Predrag Mutavdžić, Darko Todorović 
in Anastassios Kampouris
O nekaterih somatizmih v sodobnem 
grškem in srbskem jeziku*
 Znanje je zgolj šum, dokler je v mišici.
papuanski pregovor
1. UVODNA OPAžANJA
Z gotovostjo lahko trdimo, da je osvajanje in razumevanje frazeoloških iz-
razov, pa tudi sposobnost njihovega prevajanja iz maternega v tuje jezike in 
obratn o eden najpomembnejših elementov poučevanja in obvladovanja tu-
jih jezikov. Posebno mesto med številnimi frazeološkimi izrazi imajo tisti, 
ki se nanašajo na človeško telo. To je razumljivo, saj sta človek in njegovo 
telo eno: ne le, da se človek preko telesa identificira, preko njega se izraža, 
vstopa v interakcijo z naravo in z drugimi ljudmi ter se vzpostavlja kot na-
ravni fenomen. Zato je človeško telo v leksikalno-semantični korpus vstopi-
lo na poseben način: v manjši meri kot neločljiva celota, neločljiv pojem, in 
v večji meri preko poimenovanja delov telesa. Navedeno je logična posledica 
človekove neposredne odvisnosti od narave njegovega dela. Človek pri delu 
namreč ne uporablja celega telesa, temveč samo nekatere dele, ki so mu v po-
moč pri izvajanju njegovih dejavnosti. Izrazi za dele človeškega telesa, tako 
imenovani somatizmi (gr. σωματισμοί ali σωματικοί ιδιωτισμοί),1 so posle-
dično prešli v številne idiomatične zveze, fraze in klišeje, in na ta način se je 
* Razprava je nastala v okviru projekta MNTR RS, št. 178002, Jezici i kulture u vremenu i prosto-
ru.
1 Za navedeno formulacijo smo se odločili, ker nova grščina še nima ustaljenega izraza za ta po-
jem; podobna pripomba se nanaša na spodaj uporabljeni izraz za somatsko frazeologijo.
12 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
izoblikovala somatska frazeologija. Pod pojmom somatske frazeologije (gr. 
σωματικές εκφράσεις) torej razumemo vse tiste frazeološke izraze, katerih 
ključni element je na neki del človeškega telesa nanašajoča se beseda. Češki 
jezikoslovec Čermak je pojem somatskega frazeologema (frazeološkega iz-
raza) definiral kot »preprosto idiomi (frazemi) ali idiomatične (frazeološke) 
povezave različnih funkcij, ki vsebujejo vsaj en očiten izraz za (fizični) del 
človeškega telesa«.2 Zato se večina somatizmov v somatskih frazeologemih 
neposredno nanaša na neki zunanji (t.j. vidni) pojav. Na kratko povedano je 
odnos med somatskimi frazeologemi in frazeološkim sistemom nekega jezi-
ka dialektičen: kot odnos del-celota, splošno-konkretno. Somatski frazeolo-
gemi so sestavni del celotnega jezikovnega in leksikalnega sistema, posame-
zen somatizem v frazeologemu pa je šele en konkreten leksikalno-semantič-
ni del celote.
2. CILJ IN METODOLOGIJA DELA 
Somatski frazeologemi veljajo za jezikovno univerzalijo, ki lahko obsega tudi 
do tretjine celotne frazeologije nekega jezika.3 Leksikalno-semantični del teh 
frazeologemov je samostojen podsistem v sklopu celote frazeološkega siste-
ma določenega jezika. Somatski frazeologemi so številni in se medsebojno 
razlikujejo po vlogi, ki jo imajo znotraj njih posamezne leksikalne enote (so-
matizmi).
V središču našega dela je poskus, da bi kontrastivno analizirali in pri-
merjali notranjo zgradbo določenega števila novogrških somatskih frazeo-
logemov ter njihove srbske vzporednice z vidika medsebojnega ujemanja ter 
pomenskega prekrivanja oz. neprekrivanja. Obenem smo si prizadevali razi-
skati, kako je mogoče na najustreznejši način in najbolj natančno prevesti so-
matske frazeologeme v srbščino kot ciljni jezik, in ugotoviti, v kolikšni meri 
med njimi obstaja oz. ne obstaja medjezikovna kongruenca.
3. KORPUS NOVOGRŠKIH IN SRBSKIH SOMATSKIH
   FR AZEOLOGEMOV
Korpus, ki smo ga uporabljali pri svoji analizi, sestavljajo naslednji viri:
a)  enojezični slovarji: Rečnik srpskohrvatskog književnog jezika, 
Μπαμπινιώτης, Λεξικό της Νέας Ελληνικής γλώσσας, Κριαράς, Νέο 
Ελληνικό λεξικό, Τεγόπουλος in Φυτράκης, Ελληνικό λεξικό;
2 Čermak, »Somatic Idioms Revisited«, 112.
