, da je bila italijanska vrsta uspešna predvsem po naključju oziroma zaradi nekaterih izrednih zaključnih posegov strelca Schillacija. Mimo teh polemik, ki so že običajna stvar po vsakem »pomembnejšem« neuspehu, gre povedati, da bo Azeglio Vicini na čelu reprezentance še dve leti, do evropskega prvenstva. In prav kvalifikacije za to preizkušnjo (v skupini Italije so še Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Norveška in Ciper) bodo pokazale, kaj Vicini res velja. Za drevišnje srečanje je trener uvedel nekaj sprememb in v ekipo vklju- Carnevale (levo) in Vicini: vsak svojo pot? (Telefoto AP) čil Ferraro in Vierchowooda, kar daje reprezentanci izrazito obrambni pečat. Zanimivo pa je, da bo v napadu igrala »zmagovita« dvojica Schillaci-Baggio, Vialli pa si bo tekmo ogledal s tribune. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Vicini pokazal precejšnje nezadovolj- stvo zaradi časopisnih polemik in samih izjav igralcev. Že po prvih vprašanjih novinarjev je namreč izjavil, da so spremembe v ekipi posledica utrujenosti nekaterih igralcev in ne »prisiljene« izbire, kot so nekateri natolcevali. Na vprašanje, zakaj se je odločil za obrambno postavo, je Vicini pojas- nil, da je postava »v službi« Baggia in Schillacija, ki bosta na tak način imela več manevrskega prostora v napadu. Glede izključitve Donadonija iz postave je italijanski selektor ugotovil, da je igralec precej utrujen, čeprav obstaja možnost, da bo stopil na igrišče v drugem polčasu. Nekoliko bolj kategoričen pa je bil do Viallija, o katerem je povedal, da se mu je na tekmi proti Argentini poznalo, da ni povsem uigran. Če je v italijanskem taboru razočaranje na višku, isto ne velja za Angleže, ki so v bistvu že dosegli cilj, ki so si ga zastavili. Takega mnenja je tudi trener Bobby Robson, ki je postal junak angleške reprezentance. Očitno je, da se je Robsonova taktika, ki predvideva vlogo libera, kar v angleškem nogometu ni bilo v navadi, izkazala za pravilno. Kritike, ki so letele pred mundialom na trenerja, so se v zadnjih dneh spremenile v hvale in nekaterim je že žal, da bo Robson po drevišnjem srečanju zapustil reprezentanco in se delovno preselil na Nizozemsko. V zvezi s postavo gre povedati, da bodo Angleži zaigrali brež izključenega »enfant terribla« Gascoigneja ter poškodovanih Hodgeja in Barnesa. Tekma v Bariju bo posebno pomembna za vratarja Shiltona, ki bo na njej zabeležil 125. nastop za reprezentanco in vse kaže, da bo to tudi zadnji. Drevišnje srečanje v Bariju pa se obeta sorazmerno mirno kar zadeva angleške huligane. Od napovedanih 20.000 navijačev z Otoka naj bi danes na stadionu bilo prisotnih le nekaj več kot 2.000 oseb, zaradi česar so si varnostni organi precej oddahnili in vse kaže, da ne bo prišlo do večjih neredov. V vsakem primeru pa bo v mestu na razpolago več policijskih enot, da bi preprečile vsakovrstna vandalska dejanja, s katerimi so se doslej angleški huligani proslavili. MOŽNI POSTAVI ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini Baresi, Vierchowood, Ferrara, De Agostini, Ancelotti, Schillaci, Giannini, Baggio.' ANGLIJA: Shilton, Stevens, Walker, Parker, VVeight, Dorigo, Števen, Platt. McMahon, Lineker, Beardsley. Sodnik srečanja bo Joel Ouiniou iz Francije. TAKO DOSLEJ Zanimivo je, da ima Italija z Anglijo negativno bilanco. Ob Angležih beležijo »azzurri« pasivno bilanco še s Sovjetsko zvezo in Južno Korejo. Na dosedanjih 16 srečanjih so se Italijani proslavili petkrat, prav toliko je neodločenih izidov. To pomeni, da imajo Angleži zmago več, ki pa bi jo lahko že danes »azzurri« nadoknadili. Tudi glede golov so Angleži v prednosti, 28:24. Omeniti gre, da je bila Italiaj v zadnjem desetletju uspešnejša. Leta 1980 je na evropskem prvenstvu z 1:0 premagala Anglijo, pet let kasneje so v Mehiki ponovno slavili »azzurri« (2:1), zadnje srečanje, novembra lani v Londonu, pa se je končalo ob neodločenem izidu (0:0). Na podlagi teh podatkov kaže, da imajo Italijani drevi priložnost, da izenačijo obračun z Angleži in da si obenem priigrajo 3. mesto na tem »nesrečnem« mundialu. Lastna hvala cena mala... RIM — Predsednik italijanske državne televizije Enrico Manca res ni štedil s samohvalo na srečanju z novinarji, na katerm je podal obračun o delovanju televizije na dosedanjem poteku mundiala. Manca je prav tri-umfalistično izjavil, da je televizija pripomogla k izboljšanju na domala vseh področjih družbenega življenja Italijanov, Evropejcev in kajpada ostalih narodov. Toda predvsem Italijanov. Obračun je razkošen: doslej je RAI zagotovila 107 ur prenosov televizijskim ustanovam 200 držav, ki kar na-vrže 2.602 uri oddajanja. V poprečju si je po svetu vsako tekmo ogledalo od 200 do 400 milijonov gledalcev. Manca je nadalje poudaril socializacijski dejavnik nogometa, ki je združil marsikatero družino pred zaslonom. Glede žensk je Manca postregel s podatkom, da je kar 73,98% ženske populacije gledalcev izbralo nogometne tekme namesto drugih TV programov in še, da je ob večernih tekmah v Rimu padla koncentracija zračne onesnaženosti za celih 36%. Že to naj bo torej dovolj, da televizijo preimenujemo v univerzalni lek za vse pomanjkljivosti sodobnega življenja... Na letošnjem svetovnem prvenstvu pod kritiko neposredna izločitev od osmine finala dalje Že sedaj je jasno, da smo v zadnjem mesecu prisostvovali najbolj izenačenemu prvenstvu v zgodovini mundiala. Osem srečanj se je namreč zaključilo po podaljških, od teh štiri po streljanju 11-metrovk. Velika večina dvobojev se je sklenila z minimalno razliko v golih, zgodovinskih »golead« ni bilo. Vse priča, da se je kakovost štirin-dvajsetih nastopajočih ekip izgladila in vse manj je tako imenovanih autsi-derjev, ki so predstavljali »folkloro« prejšnjih svetovnih preizkušenj. Ob tej ugotovitvi gre omeniti tudi, da je splošna kakovost zdrknila na nižjo raven in da so le maloštevilne tekme bile zanimive za oko in na visokem tehnično-taktično nivoju. Izostrene obrambne taktike so gotovo prispevale, da so posamezne reprezentance skrbele prvenstveno za rezultat, prej kot za spektakel. Emblematičen je primer Brazilije, ki je pod Lazaronijevo taktirko opustila iznajdljivost in navdušujoča preigravanja ter se pokorila evropskim ali bolje italijanskim pravilom z liberom na čelu. Ne vemo, če se