gosp
dar
i
br tn
šk
m
aro
» /	J.
Izhaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr
pošiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den.
>
Ljubljani
sredo
novembra 1868.
Gospodarske stvari.
Kratek poduk
Tuđi v ozke dolge žakljičke iz tula ali drobne mušje
, in zavezani žakljiček naj se
mreže se smej
vsuti
5
obesi na kako drevo; samo varovati jih je tičev
Spomladi, kadar začne hrast brst poganjati
se
kako iirejevati hrastove svilne gosenice, Yania že kaže zelenkasta lištna barva, vzemi jih iz hranišča
mai imenovane.
Vv o d.
Ta gosenica, ktera živi od hrastovega perja
vmij jih v čisti hladni vodi; tista so bolj
ktera
>
7
J0
vprvič
1862.
vajo zgorej ; slabeja so ona, ki se potopijo, vendar tudi iz teh še izlezejo nektere gosenice.
Ce misliš domá izrejati gosenice, položi jajčica še
prišla iz Japana (iz Azije) v Evropo, vlažna na pólo papirja; vse kupčeke saksebi spravi in
Cesar Napoleon jo je dobil v dar. Profesor dr. M o lin
JG Uli	V JL j XXI J Kj	OiVOlllJOtlU v 1MUU v ui* ww k, m
Posihmal se je na več krajih skušalo v Avstriji rediti
• 1	•!	I	11	•	1	• • V *	V_	_
bi
prvi
I • *	Vf
ki je oci
lep
avstrij s ke vlade obrnil na-njo; prilimano prime, in tako naj ležij
položi vsako jajčice, ktero se papirja kakor
pomladanski sapi
to sviloprejko; al podoba je, da so se jajčica čez zimo VSaki dan jih izleze več
preveč na gorkem imela ali da so gosenice jajčic izlezle, tudi v presoparnih hramih imeli
Kmalu začnó gosenčice iz jajčic lesti, in to zjutraj
ko so iz
>
in
zadnj
lezej
7
7
in
Uno
da je
pocasi
spet bolj
zato se skušnje niso povsod srečno obnesle.	__
bilo napačno zato, ker so gosenice prehitro iz jajic iz- (%> Se oče'diti ne morejo, tudi "ne jedó nič, in kmalu
jpred svojega blata ocedijo; potem še le začnó segati po hrastovem perj
Grosenice, ko izlezej
^ —^ — £--------------/------Q	Ji	^ kJ	\ 4 WW VU W V* A IJA XI	JJL4 VA VJ V y
lezle, da hrast ni še perja imel; drugo je bilo krivo, poginejo, ker jih krč zlomi
To
• V
da so gosenice bolehale.
Jez sem po lastnih skušnjah dognal to, da jajcica
te gosenice našo zimo lahko strpijo, in da ži-
vijo pod prostim nebom.
pa se zgodi naj raj i, če
so jajčica bila čez zimo pregorko in sicer ne dobro držana.
Na gosenice, ki so se iz jajčic izvalile, položi hra
stovih
Gosp.
----------- #	#	oiuviu vejic } VAC* ua" LLJ V/
Hutter, ravnatelj realke v Waidhofen-u g0r'lf prenesi jih v shrambo
da
nje zlezejo , in kadar jih
v doljni Avstriji, ki je od nas iz Kranj skega dobil teh jajčic, in je bil letos z rejo Yama-maî-ev prav srečen,
jih misliš rediti
dokaj
(Konec prihodnjič.)
lot
m
piše nam to-le : *) „Najveća gosenica je vagala
0.66 kvinteljcev; kokon z mešičkom 9.52 granov; nit
enmalo debeleja kakor murbove gosenice, je bila 1620
v
Sest tednov na Dunaji
*
čevljev dolga; čista svila (žida) enega kokona je vagala 0.495 granov. Dunajski izvedenci, ki so preiskovali dve
štreni **) svile, ki smo jo poslali v razstavo v Hieing, so rekli to-le: Kar imate te svile, vso jo kupimo; lastnosti te gosenice so velikovredne, in verjetno je, ker jajca zimo prestanejo in se pod milim nebom izrediti dajo, da ne zapadejo kugi murbove gosenice.
Jajčica.
e s prostim očesom se rodovitna jajčica dajo ločiti od nerodovitnih; una so zgoraj kupčasta ali zbokla (convex), ta pa jamčasta ali vbokla (concav).
Dobro je jajčica dobiti v jeseni, da se privadijo podnebju kraja, kjer bodo, in da gosenica izleze, kadar hrast poganjati začne. Jajčica čez zimo naj se imajo v papirnati škatlji zaprta, pa tako, đa krog in krog je
ali gospodarsko-kmetijska sola za učitelje.
Napisal Ivan Tomsič.
(Dalje.)
pondeljek potem, to je, 16. velicega srpana, pričelo se je poduČevanje v sobah c. k. politehnike ob 8. uri zjutraj. Učitelji so bili po svojej učnej sposobnosti razdeljeni v tri razrede tako, da je bilo v prvem razredu 48, v drugem 92 in v tretjem 80 poslušalcev.
Nobeden ni smel prostovoljno prestopati iz enega razreda v drugega. Tudi si je vsaki razred zarad sploš-nega reda volil iz svoje srede prvomestnika in prvo-mestnikovega namestovalca. Prvomestnik je imel na-
logo,
I H IBM	BBBMH
potreba. Za prvih osem dni volil je prvomestnika za vsak razred ministerski komisar 2. dr. Lorenc sam
da se je razgovarjal o raznih potrebah s profe-ali pa z ministerskim komisarjem, kedar je bilo
7
škatlja z debelimi šivankami prebodena,	^^^
do njih; shrani pa naj se taka škatlja pod odprto streho.
da zrak more a potem so si ga volili po večini glasov poslušalci vsa-
Nemski knj
njegovi je ime
>>
Die verschiedenen Seiden
kega razreda sami. Prvomestnik je moral nadalje tudi vsa vprašanja, razna zahtevanja, želje in pritožbe,
ki
spinner und die Moglichkeit ihrer Vermischung Ips. 1868
Waidhofen an der
niso vale
7
**
Eno teh dveh střen shranuje deželni muzej v Ljublj
drugo pa družba fabrikantov svilnega blagá na Dunaj
Pis
poedinega poslušalca, ampak celi razred zade-predlagati profesorjem ali pa samému ministerskému komisarju. Tudi razna naznanila, prenaredbe in ukaze na posamesne razrede naznanjeval je le prvomestnik ali pa, če njega ni
bilo
>
njegov namestovalec.
364
Iz vsega tega se lahko posname, da je vladal najlepši red. — Razun nedelj in praznikov so profesorji vsaki dan svoje nauke razlagali in sicer enako za vse tri razrede od 8. do 12. ure dopoldne o različnih gospodarstvenih predmetih; popoldanske ure so pa bile nainenjene sadjereji, čbeloreji, vinoreji in vremeno-znanstvu, kakor tudi po največ za kazalni nauk in iz-hode v bližnje okolice, kjer so imeli učitelji kaj lepo priložnost, da vidijo napredovanje umnega kmetovanja in na veliko stopinj o izomike dostiglega gospodarstva.