3 Moon, Fixed Expressions and Idioms, 56; Ellis, »Vocabulary Acquisition«, 133–43.
13O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
b)  dvojezični grško-srbski in srbsko-grški slovarji: Stojanović in Balać, Grč-
ko-srpski rečnik, Mutavdžić, Grčko-srpski rečnik idioma, Marković, Srp-
sko-grčki rečnik, Vojadzi, Srpsko-grčki rečnik;
c)  dvojezični slovarji za druge jezike: Dizionario Greco moderno-Italiano, 
Italiano-Greco moderno, Collins Ελληνο-αγγλικό λεξικό, Collins Greek-
English Dictionary, Τσουκανάς, Γερμανο-ελληνικό λεξικό, Isti, Ελληνο-
γερμανικό λεξικό, Stavropoulos, Oxford Greek-English Learner’s Dictio-
nary; 
č)  književna dela: Andrić, Na Drini ćuprija, Isti, Το γεφύρι του Δρίνου 
(prev. Χρ. Γκούβης), Isti, Prokleta avlija, Isti, Καταραμένη αυλή (prev. Γι. 
Κωτούλας); Vitezović, Šešir profesora Koste Vujića, Isti, Το καπέλο του 
καθηγητή Κόστα Βούγιτς (prev. Χρ. Γκούβης); Savić, Hleb i strah, Isti, Ο 
άρτος και ο φόβος (prev. Γκ. Ρόσιτς); Selenić, Ubistvo s predumišljajem, 
Isti, Φόνος εκ προμελέτης (prev. Χρ. Γκούβης); Coelho, Ο Αλχημιστής 
(prev. Μ. Φερρέιρα Χιρίδογλου), Isti, Alhemičar (prev. R. Tatić). 
Posebej so nas zanimali tisti somatski frazeologemi, v katerih nastopa 
eden od naslednjih somatizmov:
Grški somatizem Srbski somatizem Število zabeleženih primerov
αυτί/αυτιά uvo/uši 19
γλώσσα jezik 21
δάχτυλο / δαχτυλίδι prst 25
δόντι zub 21
καρδιά srce 29
κεφάλι/κεφάλα glava 33
μαλλιά kosa/vlas 18
μύτη nos 14
μάτι/οφθαλμός oko 22
μούτρο/μούτρα lice [»obraz«] 27
μυαλό/μυαλά mozak [»možgani, pamet«] 36
πρόσωπο lice 17
τρίχα dlaka 9
φάτσα faca 6
χέρι/χειρ ruka 26
Skupno število analiziranih frazeologemov je tako 511; za skoraj 16.82% 
(ali 86) frazeologemov pa slovarji navajajo njihove frazeološke različice.
14 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
4. STRUKTUR A NOVOGRŠKIH IN SRBSKIH
    SOMATSKIH FR AZEOLOGEMOV
Vsaka somatska fraza je sestavljena leksikalna zgradba, saj gre za zvezo več 
leksemov.4 Srbsko slovaropisje jo imenuje »frazeologem« (frazeologizam), 
grško pa tudi »fraza« (έκφραση) ali »idiom« (ιδίωμα). Mitsis uporablja po-
leg termina »idiom« (ιδίωμα) še izraz »helenizmi« (ελληνισμοί),5 Anastasia-
di-Symeonidijeva in Euthymiujeva se odločata za termin »stereotipni izrazi« 
(στερεότυπες εκφράσεις),6 medtem ko Symeonidis uporablja najsplošnejši iz-
raz, »frazeologija« (φρασεολογία).7 Fleischer se po drugi strani nagiba k ter-
minu »frazeoleksem«, ki ga razumeva kot zloženo ali kompleksno zloženo le-
ksemsko enoto.8 
Z logično-semantičnega vidika se somatski frazeologemi nanašajo na 
tako imenovane »zunanje elemente«, medtem ko gre po strukturalni plati v 
obeh jezikih za zveze, sestavljene iz glagolskega leksema in iz samostalniške 
enote, in to na enega izmed spodnjih treh načinov:
а) glagolski in samostalniški element9
Grško Srbsko
ανοίγω την καρδιά (μου) σε (κάποιον) otvoriti (kome) srce
τεντώνω τ’αυτιά (κάποιου) izvući (kome) uši [»napeti (nekomu) 
ušesa«]
ανακατώνω/γυρίζω το στομάχι σε 
(κάποιον)
prevrnuti se/okrenuti se (kome) stomak 
[»(nekomu) se obrne želodec«]
είμαι/γίνομαι πετσί και κόκκαλο biti/postati kost i koža
b) glagolski element in predložna zveza
Grško Srbsko
αρπάζω (κάποιον) από το λαιμό (του) ščepati (koga) za gušu [»zgrabiti (koga) 
za vrat]
πέφτω στα χέρια (κάποιου) pasti (kome) u šake [»pasti (komu) v roke]
παίζω (κάποιον) στο μικρό δάχτυλο vrteti (koga) oko malog prsta
νιώθω/γνωρίζω (κάτι) στο πετσί (μου) osetiti (šta) na svojoj koži
4 Мршевић-Радовић, Фразеолошке глаголско-именичке синтагме, 13.
