\» J ff j Iztok Mlakar ” kot Sljehrnik v navdušil v Domu Svobode Intervju: mag. Katarina Hočevar Q Knjižnica sp ZASAVC 2012 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0103896,2 COBISS 7AXÄVT VSA GOSPODINJSTVA.V OBČINAH HRASTNIK - TRBOVLJE - ZAGORJE Številka 2 Letnik 23 16.02.2012 Poštnina plačana pri pošti 1420 Trbovlje PVC IN ALU OKNA • PVC OKNA IN VRATA • ALU VRATA IN OKNA ^ • KRPAN ŽALUZIJE • ROLETE IN KOMARNIKI (< • ZIMSKI VRTOVI • OKENSKE POLICE IN ZAKLJUČNA DELA £g§99) www.cugelj.si POSLOVNA ENOTA Ivančna Gorica Stantetova 10,1295 Ivančna Gorica tel 01/7878535, faks: 01/7807868 e-pošta info@cugelj.si \ m ■v jjjjgl*" 'J Hr ■ Ai PRAVI TRENUTEK ZA NAKUP GOLFA. Prihrane k do 3.800 EUR Malgaj movui Wut. ■ Malgaj d.o.o. Gabrsko 30 1420 Trbovlje tel.:03/56-33-155 info@malgaj.com www.malgaj.com : H M -BI Golf 'bO bO-S J 2 a IJ i Golf Edition in Sky Izkoristite izjemno prilonost in odpeljite Volkswagen Golf sedaj v izvedbi Edition ali Sxy in tako prihranite kar do 3.800 EUR. Navdušila vas bo bogata oprema: ESP, asistenca za speljevanje na klancu, 7 zračnih blazin, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel, avtomatska klimatska naprava, radio RCD 310 s predvajalnikom Mps, usnjen večfunkcijski volan, večfunkcijski prikazovalnik Plus, sredinski naslon za roke, tempomat, aluminjasta platišča, biksenosnski arometi z LED dnevnimi lučmi*, zadnje LED luči*, električno pomično strešno okno* in še in še... AVTOHIŠA d.o.o. Kje je akcija? Vič, vič, vič! • Velika izbira novih vozil Peugeot vedno na zalogi 80 najnovejših modelov • Center rabljenih vozil vedno na zalogi 70 ohranjenih vozil z enoletno garancijo Levja priložnost • Smo pooblaščeni servis za vozila Peugeot da bo vaš avto vedno zanesljivo deloval • Pomoč na cesti: asistenca z avtovleko hitro pridemo, ko potrebujete pomoč • Originalni rezervni deli original je original • Avtopralnica za zunanje in notranje čiščenje da bo vaš avto čist in dišeč • Obiščite nas na spletni strani ali na Facebooku in sodelujte v naši veliki nagradni igri - osvojite lahko bon vreden 3.000 evrov • www.avtohisa-vic.si • www.facebook.com/avtohisa.vic • tel: 01 20 07 333 vedno se oglasimo ali pa vas pokličemo nazaj PEUGEOT MOTION & EMOTION Uvodnik Iz vsebine 6 Fotoklub je razstavil zasavsko industrijsko dediščino 7 Mateja Grošelj prejela prestižno novinarsko nagrado EU 2011 8 Združenje RUDA 10 Likovni dogodek v galeriji TKI Hrastnik / 11 Pustovanj e v Litij i 13 Firbc.si, prvi zasavski mladinski portal 14 Očistimo Slovenijo v enem dnevu! 17 Grumova priznanja zagorskim kulturnim ustvarjalcem 17 Evropski certifikat za evropsko kakovost 18 Praznovanje slovenskega kulturnega praznika na Mlinšah KO OGENJ ZAGORI, BON PET POGASI! V gospodinjstvu je vsako leto več požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BONRET. Ampula BONRET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasile ogenj. Življenjska doba ampule je deset let brez vzdrževanja. Pooblaščeni inštituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONRET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in AdriaticSlovenlca s popusti pri zavarovanju y hodwa suwixa gospodinjstev. Pot Vitka Pavliča 9, 1430 Hrastnik e-pošta: info@bonpet.si z ————— e-posta: into@o (((•080 26 63) www.bonpet.si Zakaj ljubim februar? Zato, ker praznujejo vodnarji, imamo svečnico, Prešernov dan, pust in še Valentinovo za nameček. Nisem se še dokončno odločila, kako bom obeležila pust - z masko ali brez. Lahko bi si nadela masko in bila dobra, hudobna, jezikava ali prijazna, pa nihče ne bi vedel, da je to moja malenkost. Si bom dovolila biti nekulturna, brez bojazni pred posledicami? Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi vsem na tem svetu padle maske. Ne pustne. Tiste, ki jih hote ali ne nosimo vsak dan. Bi nam bilo lepše? Bi razočarali mnoge, ki jim verjamemo? Pri tem se raje izogibam politikov in drugih znanih osebnosti. Navadne ljudi imam v mislih, nas, ki živimo skupaj, se srečujemo v službi, šoli, trgovini, dvigalu. Ali je celotna slika našega vsakdanjika kot ples v maskah? Dobri odnosi so vedno predstavljali težko delo. O iskrenih in neiskrenih odnosih lahko premlevam tudi ob in po Valentinovem. Če bi se že našel kdo, ki bi si lastil pravico, da mi lahko kupi darilo, bi raje videla, da mi namesto nepotrebnega zapravljanja podari iskrenost in razumevanje. Da ob tej priložnosti pusti masko nekje v kotu in pozabi nanjo do naslednjega pusta. Samo takrat naj bi bUa njegov rekvizit. Tudi vaš odnos, drage Zasavčanke in Zasavčani, do vašega/našega časopisa naj bo brez mask. Pišite nam, predlagajte, svetujte. Brez maske, a z dobrim namenom. Potrudili se bomo, da boste z vsako novo številko bolj zadovoljni. Če nas imate resnično radi, je bil morda prav 14. februar dan, ko ste poleg vseh, kijih imate radi, mislili tudi na nas. Predstavljajte si, da je Valentinovo ravno danes, ko smo prišli naravnost k vam. Da nas prelistate, kaj zanimivega preberete, se zabavate. Predlagam, naj bo odslej naše Valentinovo ob vsakem izidu novega Zasavca. Nisem še omenila polne lune in njenega vpliva na strpnost in nestrpnost. Pa tudi desete vlade v samostojni Sloveniji ne (druge na čelu z JJ), ki jo čaka zahteven mandat, saj se država že več let spopada s finančno in gospodarsko krizo, na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih več kot 116.000 ljudi, zadolževanje je zaradi padca bonitetnih ocen vse dražje, reforme potrebujejo tako zdravstveni in pokojninski sistem kot trg zaposlovanja ... To je že področje našega Mefista, o tem obširno poročajo tudi vsi ostali mediji, mi pa bomo kmalu občutili, ali se bosta politična in gospodarska kriza poglobili ali... Stanislava Bodočnost/ Meflsto Mefistova razmišljanja Nova vlada in zamenjava kadrov Dobili smo novo, deseto vlado v samostojni Sloveniji. Glede na to, da so ukinjena nekatera ministrstva, je tokratna vlada številčno najmanjša v naši samostojni zgodovini. Že drugič bo vlado vodil Janez Janša, ki se je po novem javnosti predstavil kot Ivan Janša Janez. Kakor koli že, naj bo Ivan ali Janez, Janšo in njegove izbrance čaka izjemno težko delo. Stopili so na čelo države, ki se že nekaj let spopada s finančno in gospodarsko krizo. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih preko 116 tisoč ljudi. Zadolževanje že tako zapufane Slovenije je zaradi neugodnih bonitetnih ocen vse težje in dražje. Krizo, v kateri smo se znašli, občuti tudi vsak posameznik. Seveda vsak po svoje. Statistika beleži vse večje število socialno ogroženega prebivalstva. Če se v državi zadeve ne bodo na hitro začele obračati na bolje, bo mrknilo še več podjetij, kot jih je v letu 2011. To pa bi pomenilo še manj prispevkov na račune državnih blagajn, kot so zdravstvena, pokojninska, socialna in druge, iz katerih država črpa sredstva za lastno nemoteno delovanje in delovanje upravičencev. Potrebovali smo vlado. Lahko bi jo dobili že prej, a se je zapletlo pri izbiri in potrjevanju mandatarja. Tokrat, na petek, ki na srečo ni bil 13. v mesecu in ga ni zaznamovala polna luna, temveč je bil čisto običajen petek, 10. februarja, se je vlada vendarle predstavila v državnem zboru in tudi dobila podporo večine poslancev. Nemoteno lahko začne delovati. Bil je že skrajni čas, bodo rekli pragmatiki. Pa naj se matrajo, bodo menili nasprotniki Janševe politične smeri. To smo jih namahali, bodo slavnostno vzklikali Janezovi oziroma Ivanovi privrženci. Za Janeza Janšo, vse skozi, odkar je v politiki, tudi najstrožji kritiki trdijo, da se najbolje počuti, ko so razmere ekstremne. Menda je človek, ki mu je v velik užitek reševanje najbolj zahtevnih zapletov. Če je to res, potem smo, ne glede na čuden splet okoliščin, dobili pravega. Če je to res, bo Ivan že vedel, kako nas potegniti iz dokaj globoke greznice, v kateri smo se v zadnjih letih znašli. To, da je Janez z ekipo zmanjšal število resorjev, z ukinitvijo ministrstva za kulturo vred, in da je vlada že takoj na svoji 1. seji zamenjala nekatere kadre, še ne pomeni, da bo državna birokracija po novem cenejša, kot je bila predhodna, in dejstvo, da je Ivan napravil pravi salto mortale v odnosu tožilstva in policije, tudi ni garancija, da bo pravna država pravičnejša in učinkovitejša pri iskanju resnice in pravice. Vse je potrebno še v praksi dokazati. Najbolj pa me skrbi, kdo bo predvolilne obljube, dane upokojencem, žago- Bodočnost 15.1. 2012 Jasna Ahmetovič, Log 20, Hrastnik - sin Tarik 17.1. 2012 Snježana Babič, Ulica Luke Svetca 3, Litija - hči Nika; Jelka Razbor-šek, Kolovrat 23, Izlake - hči Vesna Raz-boršek 18.1. 2012 Mateja Šeško, Obrežje pri Zidanem Mostu 16, Laško- sin Lovro Hren; Melita Odlazek, Mala Goba 6, Dole pri Litiji - hči Eva Bizjak 19. 1. 2012 Petra Kramberger Litrop, Trg ljudske pravice 16, Lendava - hči Katja Litrop 21.1. 2012 Mersiha Kobinovič, Žabjek 30, Trbovlje - sin Denis 22.1. 2012 Ines Drnovšek, Cesta zmage 16, Zagorje - sin Gašper Prapretnik; Renata Trajčeva, Podkraj 91, Hrastnik - sin Tian Selič 23. 1. 2012 Ines Potisek, Veličkova 7, Hrastnik - sin Gal Potisek Hrastnik; Tjaša Smodiš, Šuštarjeva kolonija 27, Trbovlje - hči Katarina Ostojič; Mojca Lazar, Jagnjenica 35a, Radeče - sin Izidor; Mojca Kmetič, Čolnišče 47, Zagorje - hči Leja 24.1. 2012 Maša Plevnik, Opekarna 37, Trbovlje - hči Ela Dobršek 25.1. 2012 Janja Plevčak, Zgornje Sečo-vo 6, Rogaška Slatina - hči Lara Plevčak 26. 1. 2012 Romi Eberlinc Završnik, Partizanska pot 20, Litija - sin Nejc Završnik; Monika Hauptman, Golovec 36, Trbovlje - sin Timotej Zabojnik 27.1. 2012 Jasna Dražetič, Planinska c. 19, Sevnica - sin Lenart Rugelj; Denisa varjal in izpolnil, zdaj ko je Karel Večni za reševanje odnosov s tujino izbran. Pa pustimo času čas in Ivanu Janši Janezu ter njegovi neustrašni ekipi srečno obdobje vladanja zaželimo. Morda mu bo le uspelo barko po nemirnem valovju krmariti in bo, kot Noe nekoč, Janez po dolgotrajni nevihti v miren pristan uspel slovenski zverinjak pripeljati. Zaželimo novi vladi uspešno delo in čim manj sporov z opozicijo; od posluha in razumevanja tistih, ki so na volitvah relativni zmagovalci postali, a potem brez mandatarja ostali, bo tokrat veliko odvisno. Bomo kaj kmalu lahko ugotovili, kako radi imajo naši, moji in tvoji izbranci nas in našo preljubo deželo. Mefisto Ajkunič, Kešetovo 6a, Trbovlje - sin Denis 30.1.2012 Andreja Majcen, Žabjek 27, Trbovlje - sin Lan Korez; Lidija Špan, Obrežje pri Zidanem Mostu 1, Laško -hči Lara Belej 31.1.2012 Bisera Barič, Opekarna 27, Trbovlje - sin Leonardo Halilovič; Veronika Fajfar, Prečna pot 26, Zagorje - hči Maja Fajfar 1.2.2012 Ksenija Hudomalj, Potoška vas 40a, Zagorje - sin Jaka; Tadeja Bi-gman, Klek 43, Trbovlje - sin Rok; Nina Papež, Prosojna cesta 10, Velenje - hči Neja 2.2.2012 Mojca Kuzmički, Pečje 13a, Sevnica - sin Leon Gane; Alenka Kadi-vec, Hrastje 166, Kranj - sin Miha Simona Mušič, Dvor 2, Ljubljana- Šentvid - hči Ula Mušič Petkovič; Nives Pušnik, Trg Franca Kozarja 16, Hrastnik - sin Dennis Botič 3.2. 2012 Katja Juvan, Polšina 4a, Trojane - hči Eva Goričan; Sabina Smrkolj, Podlipovica 16, Izlake - sin Miha Razpotnik; Dunja Kočar, Partizanska cesta 22a, Trbovlje - hči Špela Pirc 4.2. 2012 Mojca Lazar, Stari dvor 24, Radeče - sin Matic Šuligoj 8.2. 2012 Mateja Langus, Hotunje 11, Ponikva - sin Matevž 9.2. 2012 Damira Kolar, Obrtniška cesta Ha, Trbovlje - sin Rok Od naše zadnje številke je 36 srečic zadihalo med nami. Vsem iskreno čestitamo! Ob veselem dogodku se z vami veseli Zasavc! Dobra vita tokrat v Hrastniku Maja Debelak, znana tudi kot Dobra vila, je v hrastniški knjižnici najprej povedala svojo življenjsko zgodbo -kako je pustila službo, ki je ni marala, in začela delati, kar jo veseli. O tem je napisala tudi knjigo Čarobnost življenja, ki govori o tem, kako se znebiti vloge žrtve, kako preseči negativne misli, ljubosumje. Knjiga spodbuja k akciji. „Ko se zaveš, da si odgovoren za vse, kar se ti zgodi v tvojem življenju, in veš, da imaš možnost spremeniti to realnost, najdeš ključ, ki odpira vrata v magičen in čudovit svet,“ je prepričana. Maja Debelak svetuje, piše odmevne kolumne za Lady in Anteno, izdeluje energetski nakit, predvsem pa ima ogromno življenjske energije, ki so je bili deležni tudi številni obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta. Vragov svak v jzvedbi hrastniških lutkarjev Vragov svak je nova predstava hrastniških lutkarjev, ki so jo povzeli po češki pravljici v štirih dejanjih. Člani Marionetnega gledališča Jurček so v ponedeljek 6. februarja navdušili mlade in starejše obiskovalce s premiero v svojih prostorih v hrastni- Hudiček tudi stalna razstava njihovih marionet, edina te vrste v Sloveniji. Hrastniške marionete, ki so svojo dramatično pot začele že leta 1947, tri desetletja zabavale ljubitelje marionet od blizu in daleč, a potem žalostno propadle, so spet oživele leta 2007 ob svoji 60-letnici. Od takrat so pripravili že šest predstav, ustanovili društvo, svojo spletno stran, želijo pa si pridobiti še več mlajših ustvarjalcev. „Igro Vragov svak so hrastniški lutkarji prvič uprizorili leta 1953 v Konzumu, zato smo se odločili, da jo oživimo tudi mi,“ je dejala predsednica lutkarskega društva Jerica Ulaga. Fanči Moljk, slike FM, arhiv KAS, Andrej Zdovc, arhiv hr. lutkarjev Maturantski plesi se vrstijo Zasavski dijaki se vozijo na šolanje v Litijo, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Celje. Že nekaj časa potekajo letošnji maturantski plesi, na katerih se poslavljajo od srednjih šol, lepega, včasih tudi težkega obdobja mladosti. Organizirajo jih največkrat v večjih športnih dvoranah, kamor lahko povabijo dijaki za mizo okoli deset svojih sorodnikov ali prijateljev. Tokratna slika je s plesa Gimnazije Lava, ki je bil zadnjo soboto v januarju. Iztok Mlakar kot Sljehrnik navdušil v Domu Svobode Dom Svobode je v četrtek 26. januarja gostil člane SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. Predstavili so se