Naj častitim bralcem najpred omenim vse predmete, iz kterih se je podučevalo, in naj navedem tudi profesorje, ki so učili in so imeli gotovo težavno nalogo, da v tako kratkem času dovršijo veliko. Iz na-vedenega pa bodo častiti bralci tudi lahko sodili, da smo imeli lepo priložnost, seznaniti se z najpotreb-nejimi nauki, ki spadajo k tako obširnemu znanstvu, kakor je ravno kmetijstvo, in da se nam je tudi pokazal pravi, naravni pot, po kterem se naj lože izurimo v velevažnem, obcekoristnem narodnem gospodarstvu. Jaz mislim, da kdor ima le količkaj ljubavi do svoje domovine in njenega napredka, in komur je mar za svoje lastno izobraženje, gotovo ne bode stopil s pota v kratkih obrisih mu načrtanega, temveč marljivo si bode prizadeval, da se zlata zrnica, ki si je je osvojil, krepko in živahno razvijejo ter najbolji sad obrodé,
Posamesni glavni predmeti, iz kterih se je predavalo, so bili naslednji: nauk o gospodarstvu in kmetijstvu, rastlinoslovje, živalstvo (zoologija), nara voslo vj e, kemija v zvezi z zemljeznan-stvom (geologijo), živinoreja, gozdarstvo in nauk o stavbi ali zidarstvu. Razun navedenih glavnih predmetov smo imeli še izvanredne nauke o vreme-noznanstvu in hmelj ariji (Hopfenbau). Nadalje smo imeli bčelarijo, sadje- in vin o rej o za kazalni nauk (Demonstrationsunterricht), ki je bil namenjen popoldanskim uram in za večkratne izlete v naj-bližnje, pa tudi nekoliko bolj oddaljene okolice, kodér se nahaja najlepše izgledno gospodarstvo. — Predmetov je bilo, kakor se lahko razvidi, precej lepo število; moralo je tedaj tudi obilo učenikov biti, kajti drugače se ne bi bilo moglo nalogi zadostiti. Gospodje učeniki so bili deloma iz Dunaja, deloma iz druzih bližnjih krajev; a največ jih je bilo iz Ogerskega-Staregagrada (Ungarisch-Altenburg). Mislim , da bode ravno tù na pravem mestu, ako je navedem po abecednem redu. Bili so sledeči:
Bisching Anton, profesor na srenjskej zgornjej realki in obrtnijskej šoli v Wieden-u na Dunaji, je učil rastlinoslovje v 3. razredu.
GrossbauerFranc, c. kr. profesor na gozdar-skej akademiji v Mariabrun-u, je učil gozdarstvo v vseh treh razredih.
Haberlandt Friderik, profesor zoologije in rastlinstva na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil rastlinstvo v 1. in 2. razredu.
Hecke Viljelm, profesor kmetijstva na c. kr. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil kmetij st v o v 1. razredu.
Hoffmann F. M., gozdarski svétnik na Dunaji, je učil h melj arijo za vse tri razrede.
Dr. Ho mig Emil, c. k. svétnik in profesor kemije na c. kr. višej realki na Dunaji, je učil kemijo v 3. razredu.
Kaltenegger Ferdinand, namestni profesor kmetijstva na obrtnijskej (tehničnej) višej šoli v Gradcu, je učil kmetijstvo in živinorejo v 2. razredu.
Krafft Gvidon, pomočnik gospodarskega poduka v Ung. Altenburg-u, je podučeval kmetijstvo v 3. razredu.
Ko hier Viljelm, véliki vrtnar na c. kr. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil sadje- in vino-rejo in sicer sadjerejo le v 1. razredu, pa vinorejo skupno za vse tri razrede.
Dr. Masch Anton, vodja in profesor živinozdra-vilstva na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil živalstvo in vremenoznanstvo.
Dr. Melicher F., lekar na Dunaji, bčelorejo v 2. in 3. razredu.
Dr. Moser Ignác, profesor kemije na c. kr. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil kemijo v 1. razredu.
Dr. Oser Janez, profesor na c. kr. gozdarskej akademiji v Mariabrunn-u, je učil naravoslovje za vse tri razrede.
Dr. Reitlechner Karol, profesor tehnologije na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburgu, je učil kemijo v 2. razredu.
Schaffer Vencel, c. k. stavbeni inženir na Dunaji, je podučeval stavbo (zidarstvo) v vseh treh razredih.
Schirnhofer P. Gerhard, kapitular Lilienfeld-skega samostana na Dunaji, je učil sadjerejo v 3.
razredu.
Schultz Bernard, zasebnik iz Emesberga blizo Wiener-Neustadt-a, je učil bčelorejo v 1. razredu.
Dr. Wilhelm Gustav, profesor kmetijstva na
c. k. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil živi-norejo v 1. in 3. razredu.
(Dalje prihodnjič.)
Natoroznanske stvari.
Kako dolgo živijo živali?
Na to vprašanje ni lahko odgovora dati za vsaktero žival, ker ni mogoče, da bi vsako pred svojimi očmí imeli od rojstva njenega noter do pogina. To je sicer res, da čas življenja je v nekaki razmeri s časom, v kterem žival doraste; alza vsako žival vendar tudi to ne veljá. Velika živina, ktera več kakor majlina časa potřebuje, da doraste, tudi dalje živí.
Ribe sploh dolgo živijo zato, ker počasi rastejo.
Tako karf doseže starost čez 100 do 150 let, ščuka
celó do 200 let.
Dvoživke (amfibije) tudi počasi rastejo in veliko starost dosežejo, tako krokodil in želva (sildkrota;
čez 100 let. Crvi in zaželke (insekti), ki so najmanj popolna žival, živijo le kratko, vendar more mu-ren (grille) starost 10, rak 20 let doseči.
Ti ci rastejo sicer hitro, vendar nekteri postanejo zeló stari. Naj večo starost, kolikor nam je znano, dosežejo labud, orel in papiga, vsi 100 in še več
let. Gos živí 50 do 60, jastreb (Habicht) 40, pav
čez 24, šinkovec in kanarček 22, slavček in prepelica 16 do 18, petelin 10 in še vec let.
Stirinožna živina v primeri z druzimi živali ne živí dolgo. Slon vendar včasi doseže starost od
150 do 200 let, lev 60, kamela 50 do 60, jelen 35 do 40, konj 25 do 45, osel 25 do 30, pes 22 do 28,
medved in volk čez 20, krava 20, bik do 30,
mačka 18, prešič 16 do 20, lesica 15, ovca 12 do 16, koza 10 do 12, zaječ 7 do 8, beli zajček 8 doj), leverica 7 let.
Clovek sploh doseže naj večo starost. Res, da je lOOletnih starčekov malo, vendar se nahajajo tudi še starejši; celó redka prikazen pa so ljudje čez 160 let stari.
365
Znanstvene stvari.
Jugoslovani v štirih vrstah za Slovence
vate, Srbe in Bulg
y
Hr-
Sporočilo
o XII. odborovi seji slovenske Matice
y Ljubljani 15. oktobra.
(Konec.)
Za slovenjenje Schôdlerj
knjige
77
Natur" se na javni poziv ni oglasil nikdo;
poročevalec pismeno obrnil do znanih pisatelj
šnjo
Cehi in Slovaki v dveh različnih vrstah. Poljaki.
Rusi.
Severni Srbi ali Lužičani bi se vvrstili v V. članek vvoda. Vsak del bi imel statistiko, pregled vnanje zgodovine , notranjo zgodovino kot razvitek društvenega Buch der življenja in prava, noše, jezik, literaturo, vede in umet-
zato
Je
nosti.
pro
statistiko
, ki bi obsegala glavno polovico vsa-
naj blagovolijo vdeležiti se tega važnega delà in kega delà, bi se vzel kratek popis bivališča, ljudi po
O lij \J y U CiJ Uia^U Y VI1JV ▼ UV;lV>£iill	,
naznaniti, kteri predmet hoče vsakteri prevzeti tej poti smo dospěli do tega, da je
Po
logij
Erj
i
in
bljubil izdelati „kemij
ologij o"
cc
7
m
Tušek "fizïk o"'in ',b o t a n i k o" ;
Vil. Ogrinec „astronomijo",
in
številu, omiki, po razrečji verski in politiški delitvi, in
popis národnega gospodarstva. Ostale stroke bi obse-
gale vse skup drugo polovico in bi se vsaktera razši-
rila ali skrčila po različnosti in posebnosti posamesnega plemena.
Nektere oddelke bi pisala sama, za nektere bi do-
Zaj
geognozij
cc
bila pisatelje v pomoč in knjiga bi utegnila obseči 20
Od petega pisatelja nismo dobili odgovora. Odsek je pretresel te ponudbe in nasvetuje: Naj slavni odbor poslovenjenje imenovane knjige
izroči omenjenim pisateljem; naj slavni odbor za to delo odloči
do 25 pôl v véliki osmerki, in sicer okoli 5 pôl vvod
pôl pride na
do
kakor za
15 do 20 pôl pa glavna knjiga
vsak del po različnosti plemena. Ce pa bi slavna Matica račila za jezikovne poskušnje, kakor je v Šafařik-
ovem slovenskem
ízvirna
delà
rusko
>
bulgarsko, srbsko
narodopisu, še kaj
pridati
srbsko, poljsko in česko narečje po
in sicer za v cirilici tiskano, za severno-
pôlo
nai slavni odbor pooblasti odsek, da iz maticinega srbsko, poljsko in česko narečje po % - 1 pólo za zaklada preskrbi vse podobe, ki jih ima Schod- vsako narečje s prestavo slovensko vred, utegnilo bi
ler-jeva knjiga
Gosp. Matij
(Odbo
pritrdi vsem trem nas vetom.)
kakih
pôl
v
se
prirasti.