je brazilskemu selektorju ta izbira izplačala, saj je tudi ob izrazitejši ob- rambi igri predčasno moral zapustiti prizorišče SP. Letošnja preizkušnja pa je svojo največjo hibo pokazala prav v samem pravilniku. Neposredna izločitev od osmine finala dalje je razkrila vse svoje slabosti. Srečen dan kakovostno slabše enajsterice ob takem načinu igre ne daje nobene možnosti sicer boljši ekipi, kar se je na tem mundialu večkrat primerilo. - K temu je treba dodati, da sta se obe polfinalni srečanji odločili po streljanju enajstmetrovk, ki so sad prej srečnih okoliščin kot samega znanja. Skratka, na mednarodni nogometni zvezi je, da preuči primernejši pravilnik in da v najslabšem primeru ponovi prejšnjega, ki je neposredno izločitev predvideval le v polfinalnem delu. Poglavje zase predstavljajo sodniki, ki so na tem svetovnem prvenstvu povsem spregledali navodila Fife o diskretnem vodenju tekem ter o upora-bih enakih meril kar zadeva prekrške na igrišču. Zgodilo se je ravno obratno in marsikatero srečanje so odločile sodniške napake. Na svetovnem prvenstvu je tako početje nedopustno. (rP) Izredno veliko truda in sil so na tem mundialu posvetili preprečevanju nf.*' Ija. Do ekscesov je sicer prišlo, na srečo se niso izpolnile obljube o apokalT, Učnih prizorih nasilja, saj so nekateri najbolj razvneti celo grozili, da b°0 »potopili« Sardinijo. Zahodni Nemci bodo danes odpotovali v Rim, kjer jih jutri čaka finale Beckenbaueijevi »panzeiji« nočejo ponoviti napak z mehiškega finala pred štirimi leti Žico terja spremembe v pravilniku COMO — Nemški »panzerji« bodo danes zapustili svoj štab v gradu Ca-0' k* je bil dober mesec štartna točka njihovih dosedanjih zmagovitih Pohodov na svetovnem prvenstvu, in se bodo podali v Rim, kjer jih jutri čaka sklepno dejanje mundiala: ne-povratna tekma, v kateri bodo skušali tretjič doslej^osvojiti naslov prvaka ali Pa se bodo morali že tretjič zapored sPnjazniti s porazom v finalu, drugič zapored po »zaslugi« istega nasprotni- Kakorkoli se bo razpletlo, je vodja eniške odprave »kaizer« Franz Bec-enbauer že napovedal, da bo zapustil ^Prezentanco in se celo poslovil od Poklicnega nogometa, vendar je na cerajšnji tiskovni konferenci namig-11 na možnost, da se premisli, če bi ooil kako trenersko ponudbo iz Itali- £. Nemški igralci in vsi njihovi navija-se prav gotovo še dobro spominjajo Jdehiškega finala. Dvakrat je ZRN adoknadila zaostanek enega gola, »oPosled pa je Burruchaga po podaji dtcajnega« Maradone pokopal vse pPe .balih. Toda Beckenbauer zdaj icv a' ni šlo za nacionalno tragedi-• “Argentina je bila tedaj boljša in si vo^diago tudi zaslužila,« za tem odgo-Pdi.Pa se skriva slabo prikrito pre-f, Canje, da je letos razmerje sil poln ^ hrugačno. Finale 1986 je postavi-jih ’ osPredje nekaj taktičnih napak, ki ta le tedaj zagrešila ftemška reprezen-st ca. Dve napaki sta bili bistveni, a zda' °°^ro izučili Beckenbauerja, ki vSel Pravi: »Ne smemo koncentrirati ne KVoie sile na pokrivanje Marado-2,' kot pred štirimi leti, saj smo tedaj bil e?arili močne igralce, kakršna sta Se a “Urruchaga in Valdano. Hkrati pa on u? smemo preveč izpostavljati ar-a "hnskemu protinapadu. Dobro mo-b j? Pokrivati Dezottija ali kogarkoli “ilardo poslal na igrišče.« Kdo pa bo pokrival Maradono? Beckenbauer je le delno odgovoril na to vprašanje: »Pred štirimi leti je bil to Matthaus. V nedeljo pa bo Maradono pokrival kdo drug. Matthaus je v zadnjih letih igralsko zelo dozorel in ga res ne mislim tako poceni "zapraviti". On je zdaj naš prvi mož, igralec z največjo osebnostjo.« Kakrokoli že, so kandidati za mesto Maradonovega »varuha« trije. To so Kohler, Berthold in Buchwald. Beckenbauer trdi, da se še ni opredelil, češ da hoče imeti na igrišču stoodstotno pripravljene nogometaše. Zato postave še ni sporočil. Težave z zdravjem imajo še naprej Vbller, Hassler in Bein, toda za napadalca Rome velja, da je tik pred popolnim okrevanjem in bo na Olimpicu dokaj zanesljivo igral. »Mislim, da bomo proti Argentini igrali tako kot proti Angliji,« je izjavil Beckenbauer, kar naj bi dajalo slutiti, da si je Thon dokončno zaslužil vlogo v začetni postavi, verjetno pa bo Hassler prepustil mesto izkušenemu veteranu Littbarskiju, ki se zdaj spet počuti odlično. »Nemčija je močnejša in bo to tudi dokazala,« trdi selektor »panzerjev«, hkrati pa opozarja na moč Argentine. Dvomi, da je Maradona tako utrujen, da ne bi mogel dati svojega običajnega doprinosa. »Argentina res ne igra tako lepo kot 1986. leta. Začela je slabo in si po nepričakovanem porazu s Kamerunom še dolgo ni opomogla, toda v drugem polčasu proti Italiji je bila spet na višini svetovnega prvaka. Prepričan sem, da bo na taki ravni igrala tudi v finalu.« Na trditev Giannija Agnellija, da je Italija moralni zmagovalec prvenstva, je Beckenbauer rezko odgovoril, da na mundialu ni moralnih zmagovalcev in če tudi bi bili, zanje velja, da je raje prvak in pika. Zahodnonemški selektor Beckenbauer kuje načrte, kako zaustaviti Argentince, vendar bomo šele jutri zvečer videli, če mu bo uspelo »omrežiti« zvitega Carlosa Bilarda (na sliki AP) RIM — Žico je brez dlak na jeziku in brez strahu izjavil, da ni posebno užival ob gledanju tekem letošnjega mundiala. Bivši brazilski as, ki je danes minister za šport in mladino, je tudi povedal, da je treba spremeniti tekmovalni sistem, sicer bo tudi v bodoče prevladal defenzivizem in bo malo priložnosti za gledanje pravega in atraktivnega nogometa. Tekmovalni sistem bo torej ostal eden izmed glavnih vozlov tega mundiala, za katerega že nekaj časa, začenši z izločitvijo Brazilije, marsikdo pravi, da je po četrtfinalnih srečanjih izgubil vso privlačnost. Na zatožni klopi je v prvi vrsti streljanje enajstmetrovk po neodločenem izidu. Največji kritiki so izdelali posebno lestvico na podlagi dobljenih tekem, kot da bi šlo za razvrstitev v rednem prvenstvu. Glede na število odigranih tekem in izbojevanih zmag, bi Italija, v taki razvrstitvi, zasedla prvo mesto zli točkami. Druga bi bila ZRN (10), tretja Anglija (9), 4. Jugoslavija (7), 5. Argentina (7) s tekmo več od Jugoslavije. V zvezi s tem je generalni sekretar FIFA Sepp Blatter že izjavil, da bodo razmislili o spremembi obstoječega tekmovalnega sistema in da bodo veseli kateregakoli pametnega in zanimivega predloga iz vrst posameznih članic mednarodne nogometne zveze. Angleški časopisi so takoj po polfinalni tekmi med ZRN in Anglijo že predlagali, da bi bilo v primeru neodločenega izida mnogo bolj pravično dodeliti zmago na podlagi števila kotov, kajti to bi naj le bil pokazatelj večje aktivnosti in napadalnosti posameznega moštva. Če bi to pravilo veljalo, bi letos bila finalista Italija in ZRN, za tretje mesto pa bi se pomerili Anglija in Argentina... oilardo sporočil postavo za finale Cez štiri leta bo svetovno nogometno prvenstvo v ZDA Igra Dezotti nje j.