z imenitnim Sljehernikom avtorja Iztoka Mlakarja, ki je odigral tudi glavno vlogo. Govori o novodobnem slovenskem bogatašu, zgodbo pa prepletajo in bogatijo številni songi. Predstava je zaradi odlične igre glavnega igralca Iztoka Mlakarja in njegove ekipe privabila številne obiskovalce tudi iz drugih krajev, saj so vstopnice predvsem v Ljubljani takoj razprodane. Med igralci je bil tudi Rok Matek iz Kopra, ki je prepričljivo odigral reveža, žandarja in pravnika. Prišlo ga je pozdravit številno sorodstvo z Dola, iz Hrastnika, Čeč in Črete, kjer se je rodil. Pa še 29. rojstni dan je imel ta dan! V Hrastniku bodo imeli Sljehrnika kot abonmajsko predstavo in za izven še v ponedeljek 26. marca. Fotoklub je razstavil zasavsko industrijsko dediščino V sredo 1. februarja so člani hrastni-škega Fotokluba v galeriji DD odprli razstavo zasavske industrijske dediščine. Vinko Žagar, predsednik kluba, je obiskovalce spomnil, da se s tem nadaljuje cikel iz leta 2006. V kulturnem programu so sodelovali člani MPZ Svoboda Hrastnik, k sodelovanju so spet povabili Tadejo Bučar, svetovalko za strateško kreativnost, Zasavčanko, ki že nekaj let živi v Berlinu. Za otvoritev je zasnovala odmeven članek, ki so ga prebrali tudi na otvoritvi. Med drugim se sprašuje, kdo bo tisti, ki bo preteklik spremenil, popravil, izboljšal, ohranil, prevetril, dvignil, razmislil, ustvarjal, sodeloval. Ga naredil v sedanjik. “Jaz in vi. Drugih ni,” odgovarja kar sama. Zasavje je dolga desetletja s svojo industrijo oskrbovalo celo Slovenijo, zato si zdaj zasluži nekaj pozornosti. In člani Fotokluba jo gotovo izkazujejo. Avtorji fotografij so: Miran Amon, Ciril Bec, Jernej Biderman, Matjaž Kirn, Lovro Rozina, Simon Tanšek, Andrej Zdovc, Jure Zupanek in Vinko Žagar. Perpetuum Jazzile zatresli športno dvorano v Radečah Tretjo soboto v januarju so se člani vokalne skupine Perpetuum Jazzile ustavili tudi v Radečah. Njihova slovenska turneja, ki traja od 18. novembra, je privabila na njihove koncerte že več kot 33.000 ljudi. Zaradi česa so dvorane razprodane že mesec dni, včasih celo dva meseca pred nastopom? Veliko obeta že njihov slogan Vokalna ekstaza, ki pa ga dojamejo samo tisti, ki so ekstazo že doživeli. Sloves jim dajejo mnogi bleščeči podatki: njihova Africa je dosegla na YouTubu že rekordnih dvanajst milijonov ogledov, Golica Avsenik Medley tri milijone, so tudi peta največja Fa-cebook skupnost v Sloveniji. Poleg vrhunske ubranosti glasov, solistov, dirigentov, pianista, neverjetnega talenta beatboxerja je genialna tudi tehnična ekipa. Nežno pretakanje barvnih odtenkov se prilagaja vsebini izvajanih pesmi, tonski mojster dela čudeže tudi v navadnih športih dvoranah. Največja prepoznavnost Perpetuum Jazzila pa je v tem, da pogosto uporabljajo glasove namesto inštrumentov in imajo simpatično koreografijo. Piko na i veliki priljubljenosti daje zagotovo njihov način komuniciranja z obiskovalci. Nanje se obračajo kot prijatelji, ki so nadvse srečni, da jih lahko s svojim koncertom razveselijo. Z njimi komunicirajo duhovito, prisrčno, spoštljivo, nič zvezdniško. Spoštovanja vredna je tudi njihova humanitarna dejavnost. Vsak nastop skupine Perpetuum Jazzile sproži na Facebooku plaz pohval, ki jih lahko povzamemo v zapisu nekega obiskovalca v Radečah: So koncerti, so kul koncerti, so zaaaa-aaaakon koncerti in so KONCERTI PJ!!! Enostavno - perfektni ste!! Nemogoče je, da se njihova ljubezen do petja in življenja ne bi dotaknila vseh, ki se znajdejo v njihovi bližini. Z vsako pesmijo je ekstaza močnejša, zato ni možno, da bi po koncertu Perpetuum Jazzila njihovi oboževalci normalno zaspali. Preveč so vznemirjeni. „Na odru skupina najbolje funkcionira z vami, z občinstvom,“ je na številne pohvale enostavno odgovoril Sašo Vrabič, vrhunski vokalni bobnar, sicer pa akademski slikar z magisterijem iz grafike. Lepo gaje bilo poslušati. Kot vse druge. Na Dolu šesto Rom Pom Pon prvenstvo 2012 V soboto 4. februarja je bilo v Dolanki šesto tekmovanje cheerleading in che-er plesnih skupin, ki se jih je udeležilo okrog petnajst društev in več kot 450 tekmovalcev. Tudi letos so se številni obiskovalci navduševali nad njihovimi slikovitimi oblačili in izvajanji. Dogajanje so popestrili s srečolovom, kreativnimi delavnicami in izžrebanimi nagradami. Vsem nastopajočim je organizator, domače društvo ŠKD Feniks, podelilo tudi priznanja.' Mateja Grošelj prejela prestižno novinarsko nagrado EU 2011 V Bruslju so bile podeljene novinarske nagrade EU 2011 za prispevke o zdravstvu. Štirje evropski novinarji so prejeli nagrade za najboljše članke o zdravju, izbrane izmed skoraj 500 prispevkov, ki so jih poslali novinarji iz vseh 27 držav članic. Novinarske nagrade, ki jih je Evropska komisija tokrat podelila tretjič, nagrajujejo in spodbujajo delo novinarjev iz Evropske unije, ki javnost ozaveščajo o pomembnih zdravstvenih vprašanjih. Osrednja tema letošnjega natečaja je bila kampanja „Evropa za bolnike“, podeljena pa je bila tudi posebna nagrada za članke o opuščanju kajenja. Prvo nagrado v višini 6.000 evrov sta osvojila novinarja Ben Hirschler in Kate Kelland iz Združenega kraljestva za članek o odpornosti na protimikrob-na zdravila, drugo nagrado v višini 2.500 evrov je prejela Rita Makaresz iz Madžarske za članek o blagodejnih učinkih telesne vadbe pri preprečevanju depresije, dobitnica tretje nagrade v višini 1.500 evrov pa je slovenska novinarka, Zasavčanka Mateja Grošelj, ki je napisala članek z naslovom „Od Lojzeta k Ludviki", objavljen v tedenski prilogi Večera. Članek o najpogostejši obliki raka pri ženskah - raku na prsih - je napisan z gledišča ženske, ki je prestala operacijo z novo kirurško metodo rekonstrukcije dojke. Posebno nagrado za članek o opuščanju kajenja v višini 3.000 evrov je prejela Poljakinja Monika Cetera za spletni prispevek, ki podrobno opisuje manj znan škodljivi učinek kajenja - prizadeto zdravje ustne votline. Postopek za izbor nagrajencev je potekal v dveh fazah: nacionalne žirije so izbrale finalista iz posamezne države in finalista v posebni kategoriji opuščanja kajenja, nato pa je žirija EU, sestavljena iz predstavnikov Evropske komisije, strokovnjakov za javno zdravje in novinarjev, izbrala štiri zmagovalne članke. Po virih StaR, slika internet Predstavniki Zasavja na Irskem Delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki zasavskih občin in zaposleni na Regionalnem centru za razvoj, ki se ukvarjajo s projekti razvoja turizma, je bila med 30. januarjem in 3. februarjem na študijski poti na Irskem. V petih dneh se je zvrstila vrsta delovnih sestankov in srečanj, kjer so irskim gostiteljem predstavili Zasavje, njegovo turistično ponudbo in razvojne načrte, hkrati pa si ogledali nekatere njihove zgledne primere razvoja turističnih produktov. Formalni vrh srečanja je bil svečani sprejem pri' županu Limericka Jimu Longu, ki so se ga udeležili pomembni predstavniki gospodarskih in drugih združenj regije Shannon. Zasavski delegaciji so se pridružili še veleposlanica na Irskem Jasna Ceršak, Gorazd Renčelj, ki na ambasadi v Londonu skrbi za ekonomsko sodelovanje, in Tine Murn, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Londonu. Ker Regionalni center za razvoj že dolgo uspešno sodeluje z razvojno agencijo Shannon Development, je župan Limericka izkoristil to priložnost in ponudil zasavski regiji še tesnejše medsebojno sodelovanje; v kakšni obliki bo potekalo, naj bi se dogovorili ob njegovem obisku Zasavja. Agencija Shannon Development, ki skrbi tudi za turistični razcvet regije Shannon, je pripravila oglede treh poučnih primerov in pogovore z njihovimi tvorci. Grad in etnološka vas Bunratty je že zelo uveljavljen turistični proizvod, ki privlači številne nostalgike in druge skupine, saj je rekonstrukcijo preteklih časov nadgradil s številnimi prikazi in tudi možnostjo aktivnega sodelovanja obiskovalcev. Gozdne vile na območju Ballyhoura so primer manjšega uspešnega turističnega naselja, ki je nastal z javno-zasebnim partnerstvom. Poleg tega se na omenjenem območju hitro razvija izjemno uspešen turistični proizvod, katerega srčika je proga in središče za spuste z gorskimi kolesi. Predstavniki slednjega so zelo zainteresirani za nadaljnje sodelovanje in pomoč pri morebitni vzpostavitvi tovrstne turistične ponudbe v Zasavju. Besedilo in slika RCR Zasavski kalejdoskop Združenje RUDA V soboto 21. januarja je v Mežici potekala prva redna skupščina Združenja za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije, ki se krajše imenuje Združenje RUDA. Združenje so v lanskem letu ustanovila tri lokalna društva: Pihalni orkester Rudnika Mežica, Moški pevski zbor Mežiški knapi in Turistično društvo Mežica. Združenje je bilo ustanovljeno kot nevladna, samostojna in prostovoljna organizacija, ki dela v javno dobro. Glavni namen ustanovitve je povezovanje slovenskih društev in posameznikov, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje in popularizacijo rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. Osnovni cilji združenja so raziskovanje, ohranjanje in popularizacija rudarskih ritualov na območju Slovenije. Kmalu po ustanovnem zboru so trije predstavniki slovenskega združenja odpotovali v Heerlen na Nizozemskem, kjer so 14. in 15. maja 2011 potekali 14. Evropski knapovski in topilniški dnevi. Pod tem imenom se vsako drugo leto odvija sklop različnih prireditev s področja ohranjanja rudarske dediščine. Prireditve potekajo pod pokroviteljstvom Združenja evropskih rudarskih in topilniških društev - Vereinigung Europäische Bergmanns- und Hüttenvereine (v nadaljevanju združenje VEBH). Uradni del prireditev se je začel z redno skupščino združenja VEBH, na katero smo bili prvič povabljeni tudi predstavniki RUDE, že omenjenega novega združenja, ki bo v ustroju VEBH zastopal interese slovenskih društev. Do takrat so bile članice združenja VEBH Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Francija, Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska. Od 14. maja lani pa je med njimi tudi Slovenija. Zamisli, da bi tudi slovenska društva lahko sodelovala v okviru VEBH, so pričele tleti leta 2010, ko se je v Mežici odvijala parada rudarskih godb. Takrat je bil na paradi prisoten tudi generalni sekretar združenja VEBH Helmut Hribernigg, ki je prepoznal naš trud in nas tudi ves čas spodbujal, da stopimo korak dalje in postanemo enakopravni člani evropskega združenja. Omenjeno združenje je bilo ustanovljeno 6. februarja 1965 v Luisenthalu v Nemčiji. Ob ustanovitvi se je imenovalo Federation Europeene des Mineurs et Siderurgistes. Leta 2007 se je združenje preimenovalo v Vereinigung Europäische Bergmanns- und Hüttenvereine. Za spremembo imena so se odločili, ker velika večina članov prihaja iz nemško govorečih dežel. Zato je nemščina postala tudi uradni jezik združenja. Na podlagi statuta VEBH vodi petčlanski rudarski prezidij, katerega člani v tem mandatnem obdobju prihajajo iz Avstrije, Nemčije in Češke. Doslej so posamezna društva iz Slovenije uspešno sodelovala predvsem na prireditvah v Avstriji, v prihodnje pa želimo izkoristiti priložnost, da se predstavimo tudi v drugih državah in da člane Vereinigung Europäische Bergmanns- und Hüttenvereine povabimo na gostovanje v Slovenijo. Povezanost slovenskih akterjev, ki jim ni vseeno za bogato rudarsko dediščino, je prvi korak k uspešnemu delu v prihodnosti. Naša naloga je, da ohra- nimo tovarištvo in znanje, ki so nam ga zapustili rudarji v obliki ustnega izročila oziroma s pomočjo pisnih dokumentov. S ponosom lahko zapišemo, da se nas je na prvi redni skupščini Združenja RUDA zbi^lo 23 predstavnikov devetih društev in inštitucij iz Mežice, Zagorja ob Savi, Hrastnika, Idrije, Griž in Leš nad Prevaljami. Na skupščini smo sprejeli program dela za leto 2012, izvolili smo tudi organe združenja. V devetčlanski izvršni odbor so bili imenovani: predsednik Tadej Pungartnik (Turistično društvo Mežica), podpredsednik Janez Lipec (Turistično društvo Ruardi Zagorje ob Savi), tajnica Darja Komar (Turistično društvo Mežica) ter člani Primož Fraj-le (Rudarska godba Hrastnik), Tomaž Vencelj (Godbeno društvo rudarjev Idrija), Jože Hribar (Etnološko društvo Srečno), Drago Krevh (Pihalni orkester Rudnika Mežica), Jakob Naveršnik (MPZ Mežiški knapi) in Miran Prošt (Podzemlje Pece). Tadej Pungartnik, slika StaR sam Sam Trbovlje Nasipi 6a 1420 Trbovlje tel.: 03/5614 780 fax: 03/5614 785 gradbeni material vodovod, ogrevanje barve, laki vijaki, okovje vrtni program keramika in kopalniška oprema IÜ) elektro www.sam.si OHRÄNITI VEČNO MIÄDOST? www.peugeot.si NIČ ISŽJEGA! Včlanite se v program MojPeugeot in izkoristite do 35 % popust na pooblaščenih servisih Peugeot! PEUGEOT r«roei>č> TOTAL MojPeugeot Postanite član programa MojPeugeot in vzdrževanje vašega Peugota v optimalni formi bo lažje in ceneje kot kadarkoli. Na pooblaščenih servisih Peugeot boste za servisne storitve plačevali do 17,50 %, za originalne rezervne dele pa do 35 % manj. Za prijavo in informacije o programu MojPeugeot obiščite www.peugeot.si, pokličite 080 26 24 ali povprašajte pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot cLS 7 PEUGEOT MOTlON'-^eMOTiq* ’ RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 0 I, prodaja: 0 I/729 92 00,722 81 31,031/669 367 Odsevni brezrokavniki NLB Vita za prvošolčke OŠ NHR Hrastnik Prvošolčki Osnovne šole NHR Hrastnik so na povabilo zaposlenih banke zadnji dan meseca januarja obiskali poslovalnico NLB v Hrastniku. Dan je bil izbran namenoma, saj so zaposleni želeli medgeneracijsko povezati izplačilo pokojnin. Tako so malčki seniorjem v vrsti zapeli nekaj pesmic in popestrili njihovo čakanje. Prijazne komercialistke so otrokom pokazale bankovce in kovance, jim predstavile spletno stran NLB za otroke in jih povabile k barvanju risbic Toli in nagradnemu zbiranju nalepk za zbrane kovance in bankovce. Cvetka Možina, vodja poslovalnice, je v imenu življenjske zavarovalnice NLB Vita predala odsevne brezrokavnike in povedala: »Otroci so zelo ranljiva skupina v prometu, zato smo se letos ponovno odločili, da šolam in vrtcem po celi Sloveniji podarimo odsevne brezrokavnike in na ta način prispevamo k izboljšanju njihove varnosti. Letos smo poskrbeli tudi za njihove vzgojiteljice in učiteljice, ki smo jih ravno tako opremili z odsevnimi brezrokavniki, da bodo njihovi sprehodi še bolj razigrani, a hkrati tudi varni.