400 Politični pregled. Domače dežele. Poslanska zbornica. — V seji dne 9. decembra naznani ministerski predsednik grof Taaffe najvišjo zahvalo Njega Veličanstva presvitlega cesarja za sočustvo priznanje, katero mu je zbornica izrekla povodom smrti nadvojvode Henrika in njegove soproge baronice Waidek. Na to odgovori poljedelski minister na interpelacijo, ki se je stavila glede mesne draginje na Dunaji in oblju-buje, da bo vlada v ta namen storila potrebne korake. Poslanec Brzorad opisuje slabo stanje kmetovo, je za gospodarske zadruge in predlaga, da se znesek 60.000 gld., kateri se potrosi vsako leto za dirke na Dunaji črta in se obrne ta svota v boljše kmetijske namene. Posl. 401 TMorsey povdarja važnost kmetskega stanu za državo. Ko potem še posl. Tekly govori o zadolženih kmetskih posestvih, poprime za besedo minister grof Falkenhayn, odgovarja na tožbe o trtni uši, o sadje- in konjereji, priporoča posebno gojitev poslednje ter smatra državni prispevek za konjske dirke potrebnim. Posl. Salvadori razpravlja vprašanje glede varovanja oziroma poškodovanja ptic in se izreče zoper vsako omejitev ptičjega lova. Posl. Hompesch govori za koojske dirke. Potem predlaga Plener volitev odseka 36 članov za posvetovanje o trgovinskih pogodbah, kateri se vzprejme. V seji dne 10. decembra se je posvetovanje o poljedelskem ministerstvu nadaljevalo in prvi je poprijel besedo, kakor smo v zadnjem listu poročali naš poslanec -dr. F e r j a n č i č. Posl. Sommaruga je za trgovinsko pogodbo z Rumunijo, posl. Peric pa govori o hudournikih v Dalmaciji in želi njih urejenji in posebno priporoča vladi brzo uravnavo reke Verlike na imoški planoti. Posl. grof Wurmbrand govori o vinorejskih razmerah in osvetljuje veliko nevarnost, katera preti vinoreji vslei trtne uši. Posl. dr. pl. Fuchs se zahvaljuje poljedelskemu ministru, ker je tako korenito razpravljal težnje kmetskega stanu ter je proti otvoritvi rumunske meje. Poslanec Theumer je proti določbi, ki bi šla na to, da se posestva ne smejo deliti, in priporoča vladi, da naj bolj podpira niže poljedelske šole. Na to izroči se več resolucij mej njimi tudi jedna posl. Laginje, ki priporoča poljedelskemu ministru, da naj se posebno ozira na kmetsko prebivalstvo v Istriji. Zda] se izvoli odsek za posvetovanje o trgovinskih pogodbah, v katerem sta izmej jugo-slovenskih poslancev S u k 1 j e in K 1 a i č. Potem se ^voli posl. pl. Globočnik v pravosodni in posl. Peric v pravoslovni odsek. Ko potem govori še poročevalec Ru-toWski proti otvoritvi rumunske meje, se proračun poljedelskega ministerstva sprejme. Brzoradov predlog glede '60.000 gld. za konjske dirke pade, toda le zaradi neke zmešnjave, ki je vsled velicega šuma nastala v zbornici. V seji dae 11. decembra posl. dr. Fuss ia Tilšer zahtevata od predsednika pojasnenja glede glasovanja pri Brzoradovem predlogu predsednik jima tudi *istreže. Prične se razprava o justičnem ministerstvu. Prvi se oglasi za besedo posl. dr. Vašaty. Govoril je nad tri ure, ter je v svojem govoru prijemal justičnega ministra grofa Sehonborna, napadal velezaslužnega dr. Hiegerja in ministra Pražaka ter udrihal po bivšemu predsedniku najvišjega sodišča vitezu Schmerlingu. Posl. Edlbacher je za zboljšanje stanja diurnistov. Ju-stični minister Schonborn odgovarja Vašatyju ter odločno zagovarja napadane, dalje razpravlja tudi narodno spravo na Češkem in obeta, da se bo več okrajnih sodnikov pomaknilo v 7. plačilni razred. Minister priporoča kazenskemu odseku, da naj kmalu v pretres vzame kazenski zakon in govori še o konflkacijah-Posl. Polzhofer toži v konkurenci, katero delajo kaznilnice malim obrtnikom, in je za izdelovanje žveplenk po kaznilnicah; posl. Dubsky pa priporoča, da naj se denar v uradnih depozitih nalaga pri poštnih hranilnicah. Poslanec Laginja in tovariši stavijo do justičnega ministerstva interpelacijo, v kateri vprašajo, je li vlada pripravljena nastavljati pri sodiščih v Istriji uradnike, ki so zmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika in ali misli napraviti v Pulji okrožno sodišče. Potem posl. Hoffmann utemeljuje nujni predlog glede podelitve draginjskih doklad c. kr. uradnim slugom. V večerni seji se prvi oglasi k besedi minister baron Pražak ter prav dobro odgovarja na napade Vašatyjeve. Za Pražakom govoril je posl. Hoffmann pl Wellenhof ter se je pritoževal zaradi prevelikega dela pri graških okrajnih sodnijah; prav mu tudi ni odredba justičnega ministerstva glede slovenskega vknji-ževanja v zemljiških knjigah in je za Pokhoferjev predlog, da se izdelovanje žveplenk vpelje po kaznilnicah. Posl. dr. Promber je za zgradbo novega sodnij-skega poslopja v Brnu, naš poslanec dr. Gregorčič pa jako živo opisuje sodnijske razmere na Goriškem. On zahteva, da so vsi uradniki slovenščine popolnoma zmožni ter želi, da