^ORIA — Bolj kot zaradi jutriš-ska Tja'116 tekme v Rimu, je argentin-p02 0clPrava v Italiji spet v ospredju ha« nosti zaradi nove »afere Marado- Prerie^V,Fera^nPm zve^er Je prišlo (kipr sehežem Argentincev v Trigorii Drst 56 .°hičajno pripravlja Roma) do tudiePa ih kaže, da je bil vanj vpleten Udarfiam Maradona, ki naj bi s pestjo Preri ®ne9a od zapriseženih straž 29odiln? °\40m'J Kai se ie Pravzaprav sodil ’ Maradona je bratu Raulu po-sil t S*V0J ferrari» da bi ga ta preizku-hfP, ezava je bila v tem, da je bil Raul sto v°zniškega dovoljenja, le nekaj ga ,, ftr°v od sedeža v Trigorii pa so Prični-?,1 karabinjerji in mu seveda na2s; l,s ano globo ter ga pospremili vetiii t Pori*10 središče, da bi ga isto-rohnn *■ m ie nastal velik spor, pod-hersč^L katere9a s° v marsičem še Mar jladene. Kaže vsekakor, da se je adona močno užalil in posumil, da Tako po TV finale za 3. in 4. mesto j, n DANES, 7. 7. L jo “arij a 19.45 RAI 2, 19.40 TV-TM(t)l9-30 TMC (ponovitev 23.15 finale za 1. in 2. mesto iz JUTRI, 8. 7. U (?i "la 19.45 RAI 1, 19.40 TV-ca. TV|Qj30 TMC (ponovitev 23.00 so bili v zadevo vpleteni čuvaji središča. Slaba kri naj bi nato povzročila najprej prerekanje, nato pa še pretep, tako da so morali znova poseči karabinjerji in prenapete protagoniste ukrotiti. Maradona naj bi včeraj pojasnil okoliščine nove afere, namesto tega pa se je spustil v nov napad na račun Italijanov, Rome in njenega predsednika Viole in vseh, ki se te dni potepajo okrog Trigorie. Maradona trdi, da so ponoči neznanci sneli in raztrgali argentinsko zastavo, ki plapola na drogu v središču in ker je le-ta močno zastražen, je zastavo lahko »onečastil« samo eden od uslužbencev. Predsednik Rome Viola pa, pravi Maradona, vsak dan prihaja preverjat, ali niso gostje poškodovali opreme in igrišča sedeža, kar argentinski as ocenjuje kot skrajno nevljudno. Vsi naj bi bili torej proti njegovi Argentini! Verjetno pa gre za nov prebrisani manever Maradone, ki želi dvigniti temperaturo med soigralci in jih pripraviti na boj, ne le proti Nemcem, temveč tudi proti negostoljubnim Rimljanom. Po včerajšnjem treningu (na katerem sta Maradona in Burruchaga vadila ločeno, vendar pa njun nastop seveda ni vprašljiv), je selektor Bilardo nepričakovano hitro sporočil postavo za jutrišnji finale. Igrali bodo: Goyco-echea, Simon, Ruggeri, Serrizuela, Ba-sualdo, Lorenzo, Troglio, Sensini, Burruchaga, Maradona in Dezotti. »«Novi« so Dezotti, Lorenzo in Sensini, ki bodo nadomestili diskvalificirane Caniggio, Olarticoecheo in Giustija. Na sliki: prizor s pretžpa Kissinger ne skriva težav RIM — Bivši državni tajnik ZDA Henry Kissinger se je mudil v Italiji ves čas poteka mundiala in si tudi ogledal številne tekme, ob tem pa je imel več delovnih sestankov s predstavniki italijanskega organizacijskega odbora. Kissinger je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal navzočim časnikarjem, kako bo potekala prva faza priprav na naslednje svetovno prvenstvo, ki bo čez štiri leta v ZDA. V spremstvu predsednika organizacijskega odbora pri ameriški nogometni zvezi, VVernerja Frickerja in Scotta Parksa Lotellierja, ki bo predsednik ameriške inačice »krajevnega organizacijskega komiteja«, je Kissinger osvetlil predvsem težave, s katerimi se bodo morali spopasti organizatorji takega dogodka na ameriških tleh, na katerih je nogomet prav tako priljubljen kot ameriški football v Italiji. Težave, je nadaljeval Kissinger, bodo vezane predvsem na finančno kritje, kajti organizatorji od državnih ustanov ne bodo prejeli niti najmanjše provizije, tako da se bo treba obrniti izključno k zasebnikom. Drugi problem zadeva televizijsko kritje prenosa. Treba bo sprožiti prepričevalno akcijo, da bi večje televizijske hiše pristale na odkup televizijskih pravic po evropskih merilih. Iz povedanega sledi, da se bodo Kissinger in vsi njegovi morali boriti predvsem proti ravnodušnosti Amerike in Američanov do nogometa. Prav zaradi tega pa so organizatorji v »operacijo« vključili tako osebnost. Kissinger bo skušal zastaviti svoj Vpliv v političnih in gospodarskih krogih ZDA, v katerih ima seveda znance in prijatelje na najvišjem možnem nivoju. Kot član upravnega sveta televizijske hiše CBS bo Kissinger lahko pripomogel k promoviranju nogometa med športnimi reporterji, hkrati pa bo ostale člane upravnega odbora prepričal o ekonomski in medijski vrednosti dogodka. Nogomet se hitro razvija tudi pri nas, je dejal, in iz dneva v dan narašča število aktivnih nogometašev. Uspeh Kameruna bo lahko blagodejno vplival tudi na športne izbire črnskega prebivalstva ZDA, ki je doslej »soc-cer« kratkomalo preziralo. »Ne smemo pozabiti, da Američani izvirajo iz Evrope, zato le obstaja neka čustvena vez med prebivalstvom in nogometom, le da je otrpnila, zato pa jo bomo skušali oživiti. Dejstvo, da se nogomet popularizira na vseh ameriških vseučiliščih, nam bo v veliko pomoč, tako kot me preveč ne skrbi, da so v ZDA zabeležili skromno raven spremljanja tekem italijanskega mundiala na zaslonu. Na OI v Los Angelesu je bil obisk na nogometnih tekmah kar dober,« je še pristavil Kissinger, ki je tudi dodal, da se vsekakor ne misli potegovati za tak organizacijski uspeh kot v Italiji, ker se zaveda, da ne bi bilo mogoče. V ZDA si bodo že takoj zavihali rokave in med vsemi kandidati že spomladi izbrali mesta, ki bi lahko prevzela vlogo gostitelja prihodnjega SP. Propozicije in vsa pojasnila v zvezi s tekmovanjem so .