« V šoli so bili novih odsevnih brezrokavnikov za malčke in učiteljice zelo veseli, saj jih potrebujejo, ko se podajo na raziskovanje okolice. Tudi v šoli namreč veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju otrok in staršev o tem, kaj lahko sami storijo za večjo varnost v prometu. Likovni dogodek v galeriji TKI Hrastnik V ponedeljek 6. februarja je bila v galeriji poslovne zgradbe TKI v Hrastniku v počastitev kulturnega praznika odprta razstava slikark Severine Trošt Šprogar in Nade Debelič. Severina Trošt Šprogar, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je bila rojena leta 1963 v Celju. S slikarstvom se ukvarja že 30 let. Da gre za znano slikarko, ki uspe na slikah prikazati stapljanje likovnega z realnim in realno preobraziti v likovno, govori dejstvo, da je tokratna razstava v galeriji TKI že njena enainštirideseta. V samem likovnem izrazu slikarke j e zaslediti preplet doživljanja in refleks vseobsežnih zaznav čutenja in dojemanja odprtosti in sprejemanja. Pozornost absolutnosti trenutka sedanjosti, vpetega v presežno, narekuje dinamiko njene ustvarjalnosti. Nada Debelič se je rodila leta 1953. Slikarstvo je njena strast že 35 let. Kot članica društva Relik v Trbovljah in Uliks na Rabu deluje tudi v likovni skupini Mi. Gre za likovno združenje Komin-Rab. Pred nedavnim je postala študentka slikarstva na Visoki šoli za slikanje in risanje v Ljubljani, kjer obiskuje 4. letnik. Veliko je že razstavljala tako samostojno kot tudi skupinsko. Njena dela so si lahko ogledali ljubitelji likovne umetnosti v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Uveljavila se je tudi kot organizatorka likovnih kolonij in ex-temporov. Ustvarja v svojem ateljeju ArtStudio Nada Debelič na Rabu. Žal se ni mogla udeležiti razstave v galeriji TKI, ker so ji to preprečile vremenske razmere na Rabu, kjer domuje. Odprtja razstave so se udeležili nekateri znani obrazi iz Zasavja. Slike sta si ogledala tudi hrastniški župan Miran Jerič ter velik ljubitelj likovne umetnosti in slikar Bogdan Barovič. M. A. Š., foto D. Vukovič Kulturni dan Društva invalidov Hrastnik V ponedeljek 6. februarja je Društvo invalidov (Dl) Hrastnik že tradicionalno organiziralo svoj kulturni dan. Zbrane je nagovoril predsednik Dl Hrastnik Rajko Žagar, nato je vodenje kulturnega programa prevzela Manja Goleč. Najprej smo se posvetili življenju in delu lani preminulega Toneta Pavčka. Med spoznavanjem njegovega življenjepisa je Manja z nami delila tudi njegove pesmi, tiste bolj razigrane in mladostne pa nam je prebrala Anja Pavčnik, učenka Osnovne šole narodnega heroja Rajka. Drugi del kulturnega dneva je bil namenjen slikarski umetnosti in profesorici likovne pedagogike Eleni Sigmund, ki se ukvarja z različnimi likovnimi tehnikami. Spoznali smo njene slike na platnu in čudovite vitraže. Gregor Erman, foto: arhiv društva Zasavski kalejdoskop razgradili in tudi reciklirali. Veliko pa damo tudi na ekološko zavest, zato bomo postavili temeljni kamen za eno prvih čistilnic za politike v Sloveniji. Zavedamo se, da je čiščenje politikov, vsaj v pustnem času, ena prvih nalog ekološkega osveščanja. Osrednji del našega pustovanja bo Litijski karneval, ki bo letos potekal v soboto, 18. februarja od 15. ure dalje po starem mestnem jedru vse do trgovskega centra na Ježi. Po končani povorki bo obiskovalce s svojimi domislicami pod šotorom zabaval znani politični satirik Sašo Hribar. V dopoldanskih urah bo pod šotorom potekalo ocenjevanje najboljših krofov, otroci pa bodo uživali na ustvarjalnih pustnih delavnicah, indijanski zabavi in plesni maškeradi. Zabava se bo nadaljevala do poznih ur, igrala bosta skupini Pop Design in Kolovrat. Na pustni torek, 21. februarja se bo predsednik »Pust« s svojo pustno vlado odpravil v Ljubljano in obiskal našo hišo odločanja, parlament, kjer bo vladajočim predal listino s pustnimi ukrepi. V sredo, 22. februarja bo sledilo pokopavanje pusta s tradicionalno skupino, občinsko oblast pa bo pustna vlada vrnila županu. RCR Pustovanje v Litiji Litijski pustni karneval je eden starejših karnevalov v slovenskem prostoru. Njegovi začetki segajo daleč v preteklost, leta 1847 je bilo namreč v Kmetijskih in rokodelskih novicah prvič omenjeno pustovanje v Litiji. V tistih časih so maškare veljale za nespodobne in neprimerne, bile naj bi tudi slab vzgled mladim. Letos smo se v Litiji z veliko vnemo in zanosom lotili priprav na pustni čas, saj želimo obuditi karneval in nadaljevati tradicijo naših prednikov. Dokaz pestre preteklosti karnevala je razstava Pustovanja v Litiji skozi zgodovino, ki je trenutno na ogled v prostorih Občine Litija. Pripravil jo je Javni zavod za kulturo Litija, njen namen pa je obuditi stoletno tradicijo litijskih karnevalov, ki so v zlatih časih 60. in 70. let 20. stoletja v Litijo privabili do 20 tisoč obiskovalcev. Litijski pustni karneval je prepoznaven in pomemben del naše kulturne dediščine, ki je presegal lokalne ovire, vedno pa je bil znan po odlični politični satiri. Svetovni in domači politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je bil dogodek vedno zrcalo trenutnega političnega dogajanja. Letošnji pustni program bo v Litiji potekal vse od debelega četrtka pa do pepelnične srede s pokopom pusta. Na debeli četrtek, 16. februarja bodo Litijo ob 13. uri obiskale tradicionalne slovenske skupine: kurenti, pokači in orači, dogajanje v starem mestnem jedru pa bodo popestrile pustne dobrote, maske in okraski na stojnicah. Oblikovala se bo »pustna vlada narodne enotnosti«, ki ji bo predsedoval »Pust«, poleg njega pa bodo vlado oblikovale vse pomembnejše slovenske politične osebnosti. Puste maske znanih politikov je za litijski karneval izdelal kipar Jože Tönig iz Domžal, ki je na satiričen način oblikoval obraze znanih politikov, kot so Janša, Jankovič, Virant, Kučan in Erjavec. Na debeli četrtek se bomo ukvarjali tudi z »vaganjem« najdebelejših občanov, še posebej pa bo tehtanje namenjeno najtežjemu politiku, predvsem teži njegovega karakterja. V tem času bomo odprli eno prvih ekoloških odlagališč za politike. Menimo namreč, da je politike potrebno reciklirati, saj so največji obnovljivi vir v naši državi, zato jih bomo na ekološki način Orleki in Repete Skupina Orlek j e spet aktivna. Januarja so v studiu RSL v Novem mestu posneli nov album z naslovom Repete, ki naj bi izšel marca letos. Njegova promocija bo 29. marca v Kinu Šiška v Ljubljani. Sledilo bo nekaj koncertov po Sloveniji, oktobra pa jih bo pot odnesla na turnejo po Južni Ameriki. Koncertirali bodo v Braziliji, Argentini in Urugvaju. Na novem albumu so razen skladbe Življenje gre naprej stare pesmi, pre-aranžirane in odigrane z akustičnimi instrumenti. Prevladujejo harmonika, kontrabas, banjo, akustična kitara in seveda pihalna sekcija, ki se je v zadnjem času pri Orlekih nekoliko prenovila. Pred leti jo je osvežil saksofonist Kristijan Adamlje, lansko leto pa je zaradi zdravstvenih težav prenehal z igranjem trobentač Janez Tori. Novi trobentač Jan Adamek, ki je od »strička Janeza« mlajši kar dobrih 40 let, je vnesel v zasedbo veliko svežine, nov pristop, nov zvok in stil igranja, kar je pokazal tudi na snemanju albuma, kjer je bil glavna zvezda. Sodelovale so tudi Sestre; tri sestre članov zasedbe (Ester Razstava ob kulturnem dnevu vTDI Loka V Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu so ob slovenskem kulturnem prazniku v večnamenski dvorani odprli razstavo del Radovana Hribarja mlajšega, zaposlenega v domu na delovnem mestu dietnega kuharja. Avtor je na ogled postavil 28 svojih risb v tehniki oglje Adamlje, Blažka Fele in Neva Marn) so pele spremljajoče vokale, pri čemer Marnova poje tudi solo skladbo Fontana želja, poleg tega je pri dveh skladbah odigrala flavto. Tomislav Goluban iz hrvaškega Zagorja je priskočil na pomoč z orglicami, ker sicer »dežurni« orgličar, pevec Vlado, ni bil zadovoljen s svojimi »improvizacijami« na snemanju. Mitja Tori, slika arhiv ORLEKI in grafitni svinčnik iz obdobja 2008 -2011. Razstava je nastala na pobudo stanovalke doma Bronislave Drev, ki je tudi sama slikarka in je zaznala Hribarjev talent ter mu na začetku umetniške poti pomagala z nasveti in spodbudnimi besedami. Razstava bo odprta mesec dni in si jo je mogoče ogledati vsak delovni dan od 9. do 17. ure. TDU Loka pri Zidanem Mostu Županov razgovor s predstavniki verskih skupnosti Trboveljski župan Vili Treven se je 20. januarja v mali sejni sobi v občinski zgradbi sestal s predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo na območju občine Trbovlje. Srečanja so se udeležili župniki Matjaž Križnar iz Zagorja ob Savi, Amadej Jazbec iz Trbovelj in Peter Bregar iz Podkuma ter predstavnik baptistov Primož Rajšek. Navzoč je bil tudi direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič. Kot je dejal Treven, takšna, srečanja zagotavljajo medsebojno toleranco in omogočajo nadaljnje sodelovanje. Aleš Gulič je pojasnil, da se pripravlja sprememba zakona, ki bo najverjetneje sprejeta, ko bo začela delovati nova vlada. Zakon naj bi poenostavil registracijo novih verskih skupnosti, ki jih je trenutno v Sloveniji 42, medtem ko jih je okrog 150 prisiljenih delovati v obliki društev oziroma sploh niso registrirane. Odnos države do verskih skupnosti je po Gubčevem mnenju korekten in kakšnih večjih problemov ni. Vse manj pa je denarja. Ustavno sodišče je odločilo, da financiranje verskih skupnosti ni sporno, vendar tudi obvezno ni. Sredstva, na- menjena verskim skupnostim, se bodo v državnem proračunu za leto 2012 zmanjšala. Pojasnil je, da se kot direktor Urada za verske skupnosti običajno ne udeležuje srečanj na lokalni ravni; tokratna udeležba je bila izjema, ker ima v Trbovljah domicil. Izrazil je tudi željo po sožitju. Predstavniki verskih skupnosti so menili, da je mogoče govoriti o posameznih primerih, ko gre za oviranje posameznikov, medtem ko na splošno ni težav pri opravljanju njihovega poslanstva. Ugotovili so, da je največji problem denar. Menih so, da pri tem računajo na Božjo pomoč. Rajšek je izpostavil problematiko neurejene okolice baptistične cerkve, kjer je zasilno parkirišče. Menil je, da so kristjani med seboj zelo razdvojeni. Če bi se poenotili, bi lahko naredili veliko več dobrega. V samem mestu vidi veliko potenciala, ki ni izkoriščen. Treven je pojasnil, da je v. programu občine ureditev ceste mimo Zdravstvenega doma Trbovlje do vrtca Pikapolonica. Vzporedno s tem se bo polepšala tudi okolica sakralnega objekta in uredilo parkirišče. Tekst in slika M. A. Š. Zlatoporočenca Babič v Hrastniku ŽENIN: Ime in priimek: Edvard Babič Datum rojstva: 05.08.1934 Naslov: Turje 27, Dol pri Hrastniku Priča: Matjaž Babič NEVESTA: Ime in priimek: Marija Babič Datum rojstva: 29.11.1941 Naslov: Turje 27, Dol pri Hrastniku Priča: Vitomir Babič DATUM IN KRAJ PRVE POROKE: 27.01.1962, LJUBLJANA DATUM IN KRAJ ZLATE POROKE: 28.01.2012, HRASTNIK URADNA OSEBA PRED KATERO JE BILA SKLENJENA ZAKONSKA ZVEZA: Miran Jerič MATIČAR: Rok Jenko PIZZERIA ČEBELICA Vračevič Matej Valvazorjeva 2, Izlake Tel.: 03/56-74-137 Mladi v Zasavju Firbc.si, prvi zasavski mladinski portal Pred dobrim mesecem dni je Zasavje dobilo prvi pravi mladinski portal. Njegovi ustvarjalci so mladi, po večini iz Trbovelj. Pod okriljem Mladinskega centra Trbovlje (MCT) so v zadnjih mesecih uspešno pridobivali različna znanja s področja ustvarjanja medijev. Tako je ob sodobni tehnični podpori nastal portal z naslovom Firbc.si, ki vsem radovednim nudi široko paleto različnih vsebin. Od kulture, športa in prostočasnih dejavnosti do koristnih informacij, ki mladim služijo pri njihovem delu in izobraževanju. Namen portala je ustvarjati kakovostne vsebine za mlade in hkrati obveščati o dogodkih iz lokalnega okolja. »Portal je pravzaprav nastal na podlagi pobude in želje mladih. Medijev je sicer veliko, vendar je praksa pokazala, da med vso množico informacij ni dovolj vsebin, ki bi zanimale mlade,« je o nastanku portala dejala direktorica MCT Karmen Murn in dodala: »Osnovna ideja portala je v tem, da mladi ustvarjajo vsebine za mlade.