Žvanut nam od besede do besede
piše to-le: „Gosp. Koseski (Vesel) je pripravlja
al s pogojem
spise	ifciuuin, ua je notvc*, «x *	; ™ —
mu ne popravlja izvirnik; on ima najme uže dovršenih
i priređenih pet pre vodo v iz Ruskega, ki obsegaj
Matici izročiti
da
Je
tiska
svoje da se
Vvod utegne nadomestiti prestavo Šafařikovih slovanskih starožitnosti, in knjiga utegne našemu občinstvu in udom Matičinim služiti.
v
se moral Safařikov slovanski zem-
okoli
4000 vrstic. namreč
Car Sattan"
V7W Viouv,, uaiiiicu.	; „LUX ~
bakši sarajski vodomet", „kavkaski vjetnik
»
mrtva carevna"
t
Vsakako pa
ljovid v slovenski izdaji pridati, to se lahko zgodi tudi v slovenskem atlantu, če bo tega atlanta oblika pri-
? »
ribič i
merna
ribica*
Matici.
Veselu
Vsa ostala svoja delà kašnje tudi odstop
tem smislu naj bi si. Mat. odbor pisal gosp
Odsek nasvetuje:
Naj slavni odbor z zahvalo sprejme to velikodušno ponudbo ter naj v omenjenem smislu piše g. Koseskiju.
(Odbor navdušeno odobri ta predlog.)
Gosp. Oroslav Caf je Matici z nekterimi opaz-±11, ktere bodo vodilo dotičnemu odseku, poslal dva itka „národnih pesem"; dotični list sklepa z naslednj
natis bi prišla ta knjiga meseca sušca 1870. Izvirniki bi bili Šafaříkové knjige in druge v českem „naučném slovniku", na dotičnih mestih imenovane, ki jih nekoliko že tudi si. Matica shranjuje in pa „naučni slovnik."
Pri sv. Ani v slovenskih goricah 21. kimovca 1868.
Odsek predlag
Josip Šuman
kami
Naj slavni odbor z zahvalo sprejme to ponudbo in
bljubo
Drag
Matica! To ti pa že zdaj obetam
?
ka
odobri osnovo obetanega rokop
svèt.)
(Odbor sprejme ta na-
boš vseh mojih slov. in slav. spisov pravna naslednica Bog te ohrani in krep
nici
;
Na Ptuj u 25. sept. 1868
Oroslav Caf
bénéficiât
r.
Gosp. M. Godec, zdravnik v mestni tržaški bol piše, da bi rad pisal „slovensko-laško slovnico/
Ker se enaka ponudba obeta še od druge strani
zato odsek nasvetuje:
7
obet
Cafu izreče zahvalo za po
Odsek nasvetuje: Naj slavni odbor slani dar in storjbui
naj se to pismo z darom vred izroči odseku za
)r z veseljem sprejme
Naj slavni odbor sklene
da
se
predno
se
odgo-
vori
oiM» ui vvawa	, u« o\š , ^icuuu ou uu^u"
Godcu, počaka obetana ponudba. (Odbor pritrdi
temu nasvetu.)
nabiranje národnega blagá. (Odb
prvi predlog in pritrdi drugemu nasvetu.)
Přejeli smo ponudbo, ki se glasi tako-le: „Ponudiva se jaz in moj tovarš gospod profesor Majciger sestaviti slovanski narodopis, ako ga slavna
Vodopivčev rokopis „Slov. Zidar" nam je Tomšič izročil z ustmenim sporočilom, da je skoro gola prestava šolske knjige Gabrieli-jeve o graditeljstvu
7
slovenska Matica prevzeme v natis
vvodu bi bili članki
Slovani v pravěku in njihova omika
Načrt bi bil ta Indoevropski narodi
ktera se sedaj rabi v 3. razredu na nekterih nižih realkah, da je premalo praktična, da toraj prav ne ustreza potřebám, za ktere
gusta t. 1. nam
Matica želi izdati knjigo.
av-
Je
V. Kubelka poslal 12 pôl ob-
Ijubljenega svojega rokopisa v nemškem jeziku pisa-
III
Imena
in sela starodavnih Slovanov deloma naročito imenovana deloma zasledovana v grških in latinskih pisateljih, zgo-dovinsko dognani podatki, dozdevno mnenje, nasprotni-ške trditve. IV. Selitev Slovanov in delitev v različna
VI.
nega, ljavca, ako
na pregled, češ, da hoče on sam najti přestav -
Matičin odbor izreče, da mu je všeč osnova
narečj
m
plem
Ostanki zginolih Slovanov
in obravnava tega predmeta.
Odsek za izdavanje knjig nasvetuje:
Naj slavni odbor za presojo omenjenih rokopisov izvoli poseben odsek izmed izvedencev. (Sprejet je bil
Značaj obČeslovanski, mitologija in jezik staroslovenski. dr. Costov predlog, da se izdaja te knjige za sedaj odloži in
Glavna knjiga bi imela štiri dele
rokopisi vrnejo pisateljem, ako jih želé.)
I
366
h) Gosp. Levstik v listu od 1. oktobra t. 1. prosi, naj mu slavni odbor dovoli, da Vodnikov rokopis dovršen podá v enem mesecu. Tajnik mu je ustmeno dovolil ta obrok. Naj slavni odbor pritrdi tej dovolitvi.
(Odbor pritrdi.)
Po tem takem se za trdno nadjamo, da ta rokopis pojde meseca novembra v tiskarnico. *)
Poziv.
Po nasvetu čast. gosp. Ferd. Koče var ja je Matičin odbor v seji 15. oktobra 1. 1., naročivši si od Matice ilirske literarno zapuščino Stanko-Vrazovo, sklenil tudi sprej emati nabirke doslej še ne priobčenih: 1) narodnih pesem, 2) narodnih pripovedek, 3) narodnih prigovorov, 4) narodnih običaj ev, na pr. o raznih letnih časih, godovih, ženitvah itd., — vraž, iger in plesov, 5) kraj nih in osebnih imen.
Nabrano gradivo se ima slednjič pregledati in pretresti, kar se ga bo priobčenja vrednega spoznalo, natisniti in dotičnim gg. nabiralcem, ako bodo zahtevali, za natisnjeno blago navadna nagrada plačati, drugo pa v Matičini knjižnici shraniti. Za nabiranje se je dolo-čilo dve leti časa, Poslane nabirke v rokopisih se bodo tudi nefrankirane sprejemale.
Važnost in potreba take zbirke je tem očividnejša,
čem bolj so se dandanašnji lepe stare šege bistroum-nega in čilega našega naroda, toliko narodom mejaka, jele zlasti iz mest in viših stanov umikati in pozabivati, in čem manj se dozdaj s takimi, vse družbinsko gibanje naših rojakov vpodabljajočimi zbirkami ponašati zamo-remo. Zatorej Matičin odbor vabi vse častitljive rodoljube, naj po svojih krajih in prebivališčih zasledujejo vse narodno bíago, spadajoče v zgorej omenjeno področje, ter naj je zapisujejo z dostavkom, v kterem kraji, in ako je moč, kako daleč na okoli se ta ali uni običaj nahaja. Da pa taka zbirka tudi za jezikoznanstvo ne bo brez vspeha, naj se pesmi, pripovedke, prislovice in imeniki napišejo, kolikor je mogoče, z vsemi posebnostmi ljudske izreke, celó be-sednih povdarkov ne izvzemši. Pesmam pa naj se do-dajo, če je moč, tudi napevi.
Nabirke naj se pošiljajo odboru Matičinemu v Ljubljano. Vsak nabiralec naj blagovoli ob enem tudi svoje prebivališče in svoj stan naznaniti, da se mu bo moglo dopisati, ako bo potreba.
V Ljubljani o vseh Svetih 1868.
Odbor slovenske Matice.
Narodne stvari*
Tabor šempaški.
(Konec.)
Odborov predsednik in začetnik taborskih priprav, g. dr. Lavrič, začne zbor s primernim govorom, razlaga in povdarja važnost tacih shodov in naznani, da bo treba voliti zboru župana ali predsednika; pa ni še bil dobro izgovoril, ko je že vsa množica njega za predsednika zahtevala.