že odposlali, na podlagi povratnih informacij pa bodo seveda določili »kandidate«, ki najbolj ustrezajo namenom in hotenjem organizacijskega odbora. Mundial od tu in tam Gvinejci pred zasloni LIBREVILLE — Tudi v Gvineji so z velikim zanimanjem sledili mundialu in to kar po sporedu bližnje kamerunske televizije, ki je vsa srečanja prenašala neposredno. Gvinejci so sledili vsem tekmam in tudi reportaži o povratku kamerunskih nogometašev v domovino. Za vrnitev le-teh je v Kamerunu vladalo še večje zanimanje kot za časa papeževega obiska. Nogomet in samomorilci NIKOZIJA (CIPER) — Poraz Anglije proti reprezentanci ZRN je sprožil spet val nekontroliranih in težko ukrotljivih reakcij. Razen običajnih huliganov, ki so v četrtek ponoči pustošili po domovini, je prišlo do incidentov tudi na Cipru, kjer so prisotne vojaške enote OZN. Nekateri angleški vojaki so zelo slabo prenesli poraz Robsono-vih varovancev. Najhuje pa jo je skupil 26 letni Andrew Douglas Candle, ki je bil tam na počitnicah. Od žalosti se je Candle napil in skočil s strehe hotela ter bil pri priči mrtev. »Novi« Toto Schillaci MERAN (BOČEN) — Reinhold Messner se, med drugim, ukvarja tudi z rejo alpskega goveda jak. Prav v teh dneh se je v njegovi farmi skotil teliček jaka, ki je dobil ime... Toto Schillaci, v čast italijanskemu goleadorju. Messner pravi, da se je za ime odločil, ker ima mali jak isti ognjeni pogled' kot Schillaci, ko zabije gol. Posebnosti na TV RIM — Zadnja oddaja priljubljenega športnega programa »La domenica sportiva« v obdobju mundiala se bo jutri pričela že ob 19.30. Na sporedu bo seveda prenos finalne tekme, intervjuji s protagonisti ter reportaža o današnjem malem finalu in o italijanski reprezentanci. Poleg tega bodo predvajali še vse ostale stalne rubrike. Vautrot najboljši RIM — Francoski sodnik Joel Qui-niou, ki bo vodil finalno tekmo za tretje mesto, je izjavil, da je bil njegov rojak Vautrot najboljši sodnik na tem mundialu in da je že v prvi tekmi med Argentino in Kamerunom poučil svoje kolege o tem, kako poteka sojenje po novih kriterijih. Včeraj operirali Srečka Katanca GENOVA — Včeraj so v ligurij-skem središču operirali jugoslovanskega reprezentanta in igralca Samp-dorie Srečka Katanca, ki si je na tekmi s Španijo poškodoval notranji meniskus levega kolena. Katanec je operacijo odlično prestal, tako da bq danes že zapustil bolnico, a čez 20 dni bo lahko spet treniral. V Turinu zadovoljni TURIN — Predsednik krajevnega organizacijskega odbora za Turin, odv. Vittorio Chiusano, je včeraj podal obračun »turinskega« dela mundiala in izrazil splošno zadoščenje in zadovoljstvo nad potekom tekmovanj in nad prodajo vstopnic. Za pet tekem so v Turinu vnovčili 23.150.134.000 lir, našteli pa so 306.828 gledalcev. Ob priložnosti polfinalne tekme med ZRN in Anglijo pa so zabeležili najvišji zaslužek na tem SP (7.337.593.000 lir). Chiusano je nadalje poudaril brezhibno organizacijo. V Turinu je delalo 200 hostes, 180 prostovoljcev in vojakov, 150 zdravnikov in bolničarjev in še »kup« pomožnega osebja. Tekmam je sledilo 3600 akreditiranih časnikarjev z vsega sveta in več kot 1000 fotografov. Miloš Budin Zgoniški župan in deželni svetovalec Miloš Budin je nogometnemu prvenstvu sledil kot ljubitelj te igre, vendar tudi s kritičnim pogledom na celotno zgradbo mundiala, ki je tako globoko prodrla v javno mnenje. »Ob športnem dogodku«, je povedal med drugim Budin, »je bilo svetovno prvenstvo tudi sredstvo za ublažitev socialnih sporov v državi. Brez dvoma to velja za srednjeročne cilje kot tudi za tiste, ki so bili pri roki.« »Dogodek je bil pretirano napiho-van in je z izločitvijo Italije zabeležil ustrezno veliko razočaranje. »Verjetno ni nobena skrivnost, če se osvojitev svetovnega naslova uvršča med orožja, katera bi izrabila vlada za zajezitev posledic splošne stavke. Isto velja tudi za zvezo industrijcev.« »Zelo nepričakovano je sedaj prišel povod za streznitev.« Se bo dalo kljub temu še manipulirati javno mnenje? »Recimo, da stvar še ni povsem zaključena. Pred nami je še tekma za tretje mesto, ki bi z morebitno zmago Italije vsaj navidezno ublažila udarec.« »V pričakovanju te tekme se z manjšo vnemo išče krivce za neuspeh in "azzurri" so bili celo deležni prijateljskega sprejema v centru, kjer so trenirali.« »Spominjam se, da je bil nastop Italije na svetovnih prvenstvih posebno močno poudarjen leta 1966. Ekipa je bila tedaj izločena že med kvalifikacijami po zaslugi Koreje. Jeza je bila tedaj taka, da so ob povratku ekipo pričakali s paradižniki. Letošnji neuspeh je še pogojen od nocojšnje tekme, "glavnina" jeze in razočaranja pa se je medtem razblinila in do hujših izbruhov ne bi smelo priti. Življenje je že stopilo na običajne tire.« »V pričakovanju zadnje sodbe, ki pa niti ob porazu ne bo več tako ostra, se je iskanje krivcev obrnilo na pravilnik, na sodnike, na sistem igranja.« »Mislim, da so ljudje že med igranjem Italije opazili, da ekipa ni bila absolutno najboljša, ker nismo mogli mimo moči Nemčije.« Kakšna je bolj tehnična ocena tega prvenstva? »Mislim, da je imel prav Žico, ko je povedal, da je bilo vse skupaj precej dolgočasno. Igra je slonela prvenstveno na obrambah. Z izjemo ekip, katerim je že nastop na turnirju pomenil zmago, briljantnega igranja ni bilo. Med raznimi kolektivi bi rešil ugled Egipta in 'seveda Kameruna, ki je igral tehnično izredno, istočasno pa je pokazal tudi veliko motivacijo.« »Žal mi je, da je predčasno izpadla Jugoslavija, ki je imela zelo elegantne igralce in je kakovost svoje igre stopnjevala.« Prvoligaška »piščalka« Fabio Baldas o kriterijih sojenja »Hitri ukrepi se obrestujejo« Med svetovnim nogometnim prvenstvom je bilo nekaj sodniških posegov (ali ne-posegov), ki so le spremenili potek turnirja (spomnimo se Sovjetske zveze, Jugoslavije, igranje Maradone z roko). Za domačo enajsterico pa velja, da od sodnikov ni imela tiste blagodejne pomoči, ki je bila že večkrat opazna, čeprav nikoli ne očitna. To okoliščino je primerno podčrtal tudi trener »azzurrov« Vicini, tako da lahko rečemo, da je s tega vidika bil italijanski mundial na resni organizacijski podlagi. Ni bilo pa takih tekem, na katerih bi sodniki izgubili nadzorstvo, malo je bilo hudobnih prekrškov in pojem »fair playa«, ki je bil pred vsako tekmo izražen na posebnem rumenem panoju, je prodrl v igralsko vnemo nogometnih herojev. Tržaškega prvoligaškega sodnika Fabia Baldasa smo zaprosili za mnenje o razlikah pri kriterijih sojenja med italijanskim prvenstvom prve lige in sedanjim svetovnim turnirjem. »Kolegi, ki so sodili tekme svetovnega prvenstva, so do potankosti upoštevali kriterije, za katere se je opredelila FIFA. Očitno so bili kriteriji veliko strožji kot doslej. Tako je prišlo do hitrih opominov pri očitnih prekrških in tudi do opominov pri simuliranju prekrškov. Isto je veljalo tudi za izključitve.