« Z ustvarjanjem portala bodo mladi pridobivali različne izkušnje s področja novinarstva, oblikova- nja, fotografije in komuniciranja. Na ta način želi MCT mladim omogočiti nove izkušnje, ki jim bodo koristile pri njihovi poklicni poti. MCT vabi k sodelovanju vse, ki želijo postati del prvega zasavskega mladinskega portala. Vsi zainteresirani se lahko prijavite na mct@mct.si. S š MÜ^ikl^AL Mladinski hotel Trbovlje uspešno zaključil preteklo leto Več kot 1100 nočitev se je v preteklem letu zvrstilo v Mladinskem hotelu Trbovlje. Osemdeset odstotkov nočitev so koristili tuji gostje, dvajset odstotkov pa domači obiskovalci. Številne spremljevalne aktivnosti so hotelu dale dobro prepoznavnost, še posebej udeležba na letošnjem največjem turističnem sejmu Alpe Adria. Od začetka letošnjega leta je v hotelu tudi Turistični informacijski center, kjer imajo gostje na voljo številne informacije o zasavskih turističnih destinacijah, pripravljajo in izvajajo pa se tudi različni turistični programi. Razpis za projekte trboveljske mladine Mladinski center objavlja razpis za projekte in pobude mladih iz Trbovelj. Višina razpisnih sredstev je 2000 EUR, teme razpisa pa so pobude s področja medgeneracijskega sodelovanja in trajnostnega turizma v Trbovljah. Celotno razpisno dokumentacijo najdete na spletnih straneh MCT-ja. JK, slike arhiv MCT ' V V' Največji zasavski športni dogodek za mlade Med 17. in 24. junijem bo v Zasavju potekal eden največjih športnih dogodkov za mlade. V sklopu Mlade olimpijade, ki jo organizira MCT, bodo potekale številne športne aktivnosti na različnih lokacijah v Zasavju. Od malega nogometa, košarke, odbojke na mivki, namiznega tenisa, plavanja, teka, tenisa, kolesarjenja do balinanja. Želja organizatorjev je, da se med mladimi spodbuja aktivno preživljanje prostega časa in zdrava tekmovalnost. »Projekt Mlada olimpijada je namenjen vsemu lokalnemu prebivalstvu; usmerjen je k povezovanju, druženju in ohranjanju zdravega duha v zdravem telesu,« je poudaril vodja projekta Darjan Bunta. Poleg športnih aktivnosti bodo sledile tudi številne spremljevalne aktivnosti, kot sta ureditev vseh lokalnih igrišč in izdaja zgibanke o igriščih z osnovnimi informacijami o njih. Potekali bodo pogovorni večeri z zanimivimi gosti, športni filmski večeri in še mnogo drugega. Vse aktualne informacije o Mladi olimpijadi lahko spremljate na spletni strani MCT-ja www.mct.si. Projekt Mlada olimpijada je usmerjen k povezovanju, druženju in ohranjanju zdravega duha v zdravem telesu. Očistimo Slovenijo venem dnevu! Mladinski center Zagorje ob Savi bo v letošnjem letu še posebej dejaven pri organizaciji projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akcija bo potekala 24. marca 2012. Spremljevalni dogodki se začenjajo že mnogo prej. Koordinator akcije je Domen Kolenc; če želiš sodelovati pri organizaciji akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, nam piši na info@mczos. si. Vabimo vse, da se nam pridružite, obvezna oprema pa je dobra volja. Za podjetne Je podjetniška pot alternativa brezposelnosti? Je bolje preizkusiti svojo poslovno idejo, kot poslati na stotine prošenj za delo? Če je tvoj odgovor DA, se nam pridruži na podjetniških večerih, delavnicah, pogovornih večerih in srečanjih mladih podjetnikov iz Zasavja. Skupaj si lahko pomagamo! Piši na info@mczos.si. Foto: Urška Pavlin, Lovro Rozina Marec bo v znamenju ekologije Mesec Marec bo v znamenju ekologije. Obiščejo nas Ekologi brez meja v sklopu Ekokaravane, ki jo bodo spremljali številni zanimivi, ekološko obarvani dogodki in prireditve. Izvajali bomo naslednje delavnice: Kako naredimo flavto iz bambusa Ptičja hišica iz odpadnega materiala Vrečke iz odpadnih majic Okrasne rože iz plastenk Pravljične ure za otroke Ekokaravano bodo zaključili nepozabni EKOKOMIKI, ki se bodo predstavili 16. marca 2012 v Mladinskem centru Zagorje. O vseh dogodkih vas bomo obveščali na naši spletni strani www. mczos.si. Brezplačne inštrukcije za srednješolce Za vse, ki vam učenje povzroča nemalo preglavic, imamo rešitev. Mladinski center Zagorje ob pomoči inštruktorjev že dobro leto dni izvaja brezplačno učno pomoč. Če potrebujete brezplačne inštrukcije, nam pišite na instrukcije@mczos.si. Obvestila Želiš v tujino? Za dva meseca? Eno leto? Mladinski center vam omogoča prostovoljsko izkušnjo v tujini. Spoznavanje novih ljudi, kultur, okolja je lahko nepozabno doživetje zate. EVS program krije vse stroške bivanja in je namenjen mladim do 30. leta starosti. Več informacij na international@mczos.si. «ww.renault.ai HtNAULT (hwuti wu* HHHHI AVTOHIŠA MALGAJ D.0.0. Gabrsko 30 B, 1420 Trbovlje, tel.: 03/56 33 110 ÜMVE THE CMAKGE RENAULT Kako varno kupiti ali prodati nepremičnino? Zakaj (ne)varno? Verjetno je odločitev o prodaji ali nakupu lastne nepremičnine za vsakega posameznika ena najpomembnejših v njegovem življenju. Zato je treba k temu pristopiti s polno mero zavesti in odgovornosti. In ker se na tem trgu obračajo precejšne vsote denarja, so tudi možnosti zapletov velike. Pa tudi prevare in zanke oziroma pasti. Prihranki pa življenjski. Naj omenim le nekaj mogočih zapletov: pravna napaka nepremičnine, plomba, predkupna pravica, namenska raba itd. Lahko zmanjšamo tveganje? Že samo iz napisanega se splača za pomoč oziroma posredovanje najeti nepremičninskega posrednika. So pa še ostale prednosti. Kot prvo, nepremičninski posrednik preveri pravno in dejansko stanje vsake nepremičnine, komunicira s prodajalci in kupci, svetuje, kot vpleten in ne kot zunanji opazovalec spremlja razmere na nepremičninskem trgu, organizira in vodi oglede nepremičnin, sodeluje pri pogajanjih in pri primopredaji ter z zastopanjem obeh strank, tako prodajalca kot kupca, zaključi postopek prodaje. Kaj pa če vseeno tvegam? Iz zgoraj napisanega torej sledi, da so omenjene prednosti tako na strani kupca kot prodajalca. Neznanje in nepoznavanje poslovanja v prometu z nepremičninami lahko prodajalca ali kupca pripelje do veliko tveganj, spora ter tudi denarne izgube, reševanje pa je dolgotrajno in na žalost tudi drago. Vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami lahko naslovite na: bostjan.hudo-malj@re-max.si ali pa pisno na uredništvo revije Zasavc. Odgovore vam bo posredoval nepremičninski posrednik z licenco. PRED PRODAJO ALI NAKUPOM NEPREMIČNINE NATANČNO PREBERITE VSE ZAKONE. O TVEGANJIH IN NEŽELENIH UČINKIH SE POSVETUJTE Z NEPREMIČNINSKIM POSREDNIKOM. Boštjan Hudomalj nepremičninski posrednik RE/MAX Vizija nepremičnin Y T: 040 720 897 E: bostjan.hudomalj@re-max.si W: www.re-max.si Nudimo vam: • posredovanje pri prodaji/nakupu nepremičnin, • posredovanje pri oddaji/najemu nepremičnin, • zavarovanje nepremičnin. Aktualne iz Zagorja Ne prezrite! Objavljeni prvi javni razpisi Občine Zagorje ob Savi za leto 2012 Občina Zagorje ob Savi je 25. januarja, na svoji spletni strani objavila prve letošnje javne razpise, in sicer: - javni razpis za sofinanciranje programov turističnih društev v letu 2012, - javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva v letu 2012, - javni razpis za sofinanciranje projektov s področja varstva okolja v letu 2012, - javni razpis za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij v letu 2012, - javni razpis za sofinanciranje dejavnosti in programov društev in skupin na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2012 in - javni razpis za dodelitev finančnih pomoči za programe razvoja podeželja in kmetijstva v letu 2012. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo na spletni strani Občine Zagorje ob Savi ( ) in sprejemni pisarni in vložišču Občine Zagorje ob Savi. V letu 2012 komisija za odlikovanja razpisuje naslednja priznanja Občine Zagorje ob Savi: - častni občan Občine Zagorje ob Savi, - zlata plaketa Občine Zagorje ob Savi, - srebrna plaketa Občine Zagorje ob Savi. Predlogi naj bodo pripravljeni na obrazcih, ki so na voljo na spletni strani Občine Zagorje ob Savi: www.zagor-je.si in v sprejemni pisarni Občine Zagorje ob Savi. Predloge pošljite Komisiji za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, najkasneje do 31. maja 2012. V ohranitvi obeležja vidimo ohranitev plemenite politične zapuščine! Obeležje dr. Janezu Drnovšku je izraz hvaležnosti Zagorjanov do njegovega javnega dela. Je iskrena gesta preprostih ljudi, ki so ga poznali kot mladega sokrajana, sošolca, prijatelja in tudi kot državnika z mednarodnim ugledom. Z obeležjem smo želeli na skromen in simbolen način ohraniti spomin na pokojnika, zato smo njegovo izdelavo prepustili mojstrski roki najboljšega slovenskega kiparja. K odločitvi, da postavimo kip, nas je najprej vodila misel, da njegovi politični dediščini in plemeniti duhovni razsežnosti zapustimo trajen spomin v kraju. Ne zaradi nas, ampak za vse prihodnje generacije, otroke naših otrok, da ne bodo izgubili upanja in da bodo verjeli, da nekje vendarle obstajajo politiki, ki ostanejo do konca z ljudmi. Iz tega razloga kip še posebej v teh časih ponazarja upanje, zato se zavzemamo za njegovo ohranitev. Na pretekli izredni seji občinskega sveta smo sprejeli pritožbo na odločitev prvostopenjskega sodišča. Ne zaradi tega, ker želimo vztrajati pri svojem, ampak predvsem zato, ker menimo, da v tej državi nikomur ni potrebno dokazovati prijateljstva. Prijateljstvo je stvar vsakega izmed nas, ni pravna kategorija in se ga ne dokazuje pred državnim aparatom. Kljub temu si še vedno želimo pogovora s svojci. Želimo si, da bi razlike med nami rešili po človeški poti. Združenje Zagorje gre naprej ZAGORJE gre naprej Združenje za napredek Zasavja Aktualne iz Zagorja Grumova priznanja zagorskim kulturnim ustvarjalcem Občina Zagorje je na slavnostni akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika tudi letos podelila najvišja priznanja za dosežke na področju kulture - plakete in priznanja dr. Slavka Gruma. V petek 3. februarja zvečer se je velika dvorana zagorskega Delavskega doma napolnila z nagrajenci, nastopajočimi in obiskovalci, ki so se udeležili tega svečanega dogodka. Slavnostni govornik župan Matjaž Švagan je izrekel pomenljive besede o pomenu kulture, vsem zaželel prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika ter čestital nagrajencem. Poudaril je, da je kulturno udejstvovanje v občini na visoki ravni, kar dokazujejo številne prireditve ter dosežki posameznikov in organizacij. Direktorju Delavskega doma Rudiju Medvedu je izrekel zahvalo za dobro vodenje uspešne prenove gledališke dvorane. Letos sta bili na slavnostni akademiji podeljeni po dve plaketi in priznanji. Priznanja in plakete dr. Slavka Gruma so posebna občinska priznanja, namenjena kulturnim ustvarjalcem, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvar- jajo s kulturo, delujejo v kulturnih društvih, stalnih kulturnih ustanovah in zavodih ter kulturnih sekcijah in skupinah, ki s svojim ustvarjalnim delom prispevajo k dvigu kulturne ravni občanov, k večji uveljavitvi kulturnih vrednot, prepoznavnosti ter razvoju in ugledu občine Zagorje. Plaketi dr. Slavka Gruma sta prejela Matija Klopčič, član KD Mlinše, in likovni ustvarjalec Milan Razboršek. Priznanji dr. Slavka Gruma pa sta bili podeljeni Folklorni skupini Čemšenik in Jožetu Grošlju, dolgoletnemu pevcu Loškega glasu. Plaketi in priznanji sta podelila župan Švagan in predsednik komisije za odlikovanja Marjan Kovač. Za kulturni program je poskrbela skupina Terrafolk, ki je udeležence slavnostne akademije s profesionalnim nastopom preprosto navdušila. Obiskovalci tega svečanega dogodka so se po prijetnem druženju prav gotovo razšli z lepimi vtisi. To je bila le ena izmed številnih raznovrstnih prireditev, ki se ob mesecu kulture odvijajo v zagorski občini. JK, foto: Vukašin Prejemniki Grumovih nagrad s svojim ustvarjanjem prispevajo k prepoznavnosti in ugledu občine Zagorje ob Savi. Evropski certifikat za evropsko kakovost V Varstveno-delovnem centru Zagorje so 27. januarja zaposleni in direktorica Ani Režun ponosno prejeli priznanje za kakovostno, razvojno naravnano opravljanje socialnovarstvene storitve -1. certifikat kakovosti E-Qalin. E-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ter socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje, izvajanje pomoči na domu in centrih za socialno varnost, katerega razvoj je v okviru sklada Leonardo da Vinci podprla Evropska skupnost. Za E-Qalin® je značilno, da je naravnan operativno, zajema vse hierarhične ravni v organizaciji in pospešuje aktivno vključevanje zaposlenih. Cilji upravljanja kakovosti po E-Qalinu so predvsem povečanje kakovosti storitve za uporabnike, povečanje motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih, pomoč vodstvom in zaposlenim v ustanovah pri zagotavljanju in izpopolnjevanju kakovostnih storitev, nacionalna in mednarodna primerljivost ustanov, certificiranje specifične dejavnosti in blagovni znak. Skratka, uvedba sistema naj bi bila v pomoč in podporo tako zaposlenim kot tudi njihovim strankam. Direktorica se je zahvalila za sodelovanje in podporo zaposlenim, ustanovitelju, kooperantom, občinam in vsem ostalim, ki so prispevali k uspehu. Prireditve so se med drugimi udeležili tudi častna govornica Barbara Miklič Türk, župan občine Zagorje Matjaž Švagan in župan občine Hrastnik Miran Jerič. JK, slike Vukhšin Šobot Aktualne iz Zagorja Praznovanje slovenskega kulturnega praznika na Mlinšah zares zgleden kulturni delavec. Tudi tokrat je s sproščeno in predvsem pravilno slovensko govorjeno besedo o Beli krajini vse prisotne poučil in nasmejal. Razstavljali sta dve umetnici. Belokranjka Jakobina Pahor Pugelj je predstavila belokranjske vezenine, drsan-ke, pisanice, kvačkane in klekljane prtičke. Pahor Pugljeva je Metličanka in upokojena učiteljica. Njene vezenine z belokranjskimi motivi so prava paša za oči. Znanje ji je predala njena mati, kije bila učiteljica ročnih del. Pogosto predstavlja belokranjsko ljudsko izročilo na sejmih mojstrov domačih obrti. Za svoje izdelke je prejela že kar nekaj nagrad. Desanka Beba Kreča je razstavila grafike, monotipije, akvarele... Praznovanje kulturnega praznika je potekalo v torek 7. februarja v Kulturnem domu na Mlinšah. Organizacijo prireditve so povezovalno prevzeli Medgeneracijska skupina Mlinček, Krajevna skupnost (KS) Mlinše-Kolo-vrat ter Kulturno društvo (KD) Mlinše. Praznik, ki je posvečen kulturi, Francetu Prešernu, slovenskemu narodu in jeziku, so obeležili z razstavo in nastopom gostov iz Bele krajine. Udeležence sta nagovorila predsednik KD Mlinše Valentin Kralj in predsednica KS Mlinše-Kolovrat Marija Ribič. Prireditev se je pričela z recitalom, kratko obrazložitvijo pomena Prešernovega dneva s strani članov KD Mlinše in predstavitvijo enega izmed prejemnikov plakete dr. Slavka Gruma, dr. Matije Klopčiča. Nato so pred polno dvorano nastopili folkloristi in muzikantje iz Preloke pri Adlešičih, spremljala jih je tudi pevka Polona Barič, ki je obiskovalce s svojim angelskim glasom popolnoma očarala. Prireditev sta popestrila še orgličar Oto Nemanič ter ljudski šaljivec in pevec Jazo. Zgodovino in današnje življenje Belokranjcev je preko pogovora in vodenja, povezovalno s petimi pesmimi, predstavil Toni Gašperič, rojen v Metliki. Šaljivi voditelj je človek tisočerih darov. Je vsem dobro znani humorist, satirik, pisec različnih avtobiografskih besedil. 