Zdaj se je začelo vse po programu vršiti. Govorili so: o 1. točki (o zedinjenji vseh Slovencev po postavni poti) dr. Ton kli in za njim o isti točki
dr. Vošnjak, kteri je prinesel taboru pozdrav od šta-
• ■ 1 » ■ < i i.. ■
*) V „Slov. Narodu", ki je svoje sporočilo o XII. odborovi seji menda posnel le po „Triglavu", bere se toliko zmot in neresnic, da je opravičena prošnja, naj se on, ki bi kedaj hotel govoriti ali pisati o tej seji, ravná po tem izvestju.
Matičin zapisnikar.
jarskih bratov; o 2. točki (vpeljanji slov. jezika v sole)
je govoril g. Nabergoj; o 3. točki (slovenskem ura-
dovanji) oddavši predsedništvo g. dr. Žigon-u, govoril je dr. Lavrič; o 4. točki (o podelovanji javnih služeb domačinom) g. V. Dolenec, privatni uradnik v Gorici; o 5. točki (slov. uradovanju v škofijskih in cerkvenih uradih) g. E. Klavžar; o 6. točki (o napravi glavnih šol na Goriškem s pridruženim poduče-vanjem v kmetijstvu) g. J. Ž ivec, posestnik in predsednik čitalnice v Skopem na Krasu. — Dr. Lavrič je na to svoj končni govor imel; izrazivši svoje veselje, da je ta dan doživel, je pohvalil ljudstvo za izgledno obnašanje. Dr. Ton kli je prebral pozdravilne telegrame, ki so došli od dr. Bleiweisa in dr. Coste, od društva za brambo narodnih pravic in od Sokola v Ljubljani, od čitalnice Barkolske in Rojanske pri Trstu, od Slovencev Savinske doline (iz Celja), od čitalnice Mariborske, od „Slovenije" in „Slovenske besede" v Gradcu. Dr. Lavrič je čital dva pozdravilna dopisa iz Pivke in Barke; v prvem se izrazuje želja, da bi se spomladi napravil tabor na Pivki. Poslednjic je še g. Mat. Doljak, župan Solkanski, spregovoril par besedi, rekoč, da, kar se je danes storilo, je le sejanje; žélo da se ne bo že brž jutre, ampak pozneje, samo da bodo sejalci na njivo in setev pazili, da žito dozori.
Izmed pomenljivejših in sijajnejših momentov med zborovanjem (povrh v vvodu navedenih) naj omenimo te-le: 1) Primerno in jako razumno pritrjevanje poslušalcev, kteremu se je videlo, da ni umetnija kla-kêrjev (slišati je bilo: „hočemo", „zahtevamo", zedi-nimo se", „zediniti se hočemo", „žalostno res", „krivica, krivica", ,,v našem jeziku naj se nam piše", plo-skanje, dobro- in živio-klicanje itd. itd.); 2) nepopisljivo navdušeno pozdravljanje dr. Vošnjaka, ko je bil po govoru na govorišče poklican ; 3) prisrčno gromovito živio-klicanje dr. Bleiweis-u, ko se je njegov in Costov telegram prebral ; 4) da so bili skoraj sami zreli možki; 5) da se niso ganili z mesta, da-si so trajali govori čez dve uri in je bila gnječa bolj kakor o sho-dih v cerkvi; 6) zgledni red, da se ni Čisto nič ne-všečnega pripetilo, ne pri zboru ne potlej (samo 5 žan-darjev je bilo tam za pričo, da ni bilo nikake straže treba); 7) vsi od konca do kraja dobro ubrani govori, samo da so bili nekteri za ljudstvo gledé na izraze previsoki; 8) gromovito živio-klicanje cesarju.
Pravih taborcev število se ceni na kakih 8 do 10 tisuč; gledalcev meščanav od strani je bilo tudi še precej. Teh in unih pa bi bilo še na tisoče več, ko ne bi se bile raznašale gori opisane govorice po mestu in deželi. Zastav pred odrom z raznimi primernimi napisi
bilo je (ako se nisem uštel) 25.
Po končanem zborovanji se je zbralo na odru kakih 50 pevcev, Tominskih, Kanalskih, dijaških, iz Razdrtega, Rihenberga, Dornberga, Komna itd. itd. ; peli so „Naprej", „Hej Slovenci" in mnogo druzih pesem. O mraku so se zapalili umetni ognji v narodnih barvah in s prislovico „Složimo se"! Ob enem smo zagledali po vrhih na Krasu in ob Cavnu velike kreše. Al zdajci je začelo rositi nebo svoj blagoslov na opravljeno vele-važno opravilo, in, kar ni bilo ušlo^ljudi domii, so se stiskali v Spacapanovi gostilnici in v Sempaskih krČmah, kjer ni bilo veselega prepevanja ne konca ne kraja. Duša ponočnega jraz veselje vanj a pa je bil To min ski pevski zbor pri Sempasu. Tam je bil taborov odbor in so se odmevale mnoge napitnice narodnim stvarém in možém veljajoče.
H koncu moram še povedati, da največo zaslugo zastran pripravljanja za tabor ima deželni uradnik g.
E. Klavžar.
367
Tako se je končal velepomenljivi 18. dan oktobra Francozje skoraj vse zapovedane praznike
m
1868. leta in (ob 4% uri) prvi tabor Slovencev gori- v delavnike spremenili. Sami Sveti dan, vnebovhod
jih
ških. Resolucije táborové, vse enoglasno sprejete, poj-
in Véliki Šmaren so ostali
Praznik sv. Rešnjega
dej o po ustavni poti, kamor imajo iti. Naj se pa rešijo telesa so Kranjci posebno pogrešali, ker so bili kakor hočejo
vtis
------—	. 0 __ - —0 ---------—,	um vaj^ii
ki ga je tabor v srcih in spominu tisti praznik vsako leto s častitljivimi procesijami ob
uvucjuj vuo j rvA ^ai jo tcnuvi v aiuiu iu o^vuliíuu
deležnikov zapustil, je neizbrisljiv, in dogodek ta sam
na ne
sebi in zlasti po okoliščinah, ktere so ga spremljale
I	■ mtM da
haj ati
y
bil je pa pod Francozom takrat delaven dan
)
gledé
na
sklepe
7
je tako važen in impozanten
Delati vendar tisti dan se nobeden ni predrznil na
9
Kranjskem
Posebno čudno je bilo, kadar je bila
bo svojo moč v mnogih ozirih gotovo krepko in zdatno kakošna očitna božja služba od deželskih gosposk za-
izkazoval. Slovenski narod na Goriškem je dokazal povedana. Prišli so k maši vsi oblastniki s pod
•	•••	1 1	w	• 1 I •	•	1 •	m	.	«	______r o
določno in sijajno, kakor še nikoli poprej
da
u,	ov liiauu	da je, m jcjuli vrcu, jiicri so zraven seoe veiiKo vojaK0v v cerKe^
in prisilil vlado pa tudi najhujše na- pripeljali, da so jim z orožjem v rokah straža bili sprotnike svoje, da morajo vzeti na znanje to resnico, Zraven je bilo vselej več bobnarjev, ki so pri povzdi
da
je
jem vred, kteri so zraven sebe veliko vojakov v cerkev
ter vsaj resno premišljevati zah te vanja Slovencev.
Ozir
přetekle case.
govanj
na vso moc bobnali v cerkvi
treslo, kar j
Bogu, cerkvah
posebno prvikrat
>
da
ljudi
se je vse
plašilo. Hvala
da ne slišimo več tacega ropo tanja po naših
Kranjci pod Francozom.
Dobro je, ako se včasih spominjamo, kar je bilo.
Unidan „Novice" od 1848. 1. prebiraje zadeli smo
Dopisi.
Iz Trsta
nov.
e od 1848. leta je malo po
na sledeči članek Višnjagorskega. Lepo prosim si. vred- nialo laška stranka mestne županije delala na to ništvo, naj ga sedanjim našim bralcem pod prišlovico
et meminisse ju vat" v spomin Francozom bilo, pa je s Francozom spet prešlo
dá, ker to, kar je pod
_____A ^ _______________ da
polaščila tudi okolico, s ktero je združena. Zdaj
da
se
x j auuu^ujLu uiiv, |ja jo o jl' lauw^uui ojjcb j/icoiu, oc je	v wj wm v uiuvcuu
nekako povrnilo dandanes. Clanek Višnjagorskega se pritisne tako močno, da
pa ta stranka misli, da je přišel ugodni čas za to, ua iaščina objame Slovence v okolici in jih na srce svoje
glasi tako-le:
v
7)
Znano je, da je bila kranjska dežela pod fran- in po njej bode!"
slovenščino zaduši.