5 Μίτσης, Διδασκαλία της Γλώσσας.
6 Αναστασιάδη-Συμεωνίδη in Ευθυμίου, Στερεότυπες Εκφράσεις.
7 Συμεωνίδης, Εισαγωγή.
8 Fleischer, Phraseologie, 63.
9 Fraze, katerih dobesedni pomen se v grščini in srbščini ne razlikujeta bistveno, so prevedene 
samo enkrat (v oglatih oklepajih); neprevedene so fraze in izrazi, katerih slovenska različica bi 
bila tako rekoč identična s srbsko; op. prev.
15O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
c) samo samostalniška besedna zveza
Grško Srbsko
με το χέρι στην καρδιά ruku na srce 
με γυμνό μάτι golim okom
από το στόμα σου και στου Θεού τ’αυτί iz tvojih usta u Božje uši
ούτε ψύλλος στον κόρφο σου [»niti bolha 
na tvojih prsih«]
Ne bih da sam u tvoj koži 
Strukturalna posebnost sodobnega grškega jezika so tudi vsi tisti somat-
ski frazeologemi, za katere velja, da:
  izhajajo iz starejših razvojnih faz grškega jezika, danes pa se uporabljajo 
zlasti v višjih jezikovnih zvrsteh ter v izobraženskem jeziku in slogu:10
Grško Srbsko
νίπτω τας χείρας μου από (κάτι) oz. 
πλένω τα χέρια μου 
prati ruke od (čega) oz. prati ruke
εν σώματι [»v telesu«] svi zajedno, kao jedan
από καρδιάς μέχρις ονύχων [»od srca do 
nohtov«]
od glave do pete
διά γυμνού οφθαλμού golim okom 
εν ριπή οφθαλμού u tren oka [»kot bi trenil z očesom«]
επί στόμα [»na usta«] ničice [»na obraz«]
κατά στόμα [»po ustih«] licem u lice
εξ απαλών ονύχων [»od nežnih nohtov«] od malih nogu
έλκειν τινά της ρινός vući (koga) za nos
  glagolski element spremlja okamenela oblika tako imenovanega pleona-
stičnega zaimka11 (το, τα, τη[ν]), pri čemer znotraj celote frazeologema na-
stane posebna frazeološka besedna zveza. Vloga kazalnega zaimka je mo-
dificirati pomen glagola na semantično-logični ravni. Primeri:
10 Ker je obravnavani korpus novogrški, se tudi pri starogrških citatih uporablja novogrški pravo-
pis; op. prev. Starogrške vzporednice spodaj navedenih frazeologemov: NT Matt 27.24 (za »νίπτω 
τας χείρας μου/πλένω τα χέρια μου«), 1 Cor 15.52 (za »εν ριπή οφθαλμού«), Hom., Il. 6.43 (za »επί 
στόμα«), Hdt. 8.11 (za »κατά στόμα«), AG 5.129 (Automedont, za »εξ απαλών ονύχων«, prim. tudi 
lat. de tenero ungui), Luc., Herm. 73 (za »έλκειν τινά της ρινός«); zadnjo frazo danes nadomešča 
zveza τραβάω/σέρνω (κάποιον) από τη μύτη (του), srb. vući (koga) za nos. 
11 V angleški jezikoslovni literaturi se za ta zaimek uporablja izraz dummy (ali expletive) prono-
un. 
16 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
Grško Srbsko
τη γλιτώνω παρά τρίχα [»za las ji uiti «] provući se za dlaku
το βάζω στα πόδια [»dati ga pod noge«] dati petama vetar [»dati pot pod noge«]
τα λέω έξω από τα δόντια (μου) 
[»povedati jih izza zob«]
skresati u brk [»povedati v brk«]
τα έχω χαμένα [»imam jih izgubljene«] biti van pameti [»biti nor«]
V našem korpusu smo naleteli na samo 19 (ali 5.88%) tovrstnih prime-
rov.