« Posebno dosledno se nam je zdelo zatiranje off sidea. In to prav v trenutku, ko se nogometni igri obeta vsaj manjša liberalizacija tega pravila. »Doslednost smo opazili samo v Italiji. Pri nas se off side tolmači nekoliko drugače kot drugje po Evropi. Pravilo pravi, da se z nedovoljeno pozicijo ekipa ne sme okoristiti. V Italiji se navadno ukrepa, če je v off sideu igralec, ki je neposredno vključen v potek napadalne akcije. Če se v off sideu znajde igralec le pasivno, se navadno ne žvižga. S tem ne pomeni, da se v Italiji pravila ne upoštevajo. Le drugače jih tolmačimo. Sicer je možno, da bomo sodniki v kratkem prejeli navodila za strožjo ukrepanje glede tega prekrška. Prilagodili se bomo verjetno normalnim standardom.« Na vseh tekmah je bilo opazno tudi neznatno upoštevanje prednosti. »Pojem "pravilo o prednosti" (regola del vantaggio) je v tesni zvezi s prej omenjenim off sideom. S hitrim žvižganjem prekrška ne glede na posledi-če ali na razvoj igre se korenito zmanjša možnost kasnejših pritožb. Posledice kasnejše prekinitve so nepredvidljive in iz njih se lahko rodijo zelo razburljivi dogodki, ki tekmo spravijo iz pravega tira.« Fabio Baldas Večja strogost je v nekakšnem nasprotju s težnjo po spektakularizaciji, I katero izsiljujejo predvsem občila. »Mislim, da ne. Igralci so dojeli novo miselnost in v novih pogojih lahko igrajo bolj sproščeno, kar pomeni, da tudi lahko več pokažejo.« S televizijskih ekranov ni mogoče slišati, na kakšnem besednem nivoju so številni protesti po sodniških odločitvah. »Ton oporekanja je lahko zelo raznolik. Sodniški ukrepi so odvisni od tona, katerega uporabljajo igralci in , tudi od sodnikovega značaja. Besede se navadno presliši, ukrepa pa se, ko obnašanje igralcev postavlja v dvom avtoriteto sodnika oziroma preti nevarnost, da se igra izrodi.« So tekme mundiala priložnost tudi za učenje ali prej za navijanje? »Za obe! Poklicna pogojenost je na vsak način prisotna. Z veliko pozornostjo sem sledil sojenju Agnolina. Ob njem je odlično sodil tudi Lanese. Tekme Italije sem gledal tudi kot navijač, a seveda kot sodnik lahko tekmo vidim tudi iz drugačnega, bolj kritičnega zornega kota.« Za vrhunskega sodnika so predpisane tudi določene telesne zmogljivosti. Mora biti sodnik tudi športnik? »Sodnik mora redno trenirati. Vsaka dva meseca moramo opraviti izpit o telesni pripravljenosti. Cooperjev test predvideva, da se v 12 minutah preteče najmanj 2600 metrov, 50 metrov moramo preteči v najmanj 8 sekundah, 200 metrov pa najmanj v 35 sekundah. Ne gre postavljati teh zahtev v krog visokih atletskih zmogljivosti. Meje pa so minimalne in je treba zanje redno trenirati. Jasno je, da skuša biti sodnik vedno v varni razdalji od teh zahtev. Rutinski so tudi zdravniški pregledi. Svetovno prvenstvo ruši stare stereotipe o odnosu ženske do nogometa Enakopravnost v navijanju Navdušenih navijačic v Neaplju ne manjka. Na sliki AP vidimo dekleta, ki s‘ dajejo duška, ko je Napol! osvojil državni naslov Velika »zamuda« v golih Potrebnih kar 15 zadetkov Italijan Schillaci (na sliki) vodi na lestvici strelcev s 5 zadetki skupaj s Skuhravyjem (ČSFR) V kvalifikacijskem delu prvenstva so v 36 tekmah dosegli 82 golov (2,27 na tekmo) proti 84 iz mundiala v Mehiki (2,33 na tekmo). Razlika niti ni bila huda, ker je mehiški izkupiček izhajal iz večjih "golead". Nadaljevanje turnirja je na žalost potrdilo vse večjo težnjo po obrambni igri. Zamuda samo dveh golov se je pred obema finalnima tekmama povečala kar na šest: 110:116. Na 50 italijanskih tekmah sta padla po 2,2 gola, leta 1986 v Mehiki pa po 2,32. Pri vseh teh računih niso upoštevani ne podaljški in seveda niti dodatne enajstmetrovke. Zamuda se je povečala v tekmah osmine finala, ko so dosegli samo 17 golov (v Mehiki 21). Enako število zadetkov so desegli v četrtinah finala in v polfinalih. Slučajno je naneslo, da bo šlo jutri na rimskem »Olimpicu« za reprizo prejšnjega finala. Pot Argentine in Nemčije pa je bila letos bistveno drugačna kot pred 4 leti. V Mehiki so Argentinci v 6 tekmah pred finalom zabeležili razliko v golih 11:3 (1,6:0,5 gola na tekmo), letos pa samo 5:3 (0,8:0,5 gola na tekmo). Nasprotno so korenito popravili izkupiček Nemci. V Mehiki so v prvih 6 tekmah imeli izkupiček 6:4 (1:0,6 gola na tekmo), letos pa kar 13:4 (2,1:0,6 gola na tekmo). Zanimivo je, da sta obe ekipi v finalu podvojili učinek. Argentinci so dosegli 3 gole, Nemci pa 2. Ob morebitni ponovitvi tedanjega pojava, bi se jutrišnji finale lahko končal z rezultatom 4:1 ali 4:2 za Nemčijo. V celoti so v Mehiki dosegli 125 golov (brez podaljškov in enajstmetrovk). Samo na oba finala je tedaj odpadlo kar 9 zadetkov. Za izenačenje bi morali danes in jutri v Bariju in Rimu doseči skupno kar 15 golov. To pa je malo verjetno. Priznati je treba, da je članek Mirel-le Merku nekoliko presenetljiv, ker predstavlja neke vrste izjemo, predvsem pa odklon od splošne, tipično moške predstave o tem, da nogomet ni za ženske in da jih posledično tudi ne zanima. In to verjetno velja za veliko večino žensk, ki kažejo do nogometa precejšnje nezanimanje in ki jim verjetno niso všeč sedanje nogometne bakanalije. Seveda je to povsem trezno in uravnovešeno stališče, toliko bolj razumljivo in vredno soglašanja, če primerjava zadeva razne zasvojence od zaslona in nočne tekače in »hupa-če« z zastavami. Še pred začetkom mundiala so nekatere vidnejše osebnosti ženskega spola dobile priložnost, da nekaj javno povedo o tem, kako se bo življenje spremenilo za večino žensk v obdobju kraljevanja nogometa. Zanimivo je, da ni bilo nikakršnih ekstremnih reakcij na nogomet, kot je nekdo morda pričakoval in upal. V glavnem so »anketiranke« o pojavu razpravljale z zvrhano mero odmaknjenosti, morebiti z merico omalovaževanja, vendar so vse obravnavale središčno temo (nogomet) kot drugorazredni pojav, v skrajnem primeru pa kot nujno zlo. Časnikarka Anna Del Bo Ruffino je pikro natresla edinole nekaj kritik na račun tako imenovanega »alternativnega« TV sporeda za ženske, ki obsega