Ako hočeš narodnost uničiti, zastavi sekiro na šole
ktero
to je že stara prišlo vica
cozko oblastjo od leta 1809. do 1813. leta. Hude in pozná tudi predrzna lahonska stranka v Trstu
dolge vojske so bile s Francozi, kteri niso pokoja dali,
7
kaj ti
da so več dežel avstrijskemu cesarju pobrali.
Ko
Je
postavila je po slovenskih vaséh večidel nove učitelje, Slovence po krvi, al sicer zveste služabnike svo-
bil 1809. leta za nekaj časa mir storjen, so morali Av- jim gospodom, in še tem „svojim" je nalogo dala strijanci prepustiti Francozom kranjsko deželo vso, ne-
da
, J.JJ,	vvill jjOVUJim jo uaiugu VAtaiO- , vaa
letih morajo laščino znati 5 vzela pa je službo vsem koliko hrvaške in nekoliko koroške dežele. Ž njim je učiteljem, ki so bili znani národni možje; po tej tak-
okolica, Istrija in
bila zedinjena tržaška vsem tem deželam vkup so rekli
vocui bVžLU ucůciaiii v tvujj ou icaii „Ilirija. j.111 oau vio-	uvai uicu JJUiVUJ LI 1II t; — U U SlU^UUi CJiA
žele niso bile prištete sosednemu laškemu kraijestvu, blagor svojega naroda skrbni župani tacega silovitega ampak združene so bile naravnost s francoskim cesar- pritiska niso mogli in niso smeli brez ugovora strpeti ; stvom; zato so bile vse naprave enake navadam na stopili so 22. oktobra skupaj in sklenili protest zoper
to silstvo, kterega jih ima varovati tudi §. 19. osnovne
Dalmacija
;
m
tiki je
Piano
a
Ilirske de- morca
a
7
učitelj pri
sv. Ivanu in vrednik „Pri-
în neki brez pokoj nine — ob službo!
Za
Francozkem vtrjenim
Namesti kantonskih gosposk so bile me rije, in postave, ki ne pripušča, da bi se kteremu avstrijskemu vsak mer je imel obilo oblasti. To se Kranjcem ni nič narodu zadavila narodnost. Vrli župani niso — in to
čudno zdelo
ko
7
ampak
se
Je
takrat so jeli plašno gledati, je pravo — ne za trenutek zapustili postavne poti, am-
• V	•	•	j	___1_ JI __ v- f ___ 1	.	«i	.«•	.
prišlo povelje, da bodo meri ženine in neveste pak držé se le ustavnih sredstev, obrnili so se tedaj
oklicavali in jih tudi poročevali. Vsak ženin in vsaka s temeljito prošnjo do c. kr. deželnega poglavarstva.
nevesta sta mogla najprvo oglasiti se mêru, jo u«-	xav, ťuWm utvuuu oiuvenski pugumvnega, uieameg«
redil ženitno pismo in zapisa! tudi oklice. Tri nedelje sklepa, ker so sicer prisiljeni, da svojih otrok ne poši-
da je
na-
ri aj ne potrdi okolici slovenski pogubivnega mestnega
zaporedoma so bili potem oklicani pri mêriji
Ob
na-
ljajo v šolo z vsiljenimi učitelji in bi se morali sami
povedani uri je bilo ljudem s trobentnim glasom ozna-	druzih učiteljev oskrbeti ; to pa bi bili jim veliki
njeno, da bo mer oklicaval. Ko se je ljudi našlo pred	stroški, ki bi jih morali še povrh tistih davkov pla-
mêrijo (radovednežev se nikoli ni manjkalo), je mer	čevati, ki jih že zdaj plačujejo v mestno denarnico. A
srednje okno svojega stanovanja odprl in glasno oklice	to nikakor ne more biti; zato so v taki sili sklenili, bral.
s pncami
j ~ -------j ~o ------J—--1---— . --- -----• " •--------~	j	»
Po končanih oklicih sta morala ženin in nevesta naj se loči okolica od mesta in se združi v posebno
poroki priti. Mer ju je po francoskih županijo, kar ni niti zoper občinsko postavo niti
vred
postavah poročal; bila sta potem mož in žena. Ce sta zoper državne postave. Domoljubni župani vidijo sicer hotela v cerkvi se dati poročiti po zapovedi katoliške da ta ločitev od mesta utegne imeti marsikako mate-
cerkve, je bilo prav ; če pa ne, vendar sta bila po fran- rijalno škodo za okolico
pod takim duševnim jar-
coski šegi zakonska. Vsak je storil prostovoljno kakor	mom jej nikakor ni mogoče obstati! Živahna razprava
se mu je zdelo. Kranjcem na čast vendar mo-	je bila v isti seji o tem: ali naj se peticija izroči c k.
ramoreči, da ga skoraj ni bilo na Kranjskem no-	deželnemu poglavarstvu (to misel je g. Nabergoj za-
benega ženina in nobene neveste, ki bi bil samo z me-	stopal) ali pa kar naravnost Njih Velič, cesarju nese
rovo poroko zadovoljen, ampak vsi zakonoželjni so po posebni deputaciji na Dunaj; ta predlog je
se dali tudi v cerkvi oklicati in poročiti.
Zoperno je bilo Kranjcem
tudi to, kar je francosko
možič zagovarjal. tem nove učitelje potrdilo
Pri-
C. k. dež. poglavarstvo je med
rekši
da so
sposobni ;
vladařstvo oštro zapovedovalo, da so morali vsako no- zastran prošnje okoličanov pa je zahtevalo razjasnila vorojeno dete najprvo nesti k mêru, ki je otroka ogle- od mestne gosposke. Kakošno bode to, lahko vsak dal in ga v rodne bukve zapisal. Po tem še le so smeli ugane! Vkljuo vsemu temu nadjamo se, da naposled
otroka v cerkev
krsti nesti!
Kranjce
7
ker so bili od nekdaj radi bogoslužni
Se hujše je žalilo zmaga pravica in resnica, za ktero se tako juna-
7
da
so
ško
7
a na postavni poti (in to je zlatega denarja
368
■vredno) bojujejo rodoljubi okoličani. Slava jim ! - Slišali smo tudi, da je zastava z belo-modro-rdečo barvo okolici prepovedana, češ, da je — ruska! Mi vpra-šamo prepovednike : ali poznajo oni ruske barve? ali je mar tudi Rus govoril iz presvitlega cesarja Ferdinanda, ko je ob nastopu vlade 1836. leta Kranjcem
dal deželni grb z belo-modro-rdečo barvo?!
Iz okolice tržaške — piše „Domovina": V Barko li se je 7. oktobra odprla čitalnica. Udeležilo se je te veselice kakih 500 oseb; pevskih zborov je bilo troje; rojanski je bil přišel z narodno zastavo. Zarad tega in zarad Bog si ga vedi česa, kar je od mestne gosposke poslani komisar g. BratiČ (kteri slovenski dobro ne zná) v govorih zavohal, se je neki priČela sod-nijska preiskava, v ktero pravijo, da je zapleten tudi g. Cegnar, ki je drugi ali prav za prav — razun za-četnega govora predsednikovega — edini govor imel."