V sodobnem grškem in srbskem jeziku sta za somatsko frazeologijo kot 
za neodvisni del znotraj celote frazeološkega sistema značilna izjemno boga-
stvo in pestrost ubesedovanja in opisovanja funkcij človekovega telesa ter pri-
kazovanja njihovih delov. To pa velja tudi za živalsko frazeologijo. Neredko v 
frazeologemih naletimo na konkretne metaforične spoje somatskih in žival-
skih frazeologemov, pri čemer se ljudem pripisujejo neobstoječe živalske zna-
čilnosti, živalim pa antropomorfne. Nekaj primerov:
a)
Srbsko Grško
glože se/jedu se kao psi τρώγονται σαν τα σκυλιά
držati/imati guju u nedrima ζεσταίνω φίδι στον κόρφο μου [»rediti 
kačo v naročju«]
rekla sova vrapcu da ima veliku glavu είπε ο γάιδαρος τον πετεινό κεφάλα* 
[»Rekel osel petelinu, da ima veliko 
glavo.«] 
Stoko dvolična! Φίδι διπρόσωπο! [»Kača dvolična!«]
* T.j. nekdo očita drugemu nekaj, kar je njegova lastna hiba; op. prev.
b)
Srbsko Grško
dobiti preko njuške [»dobiti po gobcu«] τρώω τα μούτρα (μου) [»jesti si obraz«]
nemati dlake na jeziku τα λέω έξω από τα δόντια [»povedati izza 
zob«]
leteti kao muva bez glave [»letati naokrog 
kot brezglava muha«]
τρέχω εδώ κι εκεί σαν τρελός [tekati 
naokrog kot nor«]
Kot je razbrati iz naših primerov, je sicer možno, da se oba jezika po 
strukturi teh kombiniranih somatsko-živalskih frazeologemov dejansko uje-
17O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
mata – to velja za fraze, navedene pod a) –, a ti primeri so v splošnem redki 
in se v leksikalnem pogledu medsebojno razlikujejo. V pretežnem delu pa gre 
vendarle – tako kot v vseh primerih pod b) – za strukturalno in leksikalno 
neujemanje. Obravnavani korpus kaže, da ima srbščina več tovrstnih fraze-
ologemov kot grščina.
Somatski frazeologemi lahko posegajo tudi v notranje pojave, v svet zno-
traj človekovega telesa. Vloga in pomen tovrstnih frazeologemov sta pravi-
loma mnogo globlja in tako rekoč metafizična, saj se dotikajo posebnih psi-
holoških in emotivnih stanj. Somatizmi v teh in tovrstnih frazeologemih so 
zgolj aluzija, očitno asociacija na nekaj, kar se z besedami ne bi moglo izreči 
ali opisati. Primeri:
Grško Srbsko
βγάζω την ψυχή (κάποιου) [»naredim, da 
drugi izpusti dušo«]
vaditi dušu na pamuk (kome) [»(nekomu) 
izsesati dušo na bombaž«]
χτυπάω το κεφάλι (μου) lupati glavu [»tolči se po glavi«]
αισθάνομαι (κάτι) στο πετσί (μου) osetiti na svojoj koži
εκ βάθους ψυχής (μου) iz dna/dubine duše
χτυπάω (κάποιον) στα δάχτυλα dobiti po prstima/nosu
V večini primerov gre za identične frazeologeme, ki se ne ujemajo samo v 
strukturi, ampak imajo tudi isti leksikalno-semantični pomen.12
5. TIPOLOGIJA FR AZEOLOŠKIH USTREZNIC
Na podlagi formalno-strukturalnega pristopa k analizi frazeologemov, ki 
smo jih zasledili v sodobnem grškem jeziku, in na podlagi njihove primerjave 
z ustreznimi srbskimi frazeologemi smo prišli do spodnje tipološke razpore-
ditve. Glede na ujemanje oz. neujemanje v frazeološki shemi ločujemo sedem 
tipov ustreznic:
1.  frazeološki izrazi z enakima somatizmoma
2.  frazeološki izrazi z različnima glagolskima elementoma in z enakima so-
matizmoma
3.  frazeološki izrazi z različnima somatizmoma
4.  medsebojno različni somatski frazeologemi
5.  frazeološki izrazi brez somatizma
6.  frazeološki izrazi z religijskim pomenom
7.  nefrazeološki izrazi
12 Tudi v drugih sodobnih balkanskih jezikih naletimo na identične frazeologeme; ti so del bal-
kanske frazeologije.  