nekaj starih, izredno banalnih ljubezenskih filmov in ki so jih seveda izbrali moški, po ustaljenem kalupu, da so to kajpada »filmi za ženske«. Drugi tak alarmni zvonec je zabrnel ob branju članka v »Repubblici«, v katerem pisec ugotavlja spremembo odnosov na relaciji nogometaš-soproga-nogomet. Avtor reportaže Vittorio Zambardino ugotavlja, da so zakonske žene in družice sedanjega rodu italijanskih reprezentantov skoraj vse dinamične ženske, menežerke in uspešne poslovnice, v konfliktu z vodstvom reprezentance, ki jim onemogoča redne stike s svojimi možmi in ki bi še naprej rado uveljavilo stereotip žene-navijačice, ki pred zaslonom navija za lastnega moža in za ekipo. Baje da takemu modelu odgovarja edinole žena Schillacija. Nasploh lahko rečemo, da se vse več predstavnic nežnejšega spola ne ogiba komentarjev in mnenj glede nogometnih tekem. Primerov je nebroj. Pred kratkim pa smo izvedeli, da celo slovita Madonna navija za »azzurre« in da si bo v Rimu ogledala finalno tekmo. Za konec pa svarilo moškim: neimenovana italijanska pisateljica je izjavi- la, da se bo za časa mundiala vsaj za 40 odstotkov povečal posebno priljubljeni »šport« skoka čez plot, seveda v korist žensk. Tako se vsem moškim, ki so v tem primeru potencialni »rogo-nosci«, le izplača, da tu pa tam od- ki« dejansko predstavljajo v napačni podobi. Klišeja ženske, ki zavrača nogomet ali pa šport nasploh in se raje posveča drugim dejavnostim, ni mogoče več sprejeti, še manj podpirati, kajti tudi ustaljeno mišljenje o tem je, kot vedno... moško maslo, ki je bržkone preživelo svoj čas. Konec koncev dobivamo iz dneva v dan dokaze, da je med moškimi, tudi med športniki, precej nasprotnikov nogometa v taki podobi, medtem ko se ženske v svojih sodbah glede tega pojava veliko manj prepuščajo čustvom. Zbrali smo nekaj mnenj med našimi aktivnimi in nekdanjimi športnicami z raznih področij. Tatjana Gregor! (študentka telesne vzgoje - alpinistka): »Resnici na ljubo, gledam tekme zelo poredkoma, ker mi priprave ekspedicije na Everest jemljejo veliko časa, vendar tudi na splošno zelo malo gledam TV. Moram pa reči, da sem z nogometnim SP precej na tekočem in da mu, kolikor morem, sledim po tisku. Na splošno me sicer nogomet ne navdušuje in glede mundiala bi še pristavila, da simpatiziram za Kamerun.« Andreina Menegatti (športni pedagog - trener plavanja): »Ogledala sem si večino tekem, čeprav navadno ne sledim nogometu. Zanimajo pa me pomembna mednarodna nogometna srečanja in tak dogodek, kot je SP. Spremljam tudi vse ostale večje športne prireditve in sem na tekočem tudi s poročanjem dnevnikov.« Elena Maver (bančna uradnica - odbojkarica): »Doslej sem si ogledala samo najbolj zanimive dvoboje, nasploh pa sledim nogometu samo sedaj, ob poteku mundiala. Spremljam tudi poročanje v časopisju, vendar menim, da je vse preveč pretiravanja. Nasploh se nogometu odmerja preveč pozornosti, ne samo v tem trenutku.« Aleksandra Škrk (bančna uradnica - bivša smučarska reprezentantka): »Mundialu sledim redno, posebno večernim tekmam, tako kot z zanimanjem prebiram tudi vesti v zvezi z njim. Moram reči, da mi je nogomet kar všeč in da tudi drugače sledim pomembnejšim mednarodnim tekmam. Pred začetkom svetovnega prvenstva sem celo pričakovala, da bo okrog tega veliko več hrupa.« Sonja Milič (športni pedagog - namiznoteniški vaditelj): »Po mojem mnenju je vse skupaj daleč pretirano in glede poročanja v tisku menim, da je tu mnogo odvečnega in banalnega gradiva ter neumestnih poveličevanj. Ob tem pa se v takih trenutkih odvra^ ča javno pozornost od drugih, tehtni ših argumentov. Sledila sem nekat^' rim tekmam. Všeč so mi bile igre in Italije, medtem ko me Jugosla^^ ni navdušila. V celoti pa sem si dala samo dve srečanji, ostalim P sem sledila fragmentarno.« Otroški mundial Matija Vidmar, t. razred osnovne Sole F. S. Finžgar iz Barkovelj Mara Sossl, osnovna Sola France Bevk z Opčin IflS I 1*1 Elena Benedetti, osnovna Sola France Bevk iz Gorice Jelka Bogateč, 2. razred osnovne Sole Albert Sirk iz Križa VTmDJfl' 90* Igor Bogateč, 4. razred osnovne šole Albert Sirk iz Križa Matevž Peterlin, 4. razred osnovne Sole Fran Milčinski s Katinare n tngrid Bianchi, 2. razred osnovne šole France Bevk z Opčin r r T" A. t & % Sara Corbatti, 2. razred osnovne šole Oton Zupančič od Sv. Ivana šole France Bevk z Opčin Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ Številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih -povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sobota, 7. julija 1990 r4 V polfinalu mendarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu V treh evropskih klubskih nogometnih pokalih Ivaniševiču ni uspel podvig LONDON — Finalista letošnjega mednarodnega teniškega turnirja v VVimbledonu sta Šved Stefan Edberg in Zahodni Nemec Boris Becker. Edberg je povsem zanesljivo premagal Čehoslovaka Ivana Lendla v samih treh setih igre. Lendl se je še posebej pripravil za ta turnir, ki je bil zanj kot začaran, saj ga ni nikoli osvojil. Tudi tokrat pa je čehsolovaški as ostal praznih rok. Gotovo bolj izenačeno je bilo srečanje med Beckerjem in mladim Jugoslovanom Goranom Ivaniševičem. Jugoslovan je odlično začel in tudi zanesljivo osvojil prvi set s 6:4. Tudi v drugem je imel možnost, da stre odpor slavnejšega tekmeca. Zgrešil pa je nekaj odločilnih žog, izgubil set in tako dovolil Beckerju, da si opomore. Le-ta je namreč pustil Jugoslovana v tretjem setu kar na »0«. V četrtem pa se je spet vnel izenačen boj, naposled pa je imel Becker več moči, mirnejše živce, Martina Navratilova izkoristil pa je tudi svoje večje izkušnje in tako zmagal. POLFINALE: Edberg (Šved - Lendl (ČSFR) 6:1, 7:6, 6:3; Becker (ZRN) - Ivaniševič (Jug.) 4:6, 7:6, 6:0. 