Iz Beljaka na Koroškem. (Obcni zbor učitelj-
skega društva.) 22. oktobra je bil tukaj občni zbor koroškega učitelj skega društva. Zbralo se je v lepi dvorani Wankov-i okoli 60 učiteljev, ki so zborovali o sledečih točkah: 1. Kaj je na korist in v napredek našemu učiteljskemu društvu? 2. Ali naše šolske knjige zadostujejo svojemu namenu ali ne, kako naj se popravijo? 3. Kaj zahteva telovadba v ljudski šoli in kako naj se osnuje? Zbor je s pozdravom začel gosp. predsednik Sole, glavne šole učitelj v Beljaku, in na to sporočuje tajnik o društvenem delovanji. Na to poprime o prvi točki učitelj g. Benedikter iz Radentheina besedo; on navdušuje učitelje k marljivejšemu delo-vanju za društvo med ljudstvom in konečno nasvetuje, naj se ustanovijo v vsakem okrajů poddružnice koroškega učiteljskega društva, kakoršnih je že več. (Dobro!) Dalje govori o tej točki še glavne šole učitelj iz Vélikovca g. Jan. Zima. On pravi, naj se udje srčno združijo, naj svoje skušnje na šolskem polji v društvenem Časniku opisujejo in sploh naj to storijo o pedagogiki in didaktiki, pa tudi o domovinskih zadevah, povesti itd. Po vsem tem se bomo tudi izurjevali. Dalje naj vsak učitelj v svoji občini ustanovi knjižnice za šolsko mladino in odrašeno ljudstvo, da tako narodu damo v roke boljših knjig, ktere mu koristijo. (Dobro!) O šolskih knjigah ali berilih govori učitelj g. S e p e r iz St. Ruperta, potem glavne šole učitelj g. Pepevnik in za njim vodja celovške normalke g. J. Beniš. Marsiktere slabosti in pomanjkljivosti so se na dan spravile, vendar se dajo po skrbi učiteljev odpraviti ali saj na bolje obrniti. — O telovadbi je govoril učitelj telovadbe iz Celovca g. Meinhart in marsikaj razjasnil tudi praktično. — Konec zboru je bil ob 1. popoldne. Prihodnji glavni zbor bo prvo sredo po véliki noči v Celovcu. Da se zopet zdravi vidimo !
Iz^ Postojne 1. nov. = (Cel kup „Tagblattovih" laži.) Čuli smo, da je nekdo v „Laibacher Tagblatt" poslal zabavljivi článek; al ni se nam zdelo vredno s ta ci m časopisom pečati se. Ker so nam pa prijatelji bolj na tanko razodevali lažnjivo pisarijo, smo vendar nemškutarski list v roke vzeli, in da ne bi kdo rekel, da molčé laži odobrujemo, hočemo „Tagblattovo" pisarijo na rešeto djati.
Na tabor v Sempas sta šla iz Postojne dva domorodca (ne samo eden), al šio bi jih bilo gotovo veliko, ako bi ne bil drugi dan (19. oktobra t. 1.) v Postojni najveći sejm, h kteremu bi se ne bili mogli o pravem času vrniti; nekoliko je pa tudi to motilo, da so vabila za železnico le-sèm prepozno došla, ker še zadnji večer pred taborom se na tukaj šnj em kolodvoru vedelo ni, da je vožnina po železnici za taborce znižana na polovico. Patronom „Tagblatto vim" moramo
že to grenko novico povedati, da se na Notranjskem narodna zavest čedalje bolj oživlja in da so policisti ,,Tag-blattovi" veliko prepozno vstali, da bi mogli plamen za národně pravice s „koltrom nemškutarije" zadušiti. Kako pa pošteni nemški možje mislijo o gibanji Slovencev, naj ,,Tagblatt-u", ki kakor „Vogel Strauss" svojo glavo vtikuje med nogé, da ne vidi, kar se godi po svetu, iz 43. zvezka dunajskega časnika „Reform" prestavimo to-le: „Slovenski tabor, kterega je imelo 18. dne t. m. tisočero ljudi pri Sempasu blizo Gorice, je spomina vredno znamenje rasteče imenitnosti jugoslovanskega gibanja. Časnik „Zukunft" je prav dobro povedal, da od Slovencev rodů slovanskega, proti kteremu so se Nemci, Italijani in Magjari več sto let že bojevali, marsikteri etnograf (rodoslovec) že nic vedel ni, ali vsaj je kazal, kakor da bi od njih nic ne vedel, in danes jih vidimo, kako v vseh deželah, v kterih prebivajo ali sami ali vkupno z drugimi národnostmi, v polni zavesti in z vso močjo zahtevajo svoje pravice. V Gorici, ktera je bila sploh šteta k laškemu svetu, skleplje v očitnem zboru osem tisuc Slovencev, da bodo po vseh po-stavnih potih za to delali, da se Slovenci zedinijo v eno kronovino z enim samim deželnim zborom. To je misel, ktera se mnogim zdi predrzna in nezvršljiva ; toda izgovorjena je, in gotovo nam je pričakovati, da jo bomo videli rasti in od leta na leto čvrstejše do zvr-šenja. Zgodilo se je, — slovenski rod je v poslednjih letih resnično čudovito napredoval, dasiravno je razkropljen po peterih deželah in ima mnogo velicih težav premagovati." — Tako piše v po-litiki davno izurjeni glasoviti „Reformist" na Dunaji, ki ni Slovan, toda resnico razglaša nezakrito.
Nasproti tacemu možaku blede ubogi ljubljanski Takblatovič, da so „ljudje nejevoljni, ker se ima
iz postonjske šole odpraviti nemški nauk." Ni res, da bi bilo o tem kaj nejevolje tukaj, — ni res, da bi kdo misiil nemščino odpraviti, — ni res, da bi se število šolarjev v Postojni zmanjševalo, kajti v letu 1867
jih je bilo čez 350, v letu 1833. pa še ne 220, — ni
res, da bi iz druzih dežel manj šolarjev sem prihajalo, ker iz krajev zunaj Kranjskega jih je letos 17 v po-stonjsko šolo poslanih, in od teh sta došla dva s posebnim namenom, da se učita slovenŠčine, — ni res, da bi Postojna morala oddajati učence v Idrijo, kajti samo en šolarček je bil leta 1867. prestavljen tje za to, ker je njegov oče službo v Postojni zapustil in drugo dobil v Idrij i, — ni res, da bi se otroci v idrijski glavni šoli sploh nemščine bolje učili, nego v postonjski, ker v onej je odloČenih 28 ur, v tej pa 33 ur na teden za nemščino.— Nasproti pa je resnično, da je taista šola, v kteri se je „Tagblattov" dopisnik iz Postojne takrat nemško učil, ko so na šolarje še dolge jezike in polena obešali, za nemški nauk stokrát slabeja bila, ko sedanja postojnska, ker tukaj bi gotovo moral klečati, ako bi tako nemško pisal, kakor obžalovaní naš nasprotnik. *)
Njegovih neslanih in ostudnih laži pa še ni konca, kajti laž je tudi, daje mladic, k. uradnik ustanovil čitalnico v Postojni, ampak začetniki so jej bili štirje domorodci, kterih nobeden nima cesarske službe, in laž je, da bi se dalo na malo veljavo slovenstva po tem soditi, koliko slovenskih popisov postojnske jame se je pri tukajšnjem shodu o binkoštih poprodalo, ker dobro vemo, in tudi lepi „Tagblattov" pajdaš to vé, da je mnogo Cehov, Hrvatov in druzih Slovanov takrat popraševalo po slovenskih onih knjigah, toda bilo
*) Pise na pr. y o menj enem Članku: „wornach der deutsche Unterricht aus der Volksschule gânzlich verbannt und dadurch doch total verkummert werden soll."(M) Kakošen sad nemške kulture!
3	' Pis.
369
jih kanj
ni
ikj
SO
kriv? *) Ni čuda
knj
ticale?
kdo
j
da
pomanj- odkritosrčno zavrnejo. Prihodnost bode tudi kazala, kdo
kakoršenje naš Takblatovič, tukajšnji čitalnici želi
lednjič tak „domoljub", bo župan, ali on ali kdo drug.
Ker
se nas zupan
rad
in smešno prerokuje pogin. Toda tudi o tem j
v govore meša, ki bi se mu ne bilo treba, bi mu pač bode svetovali, naj pred vsem pometa pred lastnim pragom
lažnik
Ker
pa
stvar obraća, kakor
da bi bila sloven- Za danes bašta; zdaj pa še nekaj o letini : ajda je bila
ska čitalnica stopila na mesto nemške gl šamo znanega momaka Tak blat
šole, pra
na mahu polna, kjer je prerana slana ni pomorila.
nica
pripomogl
y
da j
lani
je mar čital- Tudi zelje je bilo na mahu veliko lepše nego na dru-ministerstvo bogočastja gem suhem polji, kjer so ga, ako so bili zelniki blizo
in nauka ukazalo, da morajo tukajšnj
soseske vsaka
)
kor
preskrbeti pripomočkov, s kterimi bi one
m
to
hiš
přidělalo
šolo vardevale, in da vsakakor se mora ustaviti vsako plačevanje iz deželne zaloge normalnih šol za šolo po
gosenice požrle. Prosá in turšice se je tudi dosti
krompir ni posebno debel in zeló gnjije
Največ se je nakosilo mrve vsake baže, dobre pa tudi
slabe.
tojnsko? Očitno j premorejo toliko, da

da
ubog
tukajšnje soseske ne
Iz Ljubljane
bi zdrževale normalko v Postoj
ne deij
(Odbo
kmetijske družbe) je imel v
sej

Ako bi se tedaj stara c. kr. gl
stoj
resnično prestvarila v
ía okrajna šola v Po kotrivialno šo
v
bčnem zb
kteri je sklenil, kaj da pride v obravnavo
kmetijske družbe, ki bode 24. dne
Postoj
in bližnica se bo vedela komu zahvaliti
tega meseca. Program je natisnjen v današnjem
Toliko iz Postoj ne v dokaz tega, ker nam je unidan pošten Nemec rekel, da se bode kmalu mogla premija dati: „Ein Konigreich fiir eine Wahrheit im „Tagblatt!"