40 let je sodeloval v oddaji Veseli tobogan, znan kot teta Mara. Kot urednik časopisa Čas hiti, ustanovitelj skupine Osipšest, organizator in izvajalec številnih kulturnih prireditev je razstavah, samostojno pa se je s slikami in stvaritvami predstavila kar 70-krat. Ilustrirala je štiri knjige, med njimi tudi monografijo Iz doline nekdanjih mlinov. Sama o sebi pravi: “Rada rišem in ustvarjam. To je moj konjiček, moje veselje, moja ljubezen. Vse to me pomirja in radosti. To sem jaz!” To je bila še ena prireditev, ob kateri se je človek duhovno odžejal in si pridobil spoznanje, da je naša žlahtna kulturna dediščina resnično bogata. Tokrat je bila popestrena še z belokranjsko pogačo, ki so jo obiskovalci lahko poizkusili na prireditvi. Tekst in fotografije Marija Ribič Predstavila se je tudi krajanka z Izlak, Desanka Beba Kreča, ki je razstavila slike: grafike, monotipije, akvarele idr. O njih je akademski slikar Zoran Poznič takole zapisal: »Dela gospe De-sanke nas nagovarjajo k subtilno nostalgičnemu nivoju spomina krajine in srca duše. Z njimi sodi v sam vrh slovenske ljubiteljske likovne dejavnosti. Z vsakim novim delom dokazuje, da ima namen tam tudi ostati... Vsem nam vselej v užitek!« Krečeva je dobila že lepo število pomembnih priznanj, je tudi ena izmed dobitnic priznanja dr. Slavka Gruma. Leta 2010 je za kakovost na likovnem področju prejela najvišje priznanje Zveze likovnih društev Slovenije - zlato paleto. Sodelovala je na 197 skupnih Wjevojcp Polona Barič je obiskovalce s svojim angelskim glasom popolnoma očarala. "Ker je 1 varnost lahko donosna NLB Naložba Vita Multi "Dobim tudi življenjsko ^ m ^zavarovanje." ■ @ I "Vedno le skrbno "Naložba __ _( izbrani paketi." brez izgub '' JpJ je naložba / H I Največ dobrih razlogov. Z življenjskim zavarovanjem NLB Naložba Vita Multi vložite svoj denar v investicijski paket NLB Vita Azija rast ter si zagotovite naložbe v podjetja iz regije z nadpovprečno gospodarsko rastjo in ugodno demografsko sestavo. Paket zagotavlja življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije ter 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa. Najnižja premija je 1.000 EUR. Ob pozitivnem poslovanju sklada lahko pričakujete najmanj 20-odstotni donos na dan dospetja paketa. Enkratna vplačila so mogoča od 30. januarja do 16. marca 2012. Dodaten popust na neto vplačano premijo dobite ob vplačilih do 16. marca 2012. Če želite še več dobrih razlogov, se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali v Banki Celje ali pokličite telefonsko številko 080 87 98. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica www.nlbvita.si 080 87 98 Nova trboveljska podžupanja Jasna Gabrič Naj m lajša podžupanja v zgodovini Trbovelj Občina Trbovlje je, z odhodom Barbare Žgajner Tavš in Tatjane Jevševar, pridobila novo najmlajšo podžupanjo. Mladi v Trbovljah s tem dobivajo upanje, da je mogoče postati del odločitvenega procesa, del tistih, ki lahko kaj spremenijo. Do sedaj se je preizkusila že na različnih področjih. Med drugim ste jo spoznali preko valov Radia Kum, kjer je deset let delala kot radijska voditeljica ter tudi v Ljubljani na Radiu Aktual (bivši RGL). Pozdravljeni. Kako se počutite odkar ste zavzeli marsikomu tako visok položaj, kot je mesto podžupanje, in to ob svoji mladosti? Večina ljudi vidi zgolj položaj, na odgovornost in trdo delo pa kar pozabijo. Veliko ljudi se obrne nate, ljudje veliko pričakujejo, veliko stvari se odvija, na številnih področjih moraš biti kar dobro podkovan, če se lahko tako izrazim, da lahko temu slediš. Biti podžupanja zame ni nekaj, kar bi jemala z „levo roko“. Ker sem se ob sprejetju funkcije zavedala te odgovornosti, sem kar nekaj noči slabo spala. Zavedala sem se, kaj vse bo temu sledilo, ampak sem kljub temu sprejela to odločitev. Predvsem zato, ker se da na tem področju ogromno narediti, ker je na tem področju veliko izzivov in je zadnji čas, da se tudi mladi malce bolj aktivno vključimo v vse dejavnosti, ki potekajo v okolju v katerem živimo. Ste pričakovali takšno odločitev in razglasitev župana Občine Trbovelj? Pričakovala zagotovo nisem. Če bi mi eno leto nazaj rekli, da bom sedela da- nes v tej pisarni, bi se vam nasmehnila in si mislila, kakšne šale stresate. Zato je tudi meni bilo to na nek način presenečenje, ampak kot sem že prej omenila, predvsem z vidika odgovornosti. Nisem ena izmed tistih, ki se veseli napisa na tabli pred pisarno oziroma funkcije in položaja. Zavedam se, da me čaka ogromno dela. Že sedaj sem vsak dan v službi več kot 8 ur in če prištejem še čas, ko si ob večerih na raznih prireditvah, ti vse skupaj zavzame dobršen del tvojega urnika. Kakšne so vaše vizije v občini Trbovlje? Na prvem mestu, poleg vseh drugih projektov, ki trenutno potekajo (od različnih investicij, gradenj cest, infrastrukture ...), bi morah v naši dolini okrepiti samozavest nas, prebivalcev. Nemogoče je pričakovati od drugih, ki pridejo v Trbovlje, da bodo imeli lepo podobo o naši dolini, če je sami nimamo, če sami tega ponosa ne začutimo. Zato se mi zdi pomembno v prihodnje predvsem to, da se bo občane in občanke še veliko bolj seznanjalo in obveščalo o tem, kaj vse se v občini dogaja. Na tak način bodo spoznali, da se tudi pri nas dogaja veliko dobrega. Npr. smo ena izmed tistih občin, ki smo v izgradnji sekundarnega kanalizacijskega sistema (kar zahteva Evropa) med prvimi, saj je od 24-ih projektov bilo izvedenih cca. 2/3 predvidenih novogradenj. Celotna investicija je vredna 2,6 milijona evrov! Letos se bo začela graditi nova cesta od gostilne Dimnik pa do Rudarja. Prav tako se bo gradil nov del ceste od Bolnice do vrtca Pikapolonica, vključno s še tako zelo potrebnim pločnikom, za kar je bilo lansko leto potrebno najprej pridobiti dovoljenja, odkupiti nekaj zemljišča. Letos sledi energetska sanacija OŠ Trbovlje vredna več kot 1,5 milijona evrov. Zanjo smo se prijavili tudi na razpis Eko sklada. Sklenili smo novo pogodbo za zavarovanje premoženja javnih zavodov in s tem letno prihranili 32.000 evrov! In še bi lahko naštevala ... Se vam zdi, da je bil MCT dobra investicija za prihodnost, glede na govorice o njihovem slabem poslovanju? Treba je ločiti govorice od dejanskega stanja in treba je pri vsaki govorici premisliti kaj je v ozadju, kdo te govorice širi in kakšne apetite ima ta oseba ah množica teh ljudi. Za investicijo v MCT ne moremo dejati, da je slaba. S tem smo mlade umestili v naš prostor in jim dah na razpolago potrebne prostore. Zgradba je zgrajena zraven Delavskega doma Trbovlje, Društva upokojencev Trbovlje, čez cesto sta knjižnica in muzej ter tako v tem delu Trbovelj že nastaja nek kulturni center, neko kulturno območje. Lahko smo ponosni, da imamo enega izmed najboljših mladinskih centrov v Sloveniji. In zopet se s tem premalo hvahmo in to je treba poudariti. Glede na vašo zgodovino lahko pričakujemo, da boste veliko naredili v občini Trbovlje in je mladina zaradi vašega položaja na občinskem mestu pridobila veliko? Sem človek, ki si vedno žeh, da delo obrodi sadove oziroma rezultate. Pri vsaki stvari, ki se je lotim, vztrajam do konca. V prvih tednih sem pristopila k direktorju Delavskega doma Trbovlje, kjer sva se poleg drugih projektov dogovorila, da damo priložnost ljubiteljskim fotografom z natečajem z lepimi nagradami, kjer bodo prikazali lepote naše doline. Fotografije bodo nato vsem občanom in občankam prikazane na odprtju razstave ob občinskem prazniku ter bodo na voljo tudi našim društvom, klubom, ... Z županom sva se dogovorila o novem načinu informiranja občanov in občank, a o tem boste več izvedeli/videh aprila. Pristopih smo k projektu MCT-ja (Zasavje 2020), s katerim žehmo mlade v naši občini bolj aktivno vključiti v procese odločanja na občinski ravni. V ta namen že pripravljamo točko o mladih namenjeno mladim na marčevski seji, sama pa v ta namen pripravljam statistiko. Mladi bodo na seji sami predstavili svoje želje, predloge ... Skratka, to je le nekaj stvari z mojega področja, ki ga pokrivam (družbene dejavnosti, delo z mladimi, odnosi z javnostmi). Se vam zdi, da je MCT dovolj aktiven pri organiziranju dogodkov za mlade? Spet smo tukaj pri tistih negativcih, ki so žal glasnejši od pozitivnih ljudi. Predlagam, da se kdaj pri njih oglasite, preverite njihov urnik, se udeležite kakšne njihove delavnice, projekta ... pa boste videli, kako aktivni so! Eden izmed večjih projektov v letošnjem letu, pri katerem sodeluje tudi Občina Trbovlje, je Mlada ohmpijada, ki bo na sporedu v drugi polovici meseca junija. To je projekt, ki bo združeval različna društva, šole, klube, ... Skratka, delajmo na povezovanju, stopimo skupaj, Nova trboveljska podžupanja Jasna Gabrič prenehajmo „jamrat“ in začnimo delat, oziroma pomagajmo tistim, ki že delajo, da bodo stvari narejene še boljše. Potem lahko pričakujemo novosti v Občini Trbovlje? Novosti so bile že sedaj in upajmo, da jih bo čim več tudi v nadaljevanju oziroma v prihodnjih letih. Vedno rada poudarim, da je potrebno, ko nekdo nekaj kritizira, ko širi slabo voljo, stopiti nazaj, dvakrat vdihniti in razmisliti, ali je to res ali ne. Vsak ima svoje želje, apetite, namere in včasih te ne morejo biti skladne z željami večine. Kaj bi bilo potrebno v Trbovljah spremeniti? Tako kot sem že prej dejala, veliko stvari že poteka. A predvsem bi mi morali spremeniti podobo samih Trbovelj v naših glavah, kajti le tako bodo ljudje od drugod verjeli, da se splača priti k nam. Boste rekli, da je slab zrak. Ni res. Zadnje meritve kažejo, da je bil zrak, ko cementarna ni delovala, isti, kot takrat, ko je. Pojdite v Šoštanj, pa boste lahko zadihali „ta pravi“ zrak. Ob zadnjem obisku me je skoraj kap, ko sem stopila iz avta in zavohala resnično onesnažen zrak. Imamo čudovite vrhove, bogato zgodovino in veliko stvari, ki se odvijajo tudi v današnjem času. Npr. Spe-culum Artium, ki bo aprila v Delavski dom Trbovlje privabil veliko tudi tujih gostov, pa Mlada Olimpijada 2012, pa uspešni kulturniki in športniki... Zdaj govorim o področju, za katerega sem zadolžena. Mladi pa bodo sedaj dobili priložnost povedati in pokazati, kaj si želijo. Mi kot Občina pa bomo temu prisluhnili in to upoštevali. Držimo se reka: „Nič o mladih, brez mladih!“ , Kakšno mnenje pa imate pri reševanju brezposelnosti v občini Trbovlje? Brezposelnost je zelo kompleksen pojav. Ljudje danes velikokrat pričakujejo, da ko končajo šolo, da jim je država dolžna najti službo. Stvari ne gredo tako. Že od malih nog naprej seje treba zavedati, da več kot znaš, bolje je zate, več si vreden za delodajalca. Tako kot vi, ko greste v trgovino, želite za 5 evrov dobiti čim več, tako tudi delodajalci želijo za npr. 800 evrov dobiti čim več. Brezposelnost pa je tudi nekaj, česar se ne more rešiti čez noč. Na eni strani smo ljudje tisti, ki se moramo boriti in se truditi, da čim več znamo, na drugi strani pa je pomembna tudi država, ki ustvarja pogoje za delo. Zagotovo si veliko obetamo od gradenj hi- droelektrarn na Savi. Ljudje smo sicer tudi tako naravnani, da iščemo, iščemo in iščemo, dokler ne najdemo. Trbovlje v nekem segmentu postaja tudi spalno območje kot je npr. Vrhnika, saj se je število ljudi, ki živijo v Trbovljah in delajo v Ljubljani, za vsaj enkrat povečalo. Upam tudi, da cementarna ne bo zaprla svojih vrat, kar bi bil velik udarec za Trbovlje, saj je tam zaposlenih več kot 100 ljudi. Ampak kot sem dejala, velik mora biti interes ljudi, da se takšne stvari obdržijo. Pri takšnih resnih stvareh nam negativna publiciteta prav nič koristi in se je treba usesti za mizo, se pogovoriti in dogovoriti. Glede na to, da imate radi izzive, kateri bo vaš prvi izziv s katerim se boste spopadli? Moj prvi izziv je nekaj, s čimer se trenutno ukvarjamo skupaj z ekipo Delavskega doma Trbovlje. Ker je stvar v začetni fazi, o njej še ne bi želela govoriti. Boste pa rezultate občutili/videli v mesecu aprilu. Za menoj je sicer šele prvi mesec, kar pomeni, da sem se do sedaj predvsem ukvarjala s prebiranjem vsega, kar mi je bilo zapuščeno, oglasila sem se že pri nekaterih zavodih, a tega bo v prihodnje še več. Pogovarjamo se o željah, načrtih in težavah posameznih zavodov, organizacij. Najprej si je potrebno ustvariti celostno sliko o trenutni situaciji. Stvari se premikajo, a vsega ni mogoče narediti v prvem mesecu. In tudi ni dobro, da bi stvari počeli na „prvo žogo“.. Lahko pričakujemo, da bodo vaši poudarki na mladih? Nobenega področja, ki mi je bilo zaupano, ne bom zapostavljala. Torej želim, da se na vseh treh področjih, ki jih pokrivam, odvijajo stvari v pravi smeri. Verjamem, da je bil marsikdo presenečen, ko je videl, da je funkcijo podžupanje zasedla mlada oseba. A jaz jim odgovarjam: "Ne delajte iz nas, mladih, invalide". Po eni strani od nas mladih pričakujejo ogromno, govorijo, da na mladih svet stoji, ko pa dobimo priložnost, da nekaj naredimo, pa se ti isti ljudje zmrdujejo. Mi bomo tisti, ki bomo tu živeli še čez 30 let, ko marsikoga, ki danes odloča, ne bo več. Torej je prav, da si posteljemo kar se da čim boljše in da smo tudi mi aktivni. Verjamem tudi, da številne aktivne mlade marsikdo dojema preko svojih lastnik otrok, ki morda do svojega 30. leta niso zaključili niti enega šolanja. Nisem jezna nanje in upam, da jim bom dokazala nasprotno. Da mladi zmoremo. Nekateri do svojega 40. leta starosti naredijo več, kot marsikdo do svojega 80. rojstnega dneva. Zato ljudi ne bi smeli soditi po njihovem EMŠU. Ali kaj pogrešate radijske valove? Radio mi je delal družbo deset let. Najprej v Trbovljah, nato tudi v Ljubljani. Ga pogrešam, vendar se mi zdi, da je potrebno v življenju prehajati iz obdobja v obdobje. Nisem človek, ki bi bil na enem delovnem mestu celo življenje. Prehitro bi se naveličala, ne bi bilo več izzivov in bi nazadovala. Sem se pa na radiu veliko naučila, predvsem javnega nastopanja, govora, retorike. Radio mi je dal ogromno, res ogromno, in veliko stvari sem črpala od tam. Ga pogrešam, se mi pa zdi, da je bil tudi že čas, da sem šla naprej. Bi šla v vsakem primeru, če ne sem, pa kam drugam. Kajti januarja sem magistrirala in bi iskala službo. In življenje mi je na pot »prineslo« to ODGOVORNO službo. Tega sem vesela. Želim si in upam, da bom lahko upravičila dano zaupanje. In vesela sem, da je župan odprt za nove ideje in projekte ter jih podpira. z ZASAVC, 16. 