7:6. MOŠKE DVOJICE: Leach, Pugh (ZDA) - Kruger (J. Afr.), Van Emburgh (ZDA) 4:6, 6:4, 7:6, 6:3; Aldrich, Visser (J. Afr.) - Frana (Arg.), Lavalle (Meh.) 6:4, 6:3, 6:2. ŽENSKE DVOJICE: Novotna, Suko-va (ČSFR) - Fendick, Garrison (ZDA) 7:6, 6:4; Jordan, Smylie (ZDA) - Sav-čenko, Zvereva (SZ) 6:2, 7:6. Med mladinci Jugoslovanu Saši Hiršzonu ni uspel podvig, da bi se uvrstil v polfinale. Premagal ga je namreč Američan Ivan Baron s 6:3, 7:4. Ista usoda je doeltela tudi Italijanko Silvio Farino, ki je v četrtfinalu izgubila s Francozinjo Noelle Van Lottum s 7:5, 3:6, 0:6. Danes bo ženski finale med Čehos-lovakinjo Martino Navratilovo in presenetljivo Američanko Zino Garrison. Če bo Navratilova zmagala, bo to njen deveti uspeh na tem turnirju, kar je seveda svojevrsten rekord. Odslej nosilci skupin BERN — Evropska nogometna zveza (UEFA) je od letos uvedla nov sistem pri žrebanju treh evropskih klubskih nogometnih pokalov, in sicer sistem nosilcev skupin. UEFA bo upoštevala rezultate posameznih klubov, ki so jih dosegli v zadnjih petih letih, to je »koeficient uspešnosti«. Neodločen izid velja 1 točko in zmaga 2 točki, uvrstitev v četrtfinale velja 1 točko, za vsako nadaljnjo uvrstitev se nato prišteje še po eno točko. Po tem računu je v pokalu prvakov presenetljivo nosilec št. 1 Olimpigue iz Marseilla, ki ima koeficient 1,8125. POKAL PRVAKOV: 1. Olimpigue Marseialle (Fr.); 2. Bavern Miinchen (ZRN); 3. Real Madrid (Sp.); 4. MILAN (IT.); 5. Porto (Port.); 6. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD (JUG.); 7. Dyna-mo Dresden (NDR); 8. NAPOLI (IT.); 9. Glasgow Rangers (Škot.) in Dinamo Bukarešta (Rom.); 11. Sredec Sofija (Bol.) in Lech Poznan (Polj.); 13. Spar-tak Moskva (SZ); 14. Švarovski Inns- bruck (Av.) in Malmo (Šve.); 16. Bruges (Bel.). Evropski prvak Milan bo v prvem kolu prost. POKAL POKLANIH PRVAKOV: 1. SAMPDORIA (IT.); 2. JUVENTUS (IT.); 3. Dinamo Kijev (SZ) itd. POKAL UEFA: 1. Malines (Bel.); 2. Benfica (Port.); 3. Koln (ZRN); 12. IN-TER (IT.); Žreb olimpijskega turnirja RIM — Kar 126 držav se je prijavilo na kvalifikacijski del nogometnega olimpijskega turnirja, ki se ga bo ob koncu udeležilo samo 16 reprezentanc (tri iz azijskih, tri iz afriških, dve iz ; severnih in dve iz južnoameriških držav ter 6 predstavnic Evrope). Zaenkrat je edini zanesljivi udeleženec ' Španija, kot gostitelj olimpijskih iger. Včeraj so že izžrebali sestave posameznih skupin. Pravico do udeležbe na OI pa bodo imeli nogometaši, ki so se rodili po 1. avgustu 1969. V 6. etapi mednarodne kolesarske dirke po Franciji Na uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnjo VN Francije v formuli 1 Nijdam (Niz.) v sprintu Mansell (ferrari) ugnal Senno (mclaren) VITTEL — Nizozemski kolesar Jel-le Nijdam je v sprintu osvojil 6. etapo mednarodne francoske dirke, medtem ko je Kanadčan Steve Bauer še vedno zanesljivo v vodstvu na skupni lestvici, na kateri ni prišlo do sprememb. VRSTNI RED 6. ETAPE (SARREBO-URG - VITTEL, 202,5 KM): 1. Nijdam (Niz.) 5.23'56" s poprečno hitrostjo 37,507 km na uro; 2. Skibbv (Dan.); 3. Museew (Bel.); 4. Fidanza (It.); 5. Jeki-mov (SZ) vsi v zmagovalčevem času; 6. Nulenc (Bel.)J po 3 ; 7. Baffi (It.) po 8"; 8. Ludwig (NDR); 9. Van Der Poe! (Niz.); 10. Abdudjapov (SZ.). SKUPNA LESTVICA 1. Bauer (Kan.) 28.45’01"; 2. Pensec (Fr.) po 34"; 3. Maassen (Niz.j po 37"; 4. Chiappucci (It.); 5. Solleveld (Niz.) po 7'26"; 6. Alcala (Meh.) po tO’02 ; 7. Kel-ly (Ir.) po 10'03"; 8. Rooks (Niz.) po 1007"; a Nulens (Bel.) po 10T1"; 10. Peiper (Avstral.) po 10T7. Danes bo na sporedu 7. etapa (Vittel - Epinal, 61,5 km) na kronometer posamično. Bilač spet odličen: 8,24 m in prvo mesto CAGLIARI — V sardinskem središču je potekal mednarodni atletski me-eting »Terra Sarda«, ki se ga je udeležilo nekaj znanih imen svetovne atletike. Jugoslovanski skakalec v daljino Borut Bilač je osvojil prvo mesto z znamko 8,24 m. V teku na 200 m pa je Stefano Tilli (20"64) prehitel Američana Calvina Smitha. V teku na 100 m je zmago izbojeval Nigerijec Victor Edet (10"31), Američan Page pa je bil prvi v teku na 400 m (49"40). Danes miting v Formii FORMIA (LATINA) — Danes bo v Formii mednarodni atletski miting, na katerem bo nastopilo nekaj slovitih tekmovalcev kot Panetta, Koech, Sang, Bilač, Jefferson, Emijan, Markov, harrison, Da Silva, Kingdom. Med ženskami bosta v ospredu Merlene Ottey in Ana Fidelia Quirot. LE CASTELLET (FRANCIJA) — Angleški pilot Ferrarija Nigel Mansell je na včerajšnjem prvem krogu poskusnih voženj za VN Francije dosegel najboljši čas na sbojem ferrariju, z vgrajenim novim motorjem 0—37. Mansell je za nekaj desetink sekund prehitel Brazilca Ayrtona Senno in svojega »klubskega« tovariša, Francoza Alaina Prosta. Pri Ferrariju so včeraj prvič uporabili nove motorje že v prvem krogu poskusnih voženj, potem ko so jih ze na prejšnji dirkah (v poskusnih vožnjah) nekajkrat preverili. Športni direktor Fiorio je dejal, da bi zmaga v Le Castelletu bila stota Ferrarijeva zmaga na dirkah za SP in da bi pri italijanski avtomobilski hiši seveda bili zelo veseli takega jubilejnega uspeha na nedeljski dirki. Sila nezadovoljen pa je bil Senna, ki je že vajen najboljših časov na poskusnih vožnjah in ki je tokrat pač moral priznati premoč angleškega pilota. VRSTNI RED 1. Mansell (VB - ferrari) 1'04"402; 2. Senna (Br. - mclaren-honda) 1'04"549; 3. Prost (Fr. - ferrari) r04"549; 4. Patre-se (It. - williams-renault) 1'05"059; 5. Berger (Av. - mclaren-honda) 1'05"350; 6. Boutsen (Bel. - williams-renault) r05"446; 7. Piguet (Br. - benetton-ford) 1’05"640; 8. Nannini (It. - benetton-ford) 1'05"670; 9. Gugelmin (Br. -march-leyton house) r05"818; 10. Bernard (Fr. - espo-larousse) 1'05"918. VN Bekjije v Spaju: Chili žrtev padca SPA — Na poskusnih vožnjah za današnjo Veliko nagrado Belgije v motociklizmu se je v razredu do 500 ccm huje poškodoval Italijan Peirfran-cesco Chili na hondi. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah so bili naj hitrejši Američan Schwantz (suzuki) do 500 ccm, Španec Martinez (cobas) do 125 (tu je bil Italijan Rom-boni na hodni tretji) in Američan Ko- cinski ^amaha) do 250 ccm. V tem razredu je bil Italijan Reggiani na aprilu peti. Francescoli v Cagliari CAGLIARI — Urugvajski nogometni reprezentant Enzo Francescoli je iz marsejskega Olimpigue prestopil k novopečenemu prvoligašu Cagliariju, za katerega bo nastopal od prihodnje ; sezone. Messaggero najel Croceja RIM — 28-letni in 204 cm visoki krilni center Davide Croce, ki je igral pri pavijskem prvoligašu Fernet Blanca, je prestopil k Messaggeru. Pri rimskem prvoligašu so po tem nakupu sklenili kupoprodajno fazo italijanskih igralcev in se bodo odslej osredotočili na izbiro tujih,igralcev, Videmski klub Emmezeta (bivši Fantpni) pa je najel 19-letnega in 199 cm visoekga košarkarja Giovannija Adamija, ki je doslej igral pri