VUI« X A VglMUi J V JLÍUWIOUJ \JLX V uajLiaOUJ^LU j ) Oglas-
niku." —Gosp. Mah iz Zlatenika je poslal družbi 4000
jajčic tistih svilnih (židnih) gosenic, ktere iz h ras to-
ga perja delaj
>
da jih razdeli med svilorej
gosp
Mah
ki se želé poprijeti te nove rej tudi na tanko popisal, kako ravnati s temi svilorej kam
y
pa je
Iz Trebovlj 30. okt.
Prav živo se giblje svet
naj
slovenskem
ne
Prekasno teka kri po žilah, na zrak hoče priti iz svojih
samo na Spanskem, ampak tudi med nami.
in družbo prosil in nemškem jeziku. Odbor je naprosil vredništvo
y
ta poduk razglasi v
tesnih žlebov
y
toraj
slišimo in beremo od premnogih
važno to stvar razglasijo tudi „Novice
nahajajo v današnjem listu začetek tega poduk
naj
Bralci naši
da
Je
celó
tepežev in bojev. Preteklo nedeljo so v Trebovlj ah fantje nekega knapa tako grdo potolkli, vranca v njem pretrgana bila, — v Zagorji so poštenega likeba ubili, — pri Sentpavlu vjSavinski dolini jih je šest do smrti ranjenih bilo. Časnikarji pišejo, da novo vino tako razsaja; al temu ni po vse tako. Cisto kaj druzega daja mnogokrat ljudem divji pogum. Pogosto namreč slišimo srditeže reci: „kaj pa, če že koga ubijem, — kake dve leti bom zaprt, pa je
in
Gospoda dr. Cost Dunaj v kmetijski zbor
Se uni g gresta v soboto na
Kranjski vrtnar", ki ga je spisal gosp. Franc Pire, zdaj misijonar v Ameriki pomnoženega
naš in
m
rojak
podobami razjasnenega po dr. Orlu izdala kmetijska družba kranjska, pride v Ameriki v
in nemškem jeziku na svetio.) To častno novico naznanjamo iz pisma, ki ga je te dni predsednik kmetijske družbe g. Trpinec
ven

gosp
P
iz Amerike
prejel od prečastitega
tem pismu se neutrudljivi starček zahvaluje za darove, ki mu jih je gosp. pred-Prihodnjo nedeljo bo sednik poslal v Ameriko, namreč za nektere knjige, tukaj blagoslovljenje nove veličastne fame cerkve in med kterimi so mu posebno dobro došle dr. Bleiweisove
za
Iz Ribnice
nov.
R.
vpeljevanje novega visokočast. gosp. dekana Martina „zgodovínske crtice kmetijske družbe kranj ske", Skubeca, kterega smo 16. oktobra lepo sprejeli, kakor svetinjo, stoletnici naše družbe v spomin kovano
godovinske crtice kmetijske družbe kranjske
se
y
Nadjamo
ako bo lepo vreme, mnogo ljudstva k tej lepi slo-
se spodobi visoke časti vrednemu gospodu.
to
pravi — ga veselo spominj
na
vesnosti.
ljenja, ko je bil
še delaven ud naši
ijlepši čas nje-
družbi
dostnim
Iz Brezovice poleg Ljubljane
nov.
ra-
srcem morem reči, da se
tudi v našem žalost- jem velikeg
govega
in je z naukom sadjereje tudi nekoliko kořistil ljubi domovini svoji; prav hvaležnega srca potrjuje tudi spre-
gospl
kup
dnih pešek, ki mu jih
nem, mocvirnem
kraji čedalje bolj izbuja národna za- predsednik poslal; vsejal jih je v veliko drevesnico in
vest. Ljudstvo se je zdramilo ; ono spoznava, koliko iz divjakov bode „divjakom" cepil žlahen sad in dreve veljajo národně pravice, ktere bi nam morala vlada že sica bode razposlal po svojih amerikanskih okrajinah
davno podeliti, a ne čakati, da morajo deželni zbori
yy
Ne
vem sicer
pravi ljubeznjivi starček
ali
mi
skor bi rekel, beračiti za-nje. Ljuba naša Avstrija ima bode to se po sreči izšlo, ker težko je služiti dvema
veliko dolgov, a najmanjši ni ta, da dosihmal ni se dala, kar v sace mu narodu po božji in naravni pravici
gospodarjema; vendar
visokočastiti prijatel
Pogumni branitelji narodnih naših pravic v dežel- ne opustim druzega
Božj
gre.
nem našem zboru lahko se prepričaj o, da narod stoji
y ii
mi
daj
pomoc in
lep
gled
y
moč. da storim eno
y
y
a
mivo novico, da že lani je z
In po vsem tem naznanja zani-
gosp
Remsey-em, biv
za
njimi
y
(tabor), ki ga želimo.
ako se tudi pri nas napravi ljudski shod šeru guvernerjem v St. Pavlu in sedaj jako marljivim
Potem bi tudi vlada videla, ali senatorjem
y
se
govarjal o sadjereji kranjski
;
kako
je res to, kar naši poslanci trdijo, ali uno, kar Dežman in Kromer kričita. Da sèm ter tjè kdo vleče ž njima, ni čuda ; saj vsak ne gleda na to, treba narodu, ampak marsikteremu leto
se je malo po malo začela in kako zdaj čvrsto napi
kar je po-
duj mu
y yy
yy
se
njegovi glavi sanja! Tak pa se ne more
veljá, kar pritožiti, ako
in pri tej priliki kranjskega vrtnarj
u
pravi
v
gležk
me je prosil
in
> naj
mš ki
jezik prestavim, da ga dá natisniti in v obilih iztisih
po državi Minisoti razpošlje, da se povzdig
sliši kako grenko. Tako se tudi pri nas čujejo mno- deželah sadjereja, o kteri, tuui j ^guiija voa j^jl a goteri glasovi nezadovoljnosti proti ne dolgo tukaj na- pravna, še zdaj ne sledu ne tiru ni. Nemška pre3tava
y
če
tudi
Je
mlj
v teh vsa pri
seljenemu in tujemu življu udanému županu celó naravno
To
pa je
se že
tiska
y
gležka pa tudi pride kmalu v natis
5
saj
se prerad pricka z možmi, kteri bolje
poznajo
posamesne nase razmere nego gosp. zupan
Ni čuda tedaj, da če ga velikokrat domači možje prav v Ameriki na noge
m ker sem dobil sadnih pešek po Vas, morete, visoko častiti prijatel, ponašati se, da ste pomogli sadjereji
y
in da „kranjski vrtnar"
nauk sadjereje po amerikanskih planjavah
celó bode
a
Glej
ljubavi !
„Triglav" ove dôbe. I opet to je dokaz nemskutarske
Pis.
Take novice gotovo bodo razveselile vsacega naših po štenih rodoljubov.
Deželno predsedništvo je dobilo sporočilo
;
da
in
da
nemške države pod vodstvom pruskim
200.000 pa brambovcev. Ce mu tedaj toliko silna ar-
Njegovo Veličanstvo cesar blagovoli sprejeti deputacijo imajo le 455.000 bojnih vojakov in 120.000 namestnih
kranjskega deželnega zbora o zadevah železnice.