02.2012 Pogovor z zagorsko poslanko Katarino Hočevar Intervju: mag. Katarina Hočevar Od zadnjih volitev dalje ima Zasavje svojo predstavnico v Državnem zboru. Mag. Katarina Hočevar je bila izvoljena v Zagorju na Državljanski listi Gregorja Viranta. V nekaj mesecih, odkar je nastopila svoj poslanski mandat, je postala že dobro prepoznavna, njeni nastopi v parlamentu pa so naleteli na dober medijski odziv. Ne moremo mimo vprašanja, zakaj si se odločila, da vstopiš v politiko? V politiko sem vstopila na povabilo dr. Gregorja Viranta. Razlog, da sem povabilo sprejela, je tudi v tem, da sem vso svojo službeno delovno dobo delala v izvršilni veji oblasti in se večkrat jezila na »neživljenjsko sistemsko zakonodajo«. V parlamentu imam možnost, da nanjo vplivam. Kako ocenjuješ politično kulturo v Sloveniji? Politična kultura je odraz splošnih razmer v družbi, oblikujemo jo državljani in politiki. Economist je v decembru 2011 objavil indeks demokratičnosti držav in nam znotraj tega dodelil najslabšo oceno ravno pri politični kulturi. Z njihovo oceno se strinjam. Potrudila se bom, da bom sama prispevala kakšen delček v mozaik njenega izboljšanja. Kako se razumeš s svojimi poslanskimi kolegi in kako sedaj poteka tvoje delo? S kolegi se razumemo odlično, res pa je, da sem največ v stiku s poslanci poslanske skupine Državljanske liste. V teh dneh smo začeli tudi z delom v odborih, tako da počasi spoznavam tudi kolege in kolegice iz drugih političnih strank. Moje delo poteka tako, da so ponedeljki rezervirani za Zagorje oz. moj okraj, ob torkih imamo sestanke poslanske skupine in srečanja z različnimi interesnimi združenji, ob sredah in četrtkih so zasedanja odborov, ob petkih razna druga srečanja in priprava na delo v odborih. Kadar so seje, se ta ustaljeni urnik seveda spremeni. Državljanska lista Gregorja Viranta se je oklicala za stranko sredine. Kaj pomeni biti sredinska stranka? Sredinska stranka pomeni zmernost v vseh pogledih, brez izključevanja, z velikim poudarkom na spoštovanju vsakega posameznika. V Državljanski listi smo socialno liberalni, fiskalno pa konzervativni. Če povem po domače, smo pri »zapravljanju proračunskega denarja« previdni, medtem ko smo pri človekovih pravicah usmerjeni bolj »levo« oz. se zavzemamo za spoštovanje svobode posameznika. Smo stranka po vzoru nemških in britanskih liberalcev; lahko bi rekli, da smo v Sloveniji liberalnost vrnili na sredino, ker tja, kjer je bila doslej, ni sodila. V katerih odborih boš aktivna v Državnem zboru? Katere bodo tvoje programske teme? Sem članica Ustavne komisije, Odbora za kmetijstvo in okolje ter Odbora za javno upravo, pravosodje in lokalno samoupravo, sem pa tudi namestnica vodje poslanske skupine. Zavzemala se bom predvsem za enostavno zakonodajo, debirokratizacijo upravnih postopkov, večji poudarek razvoju regij, spodbujanju doma pridelane hrane, vsekakor pa ne bom ravnodušna do socialne problematike socialno najbolj šibkih skupin. V Državnem zboru zagovarjaš tudi zasavske teme. Katera področja, ko gre za Zasavje, so po tvojem mnenju še posebej potrebna javne obravnave? Vsekakor okoljske teme; prioriteta so ukrepi, ki bodo prispevali k boljši kakovosti zraka v naših dolinah, tudi socialne teme in regionalna politika. Eko krog je pomemben dejavnik na področju ozaveščanja in zagovarjanja pravice do čistega zraka. Kako ocenjuješ njegovo vlogo? Ali je ekologija pomembna zasavska tema? Vsekakor je pomembna tema, zato se mi zdi kot zasavski poslanki nujno, da sodelujem v odboru, ki pokriva področje okolja. Prizadevanja Eko kroga zelo cenim in menim, da je pomembno, da so prisotni v zasavskem prostoru. Veliko pozornosti je bilo v zadnjih dneh usmerjeno v kip dr. Janeza Drnovška. Še posebej zaradi sodbe sodišča. Kako sama razumeš željo Zagorjanov, da se ohrani kip? Razumem jo kot izraz spoštovanja do njegovega političnega udejstvovanja ter zelo izrazitih prizadevanj za pravičnost in mir, ki so ga odlikovala v zadnjem obdobju življenja. Zagorjani smo ga cenili, zato menim, da obeležje, sploh, ker je postalo v teh letih že del Zagorja, izkazuje skromen spomin nanj. Kje vidiš razvoj Zasavja? Katere so tiste panoge in dejavnosti, kjer bi lahko Zasavje dokazalo svojo prednost? V turizmu, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in malem podjetništvu. Če nam uspe pridobiti še kakšnega tujega investitorja, bo to predstavljalo že presežek. V Zagorju si odprla tudi poslansko pisarno, kjer se srečuješ z občankami in občani. Kje se nahaja pisarna in kdaj imaš uradne ure? Pisarna se nahaja na Cesti zmage 33 pri zagorski tržnici. Uradne ure so vsak prvi ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure, vsak četrti ponedeljek pa od 15. do 17. ure. Po dogovoru (katari-na.hocevar@dz-rs.si) je možno urediti srečanje tudi v kakšnem drugem terminu. fK, slika Lovro Rozina im a. S ■ PANDA NOVI POGANJKI SAMICA TERIERJA GLAVNI ŠTEVNI K MAJHEN STORŽ NEZMOŽNOST PREMIKANJA VERSKA USTANOVA UDELEŽENEC KRIŽAR SKEVOJNE VARUH OTROKA (STAR.) DARIO VARGA KRAJ V SAUDSKI ARABUI PLANINSKA UJEDA DEČEK VZHODNA NEMČUA SPREM- LJEVALEC OGNJA VZDEVEK JOSIPA BROZA DIVJE GOVEDO VEČJI OGNOJEK LASNI VLOŽEK KDOR SE POVELIČUJE VAS PRI BREŽICAH ENAKA VOKALA ENA (ANG.) VOZNIK SKUTERJA IGRAŠ KARTAMI GOROVJE V SREDNJI GRČUI < tu £ C >N CC NAJVEČJA NEMŠKA ZVEZNA DEŽELA MADŽARSKO MESTO SOPO-MENKA ŠVEDSKI PISATEU HANSSON VRSTA PROJEKCUE AM. TV-NA-DAUEVANKA SUROVINA ZA PLATNO SEVERNOIT. POKRAJINA GLAVNA TAJSKA REKA SLOVENSKI KNJIŽEVNIK FLISAR ZNIŽANI TONE MORSKI SESALEC AMERIŠKA GLASBENA SKUPINA DEL SKAKALNICE DEL GOLENI DOMAČA PERNATA ŽIVAL DEL OBRAZA MESTO V ZAHODNI ALŽIRUI ŽORGA ALJOŠA NEMŠKA VOHUNKA H ARI TANTAL KRAJ PRI NOVEM MESTU NIZOZEMSKI POMORŠČAK ABEL SPREMEMBA ZAKONSKEGA OSNUTKA Razvedrilo Rešitev, oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 8. 3. 2012 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 2/2012. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem ne bomo mogli nagraditi. Izžrebanci nagradne križanke št 1/23: Primož Škorja, Trg Pohorskega bataljona 12,1412 Kisovec Teja Hlebec, Polje 27, 1410 Zagorje Viola Prosen, Gladež 22, 1411 Izlake Sala marke, salama rji, ljubitelji domačih dobrot! Bliža se 1. april in z njim 14. Zasavčeva SALAMIJADA. Spoštovane izdelovalke, izdelovalci salam, ljubitelji domačih dobrot, spoštovane bralke, bralci Zasavca, naznanjam vam, da štirinajsta salamijada bo! Kot smo že vajeni, bo tudi letos manifestacija suhih salam prvega aprila na Vidrgi pri Vidrgarju. Letošnja letina salam nam obeta, vsaj kar se vremena tiče, odlične salame. No, to je le delček, ki prispeva k odličnosti. Levji delež pri tem so izdelovalke in izdelovalci salam opravili že pozno jeseni, ko so jih pripravljali (režah Špeh, mleli meso, mešali različne vrste mesa, solih, dodajah začimbe, vino idr.), pozneje premeščali z vetra v zavetje, z mraza na toplo in vlažno, pa spet nazaj. Skratka, pričakujemo, da bodo letošnje salame izvrstne. Na Zasavčevi manifestaciji salam boste lahko poizkusih salame, poleg tega vam pripravljamo še vrsto zabavnih iger, druženje z izdelovalkami in izdelovalci, predstavili vam bomo vrhunska vina vinarja Damjana Kvasa iz Ugovca pri Oplotnici, z nami bo RCR in Salon Dermapolis Skladno in lepo nahčen obraz je okras in pika na i vsake urejene sodobne ženske. Zanemarjen in nenahčen obraz lahko pokvari celotno podobo, saj imajo le redke srečnice tako lepo polt, izrazite oči in trepalnice ter polne ustnice, da ne potrebujejo nobene pomoči ličil. Prav zato smo tu mi, da pomagamo, vas uredimo in vam svetujemo. Poskrbeli bomo za vaš lep in svež videz, ki bo poudaril vašo naravno lepoto. V široki ponudbi različnih tretmajev vam nudimo svetovno znano profesionalno kozmetiko, ki bo poskrbela za vaš popoln videz. V salonu stremimo k najvišji kakovosti, popestreni z naj novejšimi trendi - saj smo se za vas izobraževali doma in v tujini. Svoja znanja izpopolnjujemo na dodatnih seminarjih, kjer spoznavamo vse novosti in smernice v svetu lepote in zdravja. Rek »zdrav duh v zdravem telesu« ni izgubil svojega pomena. Ravno nasprotno - je naše vodilo. Zakaj bi bili posebni tretmaji privilegij hohy-woodskih zvezd in manekenk? Zakaj ne bi, vsaj začasno, bili zvezda tudi vi? Zaupajte nam ter se prepustite našim spretnim rokam in kozmetiki, ki jo uporabljajo »zvezdnice«. Ne verjamete? Preprosto ... pridite, prepustite se in prepričah se boste! Nagrada iz prejšnje številke, brezplačna naravna manikura in lakiranje s trend barvami je pripadlo Dragi Simončič, Ul. 25. maja 2,1270 Litija. Čestitamo! V tej številki pa smo za uspešne reševalce križanke kot prvo nagrado namenih masažo obraza, vratu in dekolteja z naravnimi olji. Pa srečno! w DermaPoliS POLONA ŠMID S.P. Trg revolucije 4b, 1420 Trbovlje +38651 606306 ^ _ info@dermapolis.si _ J www.dermapolis.si še kakšno presenečenje se obeta. Salamarke, salamarji, vabim vas, da nam nemudoma pošljete prijavnico za udeležbo na salamijadi, izberete, ah bo razstavljena salama iz kategorije kmečkih, divjačinskih ah drugačna. Seveda ne pozabite napisati, koliko različnih vzorcev boste oddah. Prijavnico nam pošljite na naslov: ZA-SAVC, Gabrsko lla, 1420 Trbovlje, s pripisom ZA SALAMIJADO. PRIJAVNICA ZA ZASAVČEVO NASLOV ............ SALAMIJADO 1. MALTRAVNA 2012 NA VIDRGI ob 18. uri ................... ELEKTRONSKI NASLOV Na 14. Zasavčevo salamijado prijavljam vzorcev salam, ................ od tega TELEFON, GSM a)..........domačih, kmečkih salam Podpis b).................divjačinskih salam Datum c)............... drugačnih (opišite) Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc Gabrsko lla, 1420 Trbovlje IME................................ (s pripisom ZA SALAMIJADO) Druge informacije: PRIIMEK ........................... GSM: 040 267 411 ah 041 458 444 Smučanje Smučarski skoki 14. in 15. januarja V nemškem Neustadtu je bilo tekmovanje za celinski pokal, kjer se je osmerica slovenskih skakalcev borila za točke na 142-metrski skakalnici. Na sobotni tekmi je šla zmaga v roke Avstrijcu Fet-tnerju, kateremu sta se na stopničkah pridružila Poljak Hula in Norvežan Johansson. Tik pod zmagovalni oder se je uvrstil Zagorjan Andraž Pograjc. Od tretjega mesta, ki ga je držal po prvi seriji, ga je ločilo 1,3 točke. Dobro sta se odrezala tudi Tomaž Naglič in Žiga Mandl s šestim oziroma sedmim mestom, Dejan Judež je bil 11., Jaka Hvala 16., Robert Hrgota 22., Mitja Mežnar 26., Matjaž Pungertar pa 33. V nedeljo smo imeli osem predstavnikov. Na zmagovalni oder so stopili Avstrijec Fettner, Čeh Hajek in Norvežan Sternen; od slovenskih skakalcev je bil najboljši Dejan Judež, ki je zasedel šesto mesto. Andraž Pograjc je bil 11., Tomaž Naglič 14., Robert Hrgota 15., Žiga Mandl 16., Mitja Mežnar 21., Jaka Hvala 22., medtem ko je Matjaž Pungertar zasedel 42. mesto. V soboto se je v italijanskem Predazzu odvijate tekma FIS pokala za smučarje skakfrce. Na 106-metrski skakalnici je nastopilo deset Slovencev, ki so poskrbeli za odličen ekipni uspeh. Do zmage je prišel Rok Justin iz Žirovnice, Ernest Prišlič iz SK Zagorje je bil tretji, med-nju iä se je uvrstil Avstrijec Wohlge-namm Do zmagovalnega odra je malo zmanjkalo Kranjčanu Cenetu Prevcu, ki je bil četrti, Gašper Bartol je bil 13., Anže Semenič 23., Jaka Tesovnik 26., Gašper Vodan 29., Urban Sušnik 31., Jaka Kosec 38., Gašper Martinčič pa 41. Dolina Fiemme je bila v soboto novo prizorišče tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Za točke se je borilo 42 skakalk, med njimi tudi tri Slovenke - Špela Rogelj, Maja Vtič in Zagorjanka Katja Požun. V prvi seriji je Katja skočila točno 100 metrov in s 121,3 točke zasedla četrto mesto za Avstrijko Iraschkovo, ki je vodila, ter Američankama Hendricksonovo in Va-novo. Dobro sta se odrezali tudi Maja, ki je s 96,5 metra pristala na osmem mestu in Špela, ki je z daljavo 91,5 metra zasedla 16. mesto. Katja je v drugi seriji skočila 94,5 metra in zasedla drugo mesto, potem so jo prehitele še vse tri tekmovalke, ki so bile po prvi seriji pred njo in končala na petem mestu. Maja je s skokom dolgim 99 metrov, zasedla sedmo mesto, medtem ko je bila Špela 25. Zmagala je Hendricksonova, druga je bila Iraschkova, tretja pa Norvežanka Sagnova, ki je po prvi seriji zasedla peto mesto. V nedeljo je bila še ena tekma za skakalke v svetovnem pokalu. Na 106-metrski skakalnici so znova nastopile Katja Požun, Maja Vtič in Špela Rogelj, ki so že v soboto poskrbele za dobre rezultate. Maja je bila po prvi seriji uvrščena na 8. mesto, Katja je bila 10. in Špela 16. Najdaljši skok je uspel Hendricksonovi iz ZDA (104,5 m), druga je bila Avstrijka Iraschkova, medtem ko je tretji rezultat dosegla Nemka Faisstova. Naša dekleta so tudi na tej tekmi poskrbela za lep izkupiček točk. Žal je Maja v finalni seriji pristala na 86,5 metra in zasedla 20. mesto., Špela pa je z 89 metri pristala na 18. Ponovno se je dobro odrezala Katja, ki je s skokom 89,5 metra osvojila sedmo mesto. Vodstvo iz prve serije je uspela ohraniti Hendricksonova, Iraschkova je bila druga, na tretje mesto pa se je povzpela Nemka Graesslerjeva. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Katja Požun trenutno na odličnem petem mestu. Na 66-metrski skakalnici v Žireh so tekmovale deklice do 15 in dekleta do 18 let. Na obeh tekmah deklic je do zmage prišla Ema Klinec iz Žirov. Po sobotni tekmi sta ji na stopničkah delali družbo Avstrijki, v nedeljo pa Romunka in ZASAVC, 16.0 Šport Avstrijka. Dve četrti mesti je zabeležila Zagorjanka Julija Sršen. V kategoriji deklet do 18 let je bila nepremagljiva Zagorjanka Manja Pograjc, kije odnesla dve zmagi, medtem ko sta drugi in tretji mesti pripadli Nemkama. Poleg mednarodnih tekmovanj so v Žireh potekala tekmovanja za slovenski pokal - pokal Cockta, in sicer v kategorijah deklic do 15 let ter dečkov do 14 in dečkov do 15 let. V soboto je pri deklicah do 15 let Zagorjanka Julija Sršen zasedla drugo mesto. Pri dečkih do 14 let je Jaka Jesih zasedel 6. mesto; pri dečkih do 15 let je drugo mesto zasedel Rok Juvančič, Žan Žujič pa je bil osmi. V nedeljo je Julija Sršen pri deklicah do 15. leta znova osvojila drugo mesto. Pri dečkih do 14 let je Jaka Jesih zasedel 7. mesto, pri dečkih do 15 let je Rok Juvančič bil spet drugi. Žan Žujič je izboljšal sobotno uvrstitev in zasedel 5. mesto. Borilne veščine 'N DO KW/ N Izlake V soboto 28. januarja je bila Ines Veber skupaj s trenerjem Srečkom Rozmanom povabljena na gala prireditev ob 35-letnici kluba Atus iz Gratkorna v Avstriji. Prikazala je demonstracijsko borbo in zasedla drugo mesto. Naslednji dan so se naši starejši borci odpravili v Italijo na mednarodni turnir Golden Glove. Od Izlačanov je prvi tatami o tvoril Aleks Maselj, kije na žalost izgubil. kar je na žalost prejela udarec v glavo, zaradi katerega so ji zdravniki prepovedan nadaljevanje borbe. Miloš Rozman je ugnal prvega nasprotnika, nato pa ga je po podaljšku z minimalno razliko premagal Grk. V isti kategoriji je nastopil tudi Tilen Zajc, ki je prišel do četrtfinala, nakar ga je premagal aktualni svetovni prvak in kasnejši zmagovalec te kategorije Combos iz Kiraly teama. Ana Marija Maselj je nastopila kot druga, vendar ji primanjkuje izkušenj s takšnih tekmovanj. Tudi Rok Vrtačnik ni imel veliko sreče. Maja Vetršek je klonila proti starejši in zelo izkušeni borki iz Švice. Sara Smre- Robi Veber je pokazal, da "raste" že v pravega borca in v prvih dveh borbah brez težav premagal nasprotnika, medtem ko mu je v naslednji borbi zmanjkal kanček sreče in izkušenj. Šport Karate - Trboveljčani nastopili na Grand Prixu Croatia v Samoborju iz Hrvaške. V nedeljo se je tekmovanja udeležil Almin. Nastopil je v kategoriji kat pri mlajših članih, kjer se je pomerilo 16 tekmovalcev. V soboto 21. in nedeljo 22. januarja je v Samoborju blizu Zagreba potekal 21. mednarodni karate turnir »GRAND PRIX CROATIA 2012«. Na letošnjem turnirju je v dveh dneh nastopilo več kot 1000 tekmovalcev iz 20 evropskih držav. Iz Karate kluba Trbovlje so se tekmovanja udeležili Sanja Naraglav, Tea Lopan, Jan Naraglav, Blaž Hribovšek in Almin Salkič. Vodil jih je trener Miha Kovačič. V soboto je potekalo tekmovanje v športnih borbah za kategorije kadetov, mladincev, mlajših članov in članov. Vse kategorije so bile zelo zapolnjene, saj je številnim reprezentancam tekmovanje služilo kot zadnja kontrolna tekma pred 39. mladinskim in kadetskim prvenstvom, ki bo naslednji mesec v Azerbajdžanu. Poleg tega so organizatorji poskrbeli za denarne nagrade v članski kategoriji, kjer je samo zmagovalec kategorije prejel 2.000 eur, kar je prispevalo k temu, da so se tekmovanja udeležili zares kakovostni tekmovalci. Z letošnjim letom so začela veljati nova sodniška pravila, ki med drugim odpravljajo podaljšek po izenačenem rednem delu borbe. Po novem sledi takojšnja sodniška odločitev in razglasitev zmagovalca. Žrtve novih sodniških pravil so bili tokrat trboveljski karateisti, saj so Tea, Jan in Blaž svoje borbe izgubili prav na podlagi sodniške odločitve po predhodnem neodločenem rezultatu. Sanja pa je morala priznati premoč boljši tekmovalki V prvem krogu je izgubil proti reprezentantu Hrvaške, vendar je slednji z uvrstitvijo v finale omogočil Alminu nastop v repasažu, kjer je nato premagal Ukrajinca. Na poti do bronaste medalje ga je premagal Slovak, tako da se je moral Almin zadovoljiti s petim mestom. Jernej Simerl Uspehi izlaških borcev v Atenah V začetku februarja je v Atenah potekal eden večjih in prestižnejših mednarodnih turnirjev »Athens challen-ge 2012«, kjer je nastopilo kar 1200 tekmovalcev iz 9 držav in 110 klubov. Med njimi sta bili tudi dve naši ekipi, KIT Izola in Pon Do Kwan Izlake, ki sta nastopih v disciplini šemi contact, ki je na tem turnirju najštevilčnejša disciplina poleg light contacta in kick lighta. Med mlajšimi kadeti je odličen uspeh dosegel naš najmlajši mladi up Aleksander Maselj, ki je bil drugi do 37 kg. Enaka uvrstitev je uspela tudi Maruši Izlakar do 55 kg med starejšimi kadetinjami (oba PDK Izlake). Med mladinci sta se odlično odrezala Sara Smrekar z 2. mestom nad 55 kg in Robi Veber s 1. mestom do 70 kg (oba PDK Izlake). Sara Smrekar se je preizkusila tudi med članicami do 60 kg in zasedla 3. mesto. Jaka Hudales (KIT Izola) je osvojil 1. mesto med mladinci do 69 kg, za kar je tokrat potreboval tri zmage. Poleg tega je bil drugi v absolutni kategoriji mladincev. Preizkusil se je še v članski kategoriji, kjer dosegel eno zmago, kar pa ni bilo dovolj za vidnejšo uvrstitev. Tako je skupno zmagal v šestih borbah in dve izgubil, vse v enem dnevu, kar pomeni, da morajo biti tekmovalci res izjemno fizično in psihično pripravljeni. Odlično seje odrezal tudi Tilen Zajc, ki počasi prehaja iz mladinske v člansko kategorijo. Osvojil je 3. mesto v kategoriji članov do 74 kg, ki poleg članske kategorije do 69 kg velja za eno najtežjih in najkakovostnejših v šemi contac-tu. Na koncu so borci obeh ekip združili moči v ekipnih borbah. Pod imenom »Filko power team« so žal izgubili že v 1. krogu, kjer so naleteli na italijansko ekipo »Best Fighter«, ki slovi kot ena najboljših na svetu. PDK Šport Naj športnica in športnik Zasavja Televizija ETV je slovesno zaključila šesti izbor Naj športnica in športnik ETV po izboru gledalcev in Naj športnica in športnik ETV po izboru strokovne komisije. Komisija je podelila tudi naj višje priznanje za naj športnega delavca ETV v spomin na lani preminulega športnika in športnega delavca Braneta Omahneta. Priznanje je Alojz Miklavčič, ustanovitelj Kluba borilnih veščin Pon-do-kwan Zagorje, prejel iz rok pokojnikovega sina Simona Omahneta. Tudi sicer so prav vsi nagrajeni športniki in športnice prejeli priznanja s podobo Braneta Omahneta. Glasovanje je tokrat potekalo le prek navadne pošte in ne več prek elektronske pošte. Kljub temu so v uredništvu prejeli skoraj 3.500 glasov gledalcev, ki so odločili, da je naj športnica ETV za leto 2011 kikboksarka Tjaša Vozel iz Zagorja, drugo mesto je pripadlo plavalki iz Trbovelj Klari Volaj, tretje pa nogome-tašici in sankačici Nini Čebin iz Kisovca. Med športniki so gledalci naziv naj športnika ETV za leto 2011 namenili smučarskemu skakalcu Dejanu Judežu s Podkuma, drugi je bil kikboksar z Izlak Tilen Zajc, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil tekvondoist Domen Pirc iz Litije. Strokovna komisija ETV je za naj športnico ETV za leto 2011 izbrala rokometašico Neli Irman iz Petrovč, članico Rokometnega kluba GEN-I Zagorje in državno reprezentantko, za naj športnika pa svetovnega prvaka v kajaku na divjih vodah Petra Kauzer-ja iz Hrastnika. Na podelitev priznanj niso prišli Peter Kauzer, ki je bil na pri- pravah v Avstraliji, Dejan Judež, ki je bil na tekmah celinskega in svetovnega pokala v Saporu na Japonskem - nagrado je prevzela njegova mati Apolonija Judež -, in Nina Čebin, ki je bila na reprezentančnih pripravah v Avstriji. Izjava DEJANA JUDEŽA - NAJ ŠPORTNIKA ZASAVJA: »Nagrada oziroma naziv naj športnika 2011 mi pomeni veliko, ker je dokaz, da imam za seboj že precej uspehov, predvsem lansko leto sem dosegal dobre rezultate, obenem pa je ta nagrada zame tudi velika vzpodbuda na poti do novih uspehov. Nad prejemom nagrade sem kar malo presenečen, saj je v tako hudi konkurenci nisem pričakoval. Vseeno sem potiho upal nanjo, saj si vsak želi takšnega naziva. Rad bi se zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da sem postal naj športnik ETV za leto 2011!« AG, SR Plavanje-zimsko državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane Od četrtka do nedelje je v bazenu Pristan v Mariboru potekalo Zimsko državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane, katerega se je med 366 plavalci iz 25 klubov udeležilo tudi 8 plavalcev trboveljskega kluba. Tekmovanja se bomo spominjali predvsem po dveh dogodkih; po dveh državnih rekordih za mladince Žige Cerkovnika iz Velenja na 50m delfin in 100 m prosto. Primat v teh dveh disciplinah je prevzel alfi in omegi slovenskega plavanja Petru Mankoču. Prvenstvo so izpustili nekateri najboljši člani, med drugim ni bilo trenutno najboljše »prsačice« v Sloveniji, Trboveljčanke Tjaše Vozel, ki zaradi spora z Ilirijo ne more tekmovati za sedanji klub iz Kranja. Vrnitev mladih plavalcev PK La-farge Cement brez medalj pa dokazuje, kako neurejene razmere z zimskim bazenom vplivajo na vrhunske rezultate. Barve kluba so zastopali Alen Firšt, Žiga Kovačič, Mario Budimir, Žan Jerman, Nejc Kos ter dekleta Nina Kos, Karmen Kovač in Kaja Imperl, ki so se vrnili s štirimi uvrstitvami v finale, ki jih je kljub vsem tegobam uspelo priplavati Alenu Firštu, Nejcu Kosu in Mariu Budimirju. Pri pogojih, ki jih imajo plavalci v zimski sezoni, je namreč nemogoče pričakovati napredek, ki bi jih pripeljal v boj za medalje. Priprave na maturo, nočni termini treningov v hrastniškem bazenu, zgodnje vstajanje in nezadosten počitek resnično niso pogoji, ki bi bili primerni za doseganje vrhunskih rezultatov. Glede na opisane razmere pa so tudi naši plavalci junaki, saj že šesto leto vztrajajo in upajo na pridobitev tako želenega zimskega bazena! Kot je razvidno iz primerjave z lansko sezono, ko so imeli 5 finalnih nastopov, je trend napredka pozimi v upadanju, poleti, ko imajo plavalci neprimerno boljše pogoje, pa se rezultati občutno izboljšajo. Po uvrstitvah najuspešnejši Trboveljčani so bili že omenjeni Alen Firšt, Mario Budimir in Nejc Kos. Alen je nastopil v finalu na 50 m delfin in 200 m mešano, kjer je obakrat osvojil 7. mesto, medtem ko je bil Mario šesti na 200 m mešano v mladinski kategoriji. Pri kadetih je s šestimi osebnimi rekordi in 7. mestom na 1500 m prosto kot mlajši letnik presenetil Nejc, letni državni prvak v kategoriji dečkov, katerega potencial tiho tli in čaka, da izbruhne v letni sezoni, ko so treningi na domači »Kopalnici«."Na 800 m prosto je zasedel 10. mesto, na 400 m mešano je bil 12., na 200 m hrbtno pa je osvojil 13. mesto. Pri fantih se je izkazal tudi Žiga Kovačič, ki je z osmimi osebnimi rekordi v osmih nastopih zadovoljil svoje ambicije ter z 9. mestom na 200 m mešano in 11. na 200 m delfin napovedal borbo za finale v letni sezoni. Dobro je plaval tudi Žan Misel Jerman, ki je v osmih nastopih dosegel sedem osebnih rekordov. Dobro so plavala tudi dekleta, ki so se pogumno borila z leto starejšimi vrstnicami: Karmen Kovač je prvič nastopila v kategoriji kadetinj in dosegla nekaj lepih uvrstitev. Najboljši rezultat ji je uspel v disciplini 200 m delfin, kjer je zasedla 9. mesto. Prvič se je pomerila v disciplini 1500 m prosto in osvojila solidno 15. mesto, na 400 m mešano pa je bila 16. Enako kot Karmen in Nejc je tudi Nina Kos prvič nastopila v kategoriji kadetinj in odplavala sedem osebnih rekordov. Njena najboljša uvrstitev je bilo 11. mesto na 200 m delfin, medtem ko je točkovno najboljši izid odplavala na 1500 m prosto, kjer je zasedla 13. mesto. Mlada Hrastničanka Kaja Imperl je prvič nastopila na tako velikem tekmovanju in popravila vse osebne rekorde in tako postala konkurenčna ostalim plavalkam, ki so neprimerno dlje v tekmovalnem plavanju. Darko Raušl, slike: arhivi društev Napovednik DELAVSKIM DOM TRBOVLJE Revija odraslih pevskih zborov Zveza kulturnih društev Trbovlje prireja 15. marca 2012, v Delavskem domu Trbovlje Revijo odraslih pevskih zborov Revija otroških in odraslih pevskih zborov Zveza kulturnih društev Trbovlje prireja 18. aprila 2012 v Delavskem domu Trbovlje Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Pustovanje v Zagorju, sobota, 18. Februar Zaradi lažje organizacije naprošamo vse, ki bi želeli sodelovati v sprevodu, da nas pokličete na številko, 041 699 412 ali izpolnite prijavnico, ki jo boste našli na spletni strani občine zagorje, v knjižnici zagorje, časopisu zasavc ali na fb. Izpolnjeno lahko pošljete na e--naslov: dpm@zagorje.Si ah pa po standardni pošti na naslov dpm zagorje, c. 9. Avgusta 5,1410 zagorje Start pustnega sprevoda je točno ob 15. Uri. Zbor mask je pri vašhavi od 14.30 Dalje. Informacije boste dobili tudi na dan prireditve na info točki, od 14. Do 15. Ure. PUSTOVANJE V LITIJI Na debeli četrtek, 16. februarja bodo Litijo ob 13. uri obiskale tradicionalne slovenske skupine: kurenti, pokači in orači. V soboto, 18. februarja bo potekal Litijski karneval, ki bo od 15. ure dalje po starem mestnem jedru. Na pustni torek, 21. februarja se bo predsednik »Pust« s svojo pustno vlado odpravil v Ljubljano in obiskal našo hišo odločanja, parlament, kjer bo vladajočim predal listino s pustnimi ukrepi. V sredo, 22. februarja bo sledilo pokopavanje pusta s tradicionalno skupino, občinsko oblast pa bo pustna vlada vrnila županu. Drugi javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Zasavja Regionalni center za razvoj razpisuje drugi javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Zasavja. Na natečaju lahko avtorji sodelujejo s spominki, ki izvirno ter prepoznavno predstavljajo Zasavje. Z natečajem in nagradami v obliki odkupa spominkov želimo spodbuditi tako razmišljanje o tej problematiki, kot ustvarjanje spominkov, kot tudi njihovo izdelovanje. Spominki se morajo motivno navezovati na naravno ali kulturno dediščino Zasavja v snovni ah nesnovni obliki ter na prepoznavne motive zasavskega prostora in identitete. Prijavitelji lahko svoje predloge oddajo najkasneje do 26.3.2012 do 13.00 ure. Nagradni sklad natečaja znaša 10.000 EUR. Več informacij o natečaju najdete v priponkah ter na spletni strani (www.rcr-zasavje. si/si/projekti/14-vse-tece-v-tri-krasne. html) in spletni strani projekta V 3 krasne (www.v3krasne.si). DPM TRBOVLJE SPREVOD PUSTNIH MASK Že tradicionalni sprevod pustnih mask bo v nedeljo, 19. februarja ob 15. uri krenil po enosmerni cesti od križišča pri mestnem parku do parkirnega prostora pred Delavskim domom Trbovlje, kjer bo pustno rajanje. Tudi letos vsaka maškara prejme pustni krof kot darilo sponzorjev in donatorjev. V letošnjem letu posebno presenečenje - nagrade za najbolj izvirne skupinske in družinske maske! 