Virtusu iz Padove. Marko Ban in Sandi Rauber »podpisala« Marko Ban je od včeraj član italijanskega A-2 ligaša Kleenex Pištola, kot smo v včerajšnji številki dnevnika že predvideli. Za Marka Bana, ki je v minulem prvenstvu preveril jakost A-l lige, sicer v dresu zadnjeuvršče-ne ekipe predstavlja prehod v Pištolo novo izkušnjo z malce »zgodovinskim« priokusom. Pri toskanskem prvoligašu namreč prav dobro poznajo značilnosti našega košarkarja. V Livornu je včeraj dosegel sporazum (eno leto na posodo) s klubom Garessio 2000 tudi Sandi Rauber, ki bo v prihodnji sezoni igral pod vodstvom znanega strokovnjaka De Sistija in se, med drugim, z Banom pomeril v dveh toskanskih derbijih. Teniški deželni turnir Hill Šport Brez presenečenj Teniški deželni turnir Hill Šport za moške nekvalificirane igralce, ki se v teh dneh odvija pri gropajsko-padriški Gaji, že prehaja v finalno fazo. Niti slabo vreme ni prekrižalo račune požrtvovalnih Ga-jinih organizatorjev, ki so kot po programu speljali srečanja že do četrtfinala. Po dosedaj odigranih tekmah večjih presenečenj ni bilo, saj so napredovali vsi nosilci glavnih skupin. Od številnih gajevcev, ki so nastopili na turnirju, se je po pričakovanjih najdlje povzpel Alberto Prelec. Dosegel je osmino finala, v kateri pa je izgubil v srečanju z Grazianom Pauletichem od škedenjskega AIT. Dobro se je izkazal tudi mladi Aleš Plesničar, ki se je v tretjem kolu enakovredno boril z Robertom Mosellijem od teniškega kluba Milje in izgubil šele po treh urah igre. Jutri bosta na sporedu polfinalni srečanji: prvo ob 15. uri, drugo pa ob 17. Zmagovalca se bosta v finalu pomerila v nedeljo dopoldne. Upati je le, da vreme ne bo zagodlo Gajinim požrtvovalnim teniškim delavcem, ki so se doslej zares izkazali kot zelo dobri organizatorji. Praznik pri Čupi Pri JK Čupa bo danes veselo. Od 19. ure dalje bo namreč v Sesljanskem zalivu na sporedu društveni poletni praznik, na katerega so seveda vabljeni vsi člani in prijatelji kluba. Primotor klub brezhibno priredil dirko na Reki V organizaciji Primotor kluba je na dirkališču Grobnik pri Reki v nedeljo potekala druga preizkušnja motociklistične dirke za trofejo Alpe Jadran. Ob idealnih vremenskih okoliščinah je dirka potekala brez večjih zapletov, velja pa omeniti, da so organizatorji tokrat vložili velik trud za brezhibno delovanje varnostne službe. Po hudih nesrečah, do katerih je na reškem dirkališču prišlo na zadnjih preizkušnjah za evropsko in svetovno prvenstvo in za katere nosijo odgovornost predvsem direkcija, vzdrževalci m varnostniki reške proge, je bilo na dlani, da je vprašanje varnosti na dirki najpomembnejša stvar. Prav glede tega se je na predvečer prireditve vnel spor med organizatorji dirki in načelstvom dirkališča, ki ni dovolili umika slamnatih pregrad, ki na najhitrejšem delu proge ločujejo izhod iz boxov od proge in ki so povzročile hude nesreče na dirkah za evropsko m svetovno prvenstvo, čeprav jih je treba imeti na progi po predpisih mednarodne motociklistične zveze, ki drugače ne pristane na registracijo proge. Spor glede varnosti bi skoraj povzročil prekinitev prireditve, po večurnem razpravljanju pa je direkcija privolila zahtevam Primotor kluba, ki je kot organizator, ob podpori predstavnika italijanske motozveze, le izbojeval odstranitev slamnatih preprek in si prevzel odgovornost nad potekom dirke. V razredu do 125 ccm Šport Production je Andrej Kosmač (aprilia) začel zelo dobro in za- vzel četrto mesto, žal pa je moral kmalu zatem opustiti tekmo zaradi okvare na motorju. V razredu do 600 ccm se je Goričan Peter Braini predstavil na startu s tretjim najboljšim časom in se takoj priključil skupini vodilnih, tako da se je celih deset krogov boril za prvo mesto. Zaradi padca drugega pilota pa je Braini zamudil nekaj časa in pristal na končnem, četrtem mestu. Največ pričakovanja je vladalo za dirko v razredu superbike, v katerem je na poskusnih vožnjah dosegel najboljši čas Zahodni Nemec Klaus Leonhardt (yamaha-bimota), takoj za njim pa Furlan (honda) in Dimitrijevič (kawasaki). Danilo Štoka je startal s četrtim časom, Hlabian pa, ki je med poskusnimi vožnjami še usklajeval in prirejal motor za dirko pa na sedmem mestu. Po startu je Štoka prevzel vodstvo, kmalu za tem pa sta ga Leonhardt in Furlan dohitela, kasneje pa se je njima pridružil še Dimitrijevič. Furlan je prevzel vodstvo, Dimitrijevič pa drugo mesto, krog pred koncem dirke pa ga je Hlabian prehitel m sklenil dirko na drugem mestu. Dimitrijevič je bil tretji, Danilo Štoka pa je pristal na končnem četrtem mestu. Naj še navedemo, da je Hlabian prevozil najhitrejši krog dirke v času r36'73, kar bi mu na »domači progi« omogočilo start iz prve vrste tudi na preizkušnji za evropsko prvenstvo. Na sliki: Edmund Hlabian pri svoji hondi rc 30. obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo tudi letos pod okrh Ijem odbojkarske komisije pri ZSŠD* priredil odbojkarski tečaj za začetnike in začetnice. Tečaj bo od 5. do 15. septembra v Borovem športnern centru na 1. maju. Vpisovanja so že možna vsak dan v tajništvu društva (ali pri čuvaju), tel. 51377. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 9. t. m« ob 20. uri na sedežu ŠD Mladina v Domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije. Dnevni red: zaključek sezone, postavitev in program nove MZSTE za prihodnjo sezono. PLANINSKA ODSEKA -SK DEVIN IN ŠZ SLOGA organizirata jutri, 8. t. m., izlet v do' lino Trente po stezi ob reki Soči’ Hoje je približno tri ure. Zbirališč« in odhod v Sesljanu ob 6.30. Vablj«' ni vsi člani in prijatelji. TPK SIRENA organizira tečaje za otroke in odra*' le. Tečaj windsurfa za odrasle iD mladince od 16. leta dalje od 9. d® 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta. četkom tečaja. Vse podrobnejše i formacije in navodila dobiš na p morskem sedežu v popoldansk urah - tel. 422696 v Trstu, Miram« ski drevored 32. S JK ČUPA vabi člane in prijatelje na društveč1 praznik, ki bo danes, 7. julija, ob l9) uri na društvenem sedežu v Seslja*1 skem zalivu. Obenem obvešča člane, da bo dr1^ žabnost regate za kajutne jadrn*«, jutri, 8. t. m., s startom ob 11. ur izpred Sesljanskega zaliva. Darujte v sklad Mitje Čuka Danes se vzameta INGRID VIGINI in MARKO BAN Vso srečo v skupnem življst1!11 jima želi ŠZ Jadra*1