Zbor mnogih gospá in gospodičin je sklenil, da mada, ker naš državni denarni stan ne zmore toliko
baron Beust
omenjenih delalnih gospá in gospodičin še vec druzih. po svetu take, da mora Avstrija močna biti, da se zdrži
se spet letos hočejo lotiti izdelovanja zimske obleke za stroškov? — vprašuje po pravici vsak uboge šolske otroke. Gotovo stopi v kolo gori je dal na to vprašanje odgovor ta, da so homatij
Ker so po takem milosrčne roké zagotovljene dobrot-
mir
ali če se začne vojska
da je
ljivemu namenu, zato je treba zdaj le denarne podpore, Vse kaže očitno na to, da se bota F da se kupi blaga za oblačila. Kakor so se že
leta
nabrali potrebni doneski, tako se more gotovo to pričakovati tudi letos; saj le predobro vémo, da je čedalje diplomatični več siromaštva v Ljubljani, in da
sprijela; v tem hipu pa utegne
njo pripravlj an co z in P 5 vmes seči
zdaj
bo tudi Avstrija prisilj
j • V •	j • 1	1 • f A	1
na
vie«. uvuwijv Vi l jj i v ii-l Cl Li Vj LI i ,,pratiki QLVji tCV.l<*J itOt pi" ILI U U. LIJ t; Í.CIU
posebne milosti oblačno vreme, kajti to je gotovo, da tako nepremak
boj
iti
?
in
stoj
so še
tedaj za prihodnje leto zeló
vredni pridni šolski otroci. Svetli knezoškof so odprli
zahtevanje 800.000 vojakov ni brez tehtnih vzrokov
že milostljive svoje roke in podarili v ta namen 40 gld. Žato pa vlada še tudi to zahteva, naj državni zbor se Ker pa dvakrat dá, kdor hitro dá, prosi odbor vljudno, podviza, da novo rekrutno postavo zgotovi do 12. dne
še
naj početju.
veliko dobrotnikov in dobrotnic pomaga blagemu
t. m
Popoldne in zvečer na praznik vseh Svetnikov postava, po kteri bode
ko bode zborovanje državnega zbora prenehal
in se zborovanje delegacij v Peštu začelo. Ker pa nova
je bilo pokopališče naše v krásen vrt spremenjeno
k moral pušk
ti
ojem času, globoko sega v razmere vsake ro-
in polno pobožnih ljudi, ki so obiskavali grobe svojih, dovine, zato se ne more na vrat na nos dovršiti, in od
Sokolci" so peli na gomili rajncih svojih družbenikov bor je zeló nevolj
da ministri tako silno tiščé
da
, , KJ VS A U X V/X »v	b"""'" x«juvm " J	Ml uiiwvumv l	UUl J V3	Ut/VVlJ^U, Vid, LUI 1110 Lil la^U OUI! U USUtí , Uč
primerne pesmi; tudi Vodnika smo se spominjali in bi morala gotova biti do 12. novembra. To je nemogoče
druzih rodoljubov.
ker dotistihmal bode komaj odb
svoj
Odbor društva za brambo narodnih pravic je Spet pa so ogerski ministri, ki v to nagi imel pod predsedništvom dr. Jan. Bleiweisa že več kajti meseca decembra so nove volitve poslance
delo dovršil
tiščijo
7
i
sej, » 1VIV>1IU JU jcj v * »v v ""»"jjw T T	vM^uvui "vvt u U O ù O i Ul li KJ \J i \j £ c A O tv 1, ili. UgCl Ot\.C LUI U i s uu je siraii,
sprejete; sprejel je tudi 70 novih udov, kterih se da ne bi druga večina prišla v zbor, dokler rekrutna
v kterih je izvrševal naloge v prvem občnem zboru dežel
b
gerski, in ogerske ministre je strah
čedalje več oglasuje narodnemu društvu. Saj je namen postava še ni potrj
domovini važen in mesečni donesek, ki ga plačuje ud
se
novil
po krajcarjih šteje.
7 ..5e* r4C*Y J }
poslednji seji je usta-
po volj
7
ktera je sedanji ogerski vladi
7
naslednji program za prihodnji občni zbor:
Nas veta odborová:
nabira
Sporočilo odborovo.
društvu naj se pridene ime „Slovenija
potrdil stanj svet.
drugi pa morebiti ne bode. Ustavni odbor je
odsekove nasvete
gledé
potrj enja izjemnega
«
na Ceskem. Graholski je naznanil poseben na-Gosposka zbornica je imela 31. oktobra svojo
doneskov za Vodnikov spominek se nadaljuje.
Nasveti posamesnih udov.
prvo sejo. Le malo gospodo
Družbenike tukajšne in unanje vljudno vabi v zbor, Mestni odbor
Nadžup
povedal županstvu
ko
je sešlo. Skofov ni bilo
Szentkiraly v Peštu se je od
7
ker j
kteri bode prihodnji pondeljek 9. dan t. m. v dvorani čitalnični ob
uri zvecer.
Odbor.
dnij panom
;
se
přišel v sodniško preiskavo
po tej preiskavi pokazalo . da
u. m
deputacijo do njega poslal
(Prva zimska „beseda" v Čitalnici naši) je pri- s prošnjo," naj ostane še župan in ne misli, da odbor
ni
je
29
la nic krivieneg
7 d
dne
hodnjo nedeljo
y
dan t. m. Prvi del „besede*
nima zaupanj
do
^ v KJ W Ci cs vvu	JUA V 1X1AM11 y	V4U) \J vi KJ L
njega. Szentkiraly se deputaciji
je muzikalno-instrumentalni: moški zbor poje „Stru- z malo besedami zahvaljuje za njeno prijaznost, a reče
v» n	aH U nm TVToSûL-.Q 1 n .1 11 n o lr A n û o n n i n«	~	^	HP,,	X«	• ^ J_____J
nam" od Kam. Mašek-a in „Junákové sanje
da ostane pri odpovědi
Tudi
7
se
K. Slavik-a; vmes pride tercet za dva tenorja in bas primeri, da župana denejo v preiskavo
z glasovirom, in pa koncert za flavto z glasovirom, peštanskega mestnega odbora! v kterem bodemo prvikrat slišali kapelnika mestne__
godbe gosp. Wahl-a. Drugi del je glediščina igra
dramatičnega društva „Domači prepir. — Začetek
7
drugod se a ni povsod
Listnica vredništva. Gosp. F. Z. v Goz ... Hvala.
O igri
Je
ob
odgovori pismeno predsedništvo dram, društva.
uri zvečer. Odbor čitalničin vljudno vabi svoje Brez.....Dobro nam došlo.
Gosp. Domor. na
tukajšne in unanje ude k tej veselici.
— Kako zeló se je ,,Tagblatt-u" na jetra vlegla „Triglavova" fotografija pod naslovom „Ein Pionnier des Deutschthums in Krain", kazal je s tem, da je cel vvoden članek iz sebe dal pod naslovom „die bose
deutsche Presse."
V
Žitna cena
v Ljubljani 31. oktobra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 30
banaške 5 fl. 34.
turšice 3 fl. 20.
soršice 3 fl. 60.
rži
3 fl
ječmena 2 fl. 40
ovsa 1 fl. 70
Kr om p
1 fl
prosa 2 fl. 40
ajde 2 fl. 40.
Novicar iz domaćih in ptujib dežel.
Silen hrup tudi po časnikih tujih so delate in
še
neprenehoma delajo besede, ki jih je državni kancelar Beust govoril v odboru dunajskega državnega zbora, kteri se zdaj posvetuje o novi rekrutni postavi.
Vojni minister zahteva namreč za prihodnji čas 800.000 vojakov za redovno armado. Ta številka je osupnila
kdor pomisli, da tolike vojske ni Av-
VSâC6ga DJ.JL.UV/ j XV14VSJL ^UUliOli f UM VV 1 A XX Vy V VJODLU Ui JLJL V
s trija še nikoli imela, kar svet stoji — da francoska vlada brez narodne straže mora za prihodnji čas
silno
nabrati le 600.000 vojakov in čez 9 let še le 750.000,
Kursi na Dunaji 3. novembra.
5% metaliki 58 fl. 15 kr. Narodno posojilo 62 fl. 90 kr.
Ažijo srebra 113 fl. 75 kr. Cekini 5 fl. 49 kr.
Loterijne srećke:
V Trstu 28. okt. 1868: 3. 79. 18. 66. 77
Prihodnje srečkanje v Trstu bo 11. novembra 1868.
V Gradcu na Dunaji
21. oktobra 1868:
57. 59. 89. 34. 20, 3. 45. 70. 88. 69
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 4. novembra.
Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.