1. ZIMSKE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Od ponedeljka, 20. februarja do petka, 24. februarja 2012 bodo od 9. do 13. ure potekale zimske počitniške dejavnosti za otroke. Ponedeljek, 20.2. - USTVARJALNICA Torek, 21.2. - PUSTNA ZABAVA Sreda, 22.2. - IGRALNO DOPOLDNE Četrtek, 23.2. - KOPANJE V LAŠKEM Petek, 24.2. - DAN V NARAVI 2. 22. OTROŠKI PARLAMENT V tem šolskem letu je tema otroških parlamentov »JUNAKI NAŠEGA ČASA - KDO SO IN ZAKAJ«. V Trbovljah bo občinski otroški parlament potekal v sredo, 29. februarja 2012. Delegati, ki bodo izbrani na občinskem parlamentu se bodo udeležili regijskega otroškega parlamenta, ki letošnje leto poteka v Hrastniku in bo v petek, 2. marca. Tam pa bodo izbrani delegati, ki bodo 2. aprila 2012 v Državnem zboru RS. DPM Trbovlje, Lavra Izgoršek KNJIŽNICA ZAGORJE 27.2. ob 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Kisovec 27.2. ob 18.30 Srečanje članic Bralnega krožka 28.2. ob 18.30 Literarni večer - gost Jože Sevljak KNJIŽNICA LITIJA Torek, 21. 2. 2012, ob 19. uri, osrednja knjižnica Litija, POTOPIS ŠTEFAN REHAR: ARMENIJA IN GORSKI KARAB Ponedeljek, 27.2. 2012, ob 19. uri, Modri salon KC Litija PRIBLIŽEVANJA Torek, 28. 2. 2012, ob 19. uri, osrednja knjižnica Litija MESEC KULTURE, predstavitev pesniške zbirke Točka Vseživljenjskega Učenja Knjižnice Litija Vsak četrtek od 8. do 14. ure — učenje z mentorico Mestne knjižnice Ljubljana (obvezne prijave!) V marcu napovedujemo: Razstava članic LILE, skupine AKVAREL, mentor Pavel Smolej, ob 8. marcu Predavanje dr. Vesne Vuk Godina: O permisivni vzgoji; ŽENSKE: hterarni večer s pubhcistko Mileno Miklavčič Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje SREDA, 22.2.2012, ob 17. uri Snežko, beh prijateljček Pravljične ure z ustvarjalnicami, Tončkov kotiček, Dom svobode GLASBENO PRAVLJIČNA URA: Pod medvedovim dežnikom, v sredo, 29.2.2012, ob 17. uri, v pravljični sobi Tončka Knjigoljuba. SREDA, 22.2.2012, ob 19.00 uri POTOPISNO PREDAVANJE Pevec Gvido: SKRIVNOSTNI IRAN LITERARNI KROŽEK Povej, kaj bereš, povej, kaj mishš! Na 6. srečanju bo beseda tekla o literaturi, hterarnih ustvarjalcih ter temah, ki so tako ah drugače povezane z literaturo. Sodelovanje KTS Trbovlje in Društva U3 Univerze za tretje življenjsko obdobje, Zasavska regija. Vabljeni v ponedeljek, 27.2.2012, ob 18. uri, v čitalnico knjižnice RAČUNALNIŠKE URICE ZA ODRASLE Vsak TOREK od 7.30 do 8.30 ure -začetni tečaj v e- čitalnici. Vsako SREDO od 7.30 do 8.30 ure -nadaljevalni tečaj v e-čitalnici. Vsak ČETRTEK od 10.00 do 11.00 ure v Domu svobode za mešano skupino. Pogovor s poslovnežem Samom Količem S-print-Zmas-print Pred vami je Zasavc v novi preobleki in prvič tudi kot brezplačnik. Zato smo se odločili za intervju z direktorjem izdajatelja Zmas-print, Samom Količem. Nam lahko na kratko opišete svoje podjetje? Podjetje S-print Samo Količ s.p. je pričelo dejavnost leta 1990 z enim zaposlenim in enim tiskarskim strojem. Sčasoma smo se širili in hkrati posodabljali opremo. Najprej je bila naša osnovna dejavnost izdelava neskončnih obrazcev, ki pa je z razvojem programske opreme in s prihodom vse cenejših in zmogljivejših laserskih tiskalnikov počasi nazadovala. Zato smo nujno potrebovali preusmeritev proizvodnje v druge izdelke. Leta 2005 smo se odločili za večjo investicijo in nabavili novo opremo, preselili pa smo se tudi v nove in večje prostore. Foto knjiga Naši poslovni prostori merijo približno 1.000 m2, so popolnoma klimatizirani in opremljeni s sistemom za vlaženje zraka, ki je nepogrešljiv v sodobni tiskarni. Brez optimalne vlage in temperature je namreč nemogoče vzdrževati konstantno kakovost izdelkov. Razpolagamo s najnovejšimi tiskarskimi in dodelavnimi stroji, ki nam omogočajo, da hitro in kakovostno naredimo še tako zahteven izdelek. Trenutno delujemo na celotnem slovenskem trgu, občasno pa tudi na trgih sosednjih držav. Leta 2009 se Sprint pripoji družbi Zmas in nastane Zmas- print. V začetku smo bili trije lastniki, leta 2010 pa sem odkupil celotno podjetje in sem sedaj edini lastnik. Družba se dokaj uspešno spopada z gospodarsko krizo, saj smo rahel upad naročil nadomestili s 3 letno pogodbo z ZZZS, za katere izdelujemo vse zdravstvene obrazce (recepti, napotnice,...) za celo Slovenijo. Pred nami pa je nov projekt na katerega sem še posebej ponosen, to je izdelava foto knjig. - Sprint Photobooks Zakaj ste se odločili tržišču ponuditi foto knjige? Danes že vsi uporabljamo digitalne fotoaparate in verjetno ste se tudi vi znašli v situaciji, ko ste dobili obisk in želeli pokazati fotografije z lanskoletnega dopusta. To zna biti v poplavi vseh podatkov, ki jih imamo shranjene na računalniku, precej težavno. Najprej je potrebno najti ustrezno mapo s fotografijami, potem pa se že znajdemo pred naslednjo težavo... Množica fotografij, ki jih še nismo uspeli prečistiti in urediti. V naj slabšem primeru ugotovite še, da ste jih posneli v visoki resoluciji in da ima računalnik naenkrat težavo vse skupaj odpreti in prikazovati. Pa še vsi se morajo zbrati okoli računalnika, kjer morda ni dovolj prostora za vse gledalce. To je bil le eden izmed razlogov, da sem se odločil razširiti dejavnost z izdelavo foto knjig. Zakaj bi po foto knjigi posegel nekdo, ki sproti ureja svoje digitalne fotografije? Današnja tehnologija je precej zmogljiva in iz dneva v dan sodobnejša, kljub temu pa se dogaja, da v nekem trenutku odpove. Poznam kar nekaj ljudi, ki so čez noč izgubili dragocene podatke, fotografije in njihovo delo shranjeno »na varnem« v lastnem računalniku. Žal lahko tudi disk novega računalnika nenadoma odpove, podatke pa lahko izgubite zaradi nenadne prenapetosti električnega omrežja ah prekinitve električnega toka. Verjetno boste vprašali kaj je z arhiviranimi podatki, zato vam bom kar odgovoril, da se lahko tudi zgoščenke sčasoma obrabijo in po- škodujejo. Verjetno je tudi vaš malček kdaj vzel kakšno zgoščenko in jo med igro nehote poškodoval? Noben digitalni medij ni večen in vsak ima omejeno življenjsko dobo. Ni rečeno, da boste čez 10 let še lahko gledali fotografije na cd-jih - pomislite na diskete, jih še lahko uporabljate v vašem računalniku?!? Naša foto knjiga pa je večna. Imajo ojačeno hrbtišče, zaradi tega ne bodo razpadle tako hitro kot nekatere druge foto knjige trenutno na tržišču. Plastifikacija posamičnih strani pa poskrbi, da so barve dolgotrajno obstojne in fotografije zaščitene pred praskami, odrgninami in madeži. V čem je prednost vaših knjig pred ostalimi trenutno prisotnimi na tržišču? Naše foto knjige so primerljive z najboljšimi proizvajalci foto knjig zaradi novega stroja Indigo 7500 ter vrhunskega nanosa barve, ki ga le ta omogoča. Za notranje strani foto knjig uporabljamo le vrhunske papirje, v kombinaciji z novim strojem pa nas to uvršča med. najboljše ponudnike foto knjig. Fotografije, ki jih natisnemo, imajo izvrstne kontraste. Globina barv, ki jo naš stroj dosega, je neprimerljiva z ostalimi ponudniki foto knjig. Fotografije v knjigah, izdelanih pri nas, ohranjajo vso globino barv, ki ste jih zajeh z vašim fotoaparatom. Naše foto knjige omogočajo tudi individualnost, kar pomeni, da sami določite videz le te. Izbirate lahko med različnimi barvami in materiah platnic, katere vam po želji dekoriramo s kristalčki, opremimo z globokim tiskom, UV lakom, zlatotiskom in podobno. Foto knjige izdelane pri nas so unikatne, vsaka je Pogovor s poslovnežem Samom Količem izdelana ročno in se ji posvetimo z največjo skrbnostjo. Možnosti za izdelavo foto knjig so neomejene, potrebna je le vaša ideja in seveda fotografije. Kako bi nekdo, ki ni vešč z računalnikom, naredil foto knjigo? Na spletu bomo objavili brezplačen program, ki omogoča avtomatizirano izdelavo foto knjig. Uporabnik lahko izbere že pripravljena ozadja in dodatke, po katerih se bodo fotografije razporedile. Za vse, ki niso dovolj vešči ali pa jim manjka kreativnosti, ponujamo izdelavo foto knjige s pomočjo naših vrlih strokovnjakov. Le ti komaj čakajo, da izdelajo vašo sanjsko foto knjigo. Na zgoščenki nam pošljite kopijo vaših fotografij ali pa v pošiljki originalne fotografije. Verjetno se tudi pri vas najdejo kakšne zelo stare fotografije, ki jih niste nikdar uredili. Za vas jih bomo digitalizirali z našimi najsodobnejšimi napravami in jih razporedili v foto knjigo. Organizirali bomo tudi brezplačne tečaje iz fotografije ter izdelave foto knjig, prav tako pa bo na voljo brezplačna telefonska številka, kjer boste lahko dobili še dodatne informacije. V čem vidite prednost pred klasičnimi albumi in fotografijami? Zakaj menite, da bodo ljudje raje naročali foto knjige? Razvijanje klasičnih fotografij zna biti v primerjavi s foto knjigo precej dražje. V foto knjigi imate možnost prikaza fotografij v večjih dimenzijah ali pa bistveno manjših, kot so klasične fotografije. Foto albumi imajo navadno standardne dimenzije predalčkov za vlaganje fotografij, če pa jih moramo sami lepiti na strani foto albuma pa zna biti vse skupaj precej naporno. Velikokrat fotografije tudi umažemo ali poškodujemo, ko jih prestavljamo. Sestava foto knjige je bistveno enostavnejša. Ko namestite naš brezplačni program, se fotografije lahko avtomatično razporedijo po knjigi ali pa jih postavite samostojno. Fotografije v knjigi zelo enostavno premeščate, povečujete in pomanjšujete, dodajate okvirje, ozadja - skratka olepšate na različne možne načine. Danes nam naši majhni pripomočki kot so telefoni in tablični računalniki omogočajo prikaz fotografij. Zakaj ne bi raje uporabili kar te? Za prikaz fotografij v dobri kvaliteti potrebujemo precejšnje zmogljivosti elektronskih naprav, kar pa se seveda pozna pri njihovi ceni. Na mobilnih telefonih je to nemogoče zaradi majhnih zaslonov. Tablični računalniki, ki so dovolj kakovostni za takšno uporabo, pa so precej dragi. In konec koncev, kaj boste storili, ko boste imeli več povabljenih gostov? Foto knjige so različnih cenovnih razredov in dostopne vsem. Za vsako vašo dogodivščino lahko izdelate svojo foto knjigo in v primeru več obiskovalcev mednje razdelite vaš osebni nabor foto knjig. Tako lahko izdelate iz vsakega dopusta svojo foto knjigo, ovekovečite vaš poročni dan, rojstnodnevno zabavo, obletnico mature ali pa prvi šolski dan vašega malčka. Možnosti so neomejene, kolikor je vseh vaših vsakodnevnih doživetij. Za konec pa bi rad spomnil, da je foto knjiga čudovito priložnostno darilo, bodisi za materinski dan ali kak drug praznik. Zakaj ne bi vaši babici izdelali foto knjigo slik vnučkov, katero bo nedvomno z nasmeškom znova in znova prelistala? Ali pa za dedka poiščete stare, že porumenele fotografije, katere z veseljem digitaliziramo in uredimo v foto knjigo spominov. Poleg foto knjig pa si boste z našimi programi izdelali še lastne zvezke, fascikle, fototapete, stenske slike in še kaj, več o tem pa v naslednji številki Zasavca. Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 61 068 Fax: 03/56 68 068 Mob: 040 473 970 E-mail: salonpohistva@gmail.com www.pohistvo-vojko.si Delovni čas: pon - pet: 08.00 -19.00 sobota: 08.00-12.00 ^JERNEJ Ttopdom Novi trgovski center Jernej Topdom Ljubljanska cesta 15,Litija, Tel.:01/8987-472, 051/628-246 e mali: jernej.konjar@siol.net Odprto od 6.30 do 19.00 ure, v soboto 7.00 do 13.00 ure Vse za gradnjo in prenovo vašega doma - Razstavni salon .stalne akcije, otvori- tveni akcijski popust, hitra dostava - Konkurenčne cene - Akcije Topdom h ' JE» <5^ ftiCTprffefl A \Z^y za; ia^x^o ^uWsje*uiJce/ K*| BMMlIinO? Pester, bogat in širok asortiman priznanih blagovnih znamk PREMIUM in SUPERPREMIUM razreda za vse vrste ljubljenčkov - DOSTAVA NA DOM - Pasji frizer - Pro Plan PIT točka - Postavitev in urejanje akvarijev in ribnikov - V prihodu tudi SPREHAJANJE PSOV Šk PTICI JL AKV*ehTlKA •» IKA j^SSCEKo) * z ' . \ r 1' BäHDUlfcQ - Na naše police prihaja pasja hrana BOSCH Nagradna igra: IMPERIALOV KROG PRIJATELJEV - imperialova KARTICA zvestobe - vsi že težko pričakujemo: www.imperial-pet.si Naša trgovina se nahaja v strogem centru Zagorja, v neposredni bližii mestnega parka in glavne ceste (bivši prostori trgovine Trgo Avto). Tel.:03 56 53 619 ali 040 512 700, e-pošta: imperial.pet@siol.net T r g o v f n a a m Marna PIŠKOTEK Ani Berčon s.j>. Bartfova 12, Šmartnojiri Litiji Poročne torte, rojstno dnevne torte svežejtecivo jjiškoti. T: 01-898-76-00 GSM 031-397-926 E:itfo@jriskotek.si wwwjriskotek.si rn*<7 t+ane KAHP 04170»: m. Poročni šopki Naprsni šoj)ki ^ Vabila, konfeti -Ty Poh bat 4 6, Kisovec Dekoracije cerkve Cvetlični aranžmaji za vseprifožnosti GSM: 041-675-437 E:sasaj>ejan@gmaif.com -Poročni salon DOMINO. Mojca Zupančič Uratnik, s.p. ' Ulica Janka Ulriha40 3320 Pesje pri VELENJU Tel.: 03 58 66158 Da bodo vaši najsrečnejši trenutki tudi najlepši. Obleke za poroko, obhajilo, krst ter svečane priložnosti. KAPRIC Vetika izbira maturantskih obfek in svečanih oblačit za vsejmfožnosti. Marjeta Navrbac s.p. Cesta zmage 35b 1410 Zagotje ob Savi Tel.: 03 56 66 366 Fax: 03 56 69 366 Gostišče Kum Ufe Jože s.j)., Prešernova 1, Zagotje poročna slama, obletnice, svečanosti ob osebnih jubilejih, krsti, obhajila, birme, slavja za zakjučene družbe, carerintj, dnevno malice, kosila, jtizze, dostava jedi Tef.: 03 56 69 170 GSM: 040 192 408 www.jostiscekum.si ZLATARNA Zlatarstvo Lea Litija tel: Ol 8995 393 Zlatarstvo Lea Moravče tel: 01 7231 868 j* ^ -J O I c o CWCI Naročila sprejemamo na gsm št; 040 465 309 studio K 8 snemanje in fotografiranje porok in drugih dogodkov Sašo Kosem s.p. Tel.: 041 768 502 saso kosem@siol.net