naj bi se porotna sodišča v Gorici delila v dva oddelka, v slovenskega in italijanskega, ker le tako bi bilo mogoče pri kazenskih obravnavah glede ravnopravnosti pravično postopati. Posl. Byk govori o sodnijskih razmerah na Giliškem in je za zvišanje plač nižjih sodnijskih uradnikov. Posl. Lupul zahteva delitev mestnega delegiranega sodišča v Crno-vicah, posl. Ro*zkowski pa govori o mirovnih sodiščih in želi, da bi se ta že kmalu napravila. Posl. Ebenhoch priporoča, da naj bi tudi okrajni sodnij^ki uradniki napravljali v večih bolj oddaljenih občinah uradne dneve, kakor se godi to pri političnih oblastvih. Dne 12. decembra se posl. Slavnik pritožuje o nejasnih določilih nekaterih novih zakonov. Posl. Miiller razpravlja odgovor justičnega ministra na njegovo interpelacijo glede nekega dogodka v Horicah, poslanec Heilsberg pa priporoča ustanovljenje posebnih kolonij za kaznjence in je odločno proti konkurenci, katero delajo kaznilnice malemu obrtniku. Posl. dr. Barnreither je za splošno justično preustrojo, na kar justični minister odgovarja na različna vprašanja in opazke, ter pravi, da vlada po možnosti skrbi za to, da se po kaznilnicah ne dela konkurenca malemu obrtniku, je proti izdelovanju žveplenk po kaznilnicah in jako dobro zavrne posl. Hoffmanna glede slovenskih vknjiževanj z izjavo, da odredba stoji na postavni podlagi in se opira na načelo ravnopravnosti. Da bi se porotna sodišča delila po narodnosti, to je po ministrovem mnenji nevarno. Napravi kolonij za kaznjence minister ni nasproten. Tudi je ministru prav, ako sodišča naprav-ljajo uradne dneve. Za ministrom govoril je še Pinin-ski, potem pa poprime za besedo glavni proti-govornik posl. Pacak, on se odločno poteguje za veljavo češkega jezika. Glavni govornik „za", posl. dr. Jaques je za izvršitev spravnih dunajskih pogajanj in razpravlja na drobno več justičnih razmer. Na to sledi 402 več stvarnih popravkov posl. Vašatyja, grofa Palffyja, Meznika in Tilšerja. Ko še poročevalec Madejski govori, in se proračun justičnega ministerstva vzprejme; interpeluje posl. Laginja finančnega ministra zaradi zaželjenega ostavljenja eksekucijskega iztrjevanja davka v Istriji. V seji dne 14. decembra razpravljalo se je o proračunu finančnega ministerstva. Posl. Gessmann je za zboljšanje stanja udov in sirot državnih uradnikov, posl. Krauss toži v žalostnih razmerah penzijonistov in penzijonistinj. Finančni minister dr. Steinbach pravi, da ni mogoče v tem trenutku niti penzij niti plač zvišati državnim uradnikom, da pa bo vsekako dovoljeval draginjske doklade in zanaprej gledal, da se v tem pogledu kaj stori. Posl. Lupul prosi vlado, da kar ob-ljubuje, res kmalu stori. Posl. Adamek pa razpravlja razmere dveh čeških delniških železnic in želi, da se podržaviti. Tem željam se pa posl. Herbst protivi. Pri obravnavi splošnih zadev se prvi oglasi poslanec dr. Lueger, poudarja politično in gospodarsko neodvisnost Avstrije ter očita nemškemu kanclerju Capriviju, da se je povodom predložitve trgovinskih pogodb jako nelaskavo izrekel v druzih narodnostih v Avstriji in s tem pripoznal kot prave Avstrijce le Nemce in Madjare. Ministerski predsednik grof Taaffe ostro odgovarja Luegerju rekoč, da ni patrijotično še manj pa politično, napadati ravno v tem trenotku veleoblasti, oziroma njih zastopnike, ko se je ravno zopet sklenila zveza treh držav v politiškem in gospodarskem oziru. Tudi poslanca Plener in Herbst se pridružita izjavam Taaffejevim, Generalni poročevalec razmotrava različne opazke in opombe, zavrača Luegerja in zagovarja trgovinske pogodbe. S tem so bile proračunske razprave končane in treba je le še finančni zakon rešiti, v katerem se je začela razprava v sredo in se bode končala v soboto 19. t. m. Seja dne 15. t. m. ni imela posebno važnih točk na dnevnem redu. Potrdile so se določbe glede hišnega davka v Trstu, Kraljevih Vinogradih, Karlinu, Smihovu i a Žižkovu. Sprejela se je vladna predloga o premembi zakona bratovskih skladnic in potrdila izvolitev poslancev Vašatyja in grofa Auersperga. Dovolila se je tudi dunajski rešilni družbi vsakoletna podpora in sklenilo prošnjo mesta Brna, da se erarična skladišča za smodnik v Brnu premeste, priporočati vladi. Predco pa se je seja zaključila, naznanil je predsednik še nenadno smrt N;. c. in kr. visokosti gosp. nadvojvode Sigismuuda, in si izprosil dovoljenja, da sme presvitlemu cesarju na tej zcpetni britki izgubi, ki ga je zadela, v imenu cele zbornice izraziti naj globokeje sočutje. Gosposka zbornica imela je zopet sejo dne 10. t. m. Vsprejela je načrt zakona o registrovanih pomožnih blagajnah in potrdila provizorično uravnavo trgovinskih razmer s Turčijo, Bolgarijo, Španijo in Portu- galskem. Volila je še 15 članov v železnični odsek in potem sejo zaključila. Prihodnja seja je jutri dne 19. t. m.