18 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
5. 1. Frazeološki izrazi z enakima somatizmoma
Znotraj te skupine somatskih frazeologemov smo zasledili najvišjo stopnjo 
ujemanja, saj gre za zveze, katerih primerljive ustreznice pozna tudi srbšči-
na. V kar 182 (ali v 35.61%) primerih gre za popolno tako strukturalno (for-
malno) kot logično-semantično ujemanje med grškim in ustreznim srbskim 
frazeologemom. Večinoma imamo opraviti z eno od spodaj navedenih mo-
žnosti a), b) ali c):
a) glagolski frazeologemi
Grško Srbsko
δείχνω τα δόντια (μου) σε (κάποιον) pokazati (kome) zube
γυρίζω την ράχη (μου) σε (κάποιον) okrenuti (kome) leđa [»obrniti (komu) 
hrbet«]
δεν κουνάω το δαχτυλάκι (μου) ne mrdnuti (malim) prstom [»ne migniti 
z mezincem«]
χώνω την μύτη (μου) σε (κάτι) gurati nos u (šta) [»vtikati nos v (kaj)«]
να γλείφεις τα δάχτυλά σου prste da poližeš
κάνω μούτρα σε (κάποιον) praviti (kome) face/grimase [»delati 
grimase«]
φέρνω/έχω το κεφάλι (μου) στο σακκούλι nositi/imati glavu u torbi/vreći*
λερώνω τα χέρια (μου) (u)prljati ruke [»umazati si roke«]
Το ψάρι από το κεφάλι βρομάει. Riba od glave smrdi. (pregovor)
* Prim. slov. »nositi glavo na prodaj«; op. prev.
b) samostalniški frazeologemi v obliki predložnih zvez
Grško Srbsko
έχω στην ράχη/καμπούρα (μου) (κάτι/
κάποιον)
imati (koga/šta) na leđima/grbači [»imeti 
(koga/kaj) na hrbtu/grbi«]
ρίχνω στάχτη στα μάτια (κάποιου) bacati (kome) prašinu u oči [»metati 
(komu) pesek v oči«]
έχω (κάτι) στην άκρη της γλώσσας (μου) imati (šta) na vrhu jezika
είμαι με ένα πόδι στον τάφο biti jednom nogom u grobu
19O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
c) prislovni frazeologemi
Grško Srbsko
ακολουθώ (κάποιον) κατά πόδας slediti/pratiti (koga) u stopu [»slediti 
(nekomu) korak za korakom«]
πηγαίνω με τα τέσσερα ići četvoronoške [»iti po vseh štirih«]
τρώω (κάτι) στο πόδι (po)jesti (šta) s nogu [»(po)jesti (kaj) 
stoje«]
ωπλισμένος ώς τα δόντια naoružan do zuba
φάτσα με φάτσα licem u lice
με τον ιδρώτα του προσώπου (μου) u znoju lica (svog)
δένω (κάποιον) χειροπόδαρα vezati (kome) i ruke i noge
είμαι αγύριστο κεφάλι [»biti neupogljiva 
glava«]
biti tvrdoglav kao mazga [»biti trmast kot 
mula«]
V korpusu naletimo na nekoliko manjše število dvojnic protipomen-
skih frazeologemov. S formalnega vidika gre za najpogostejše vrste protipo-
menk, tvorjenih s pomočjo pridevnika (npr. παίρνω κάτι/κάποιον με καλό/
κακό μάτι,13 srb. biti/ne biti simpatičan, gledati/ne gledati koga sa simpatija-
ma), glagola (npr. σηκώνω/σκύβω το κεφάλι,14 srb. podignuti/spustiti glavu, 
ανοίγω/κλείνω τα μάτια,15 srb. otvoriti/sklopiti oči) ali nikalnice (κόβει/δεν κό-
βει το μυαλό μου σε /κάτι/,16 srb. kapirati/ne kapirati šta, παίρνει/δεν παίρνει 
οι στροφές το μυαλό μου,17 srb. biti brz/biti spor u shvatanju).
Med grškimi frazeologemi smo našli tudi precej takšnih, ki dopuščajo 
rabo dveh različnih glagolov (v našem korpusu je bilo takih primerov 43 ali 
8.41%). Kot kaže spodnja tabela, pozna isti pojav tudi srbščina.
Grško Srbsko
απλώνω/δίνω το χέρι σε (κάποιον) pružiti/dati ruku (kome) [»ponuditi/dati 
roko (komu)«]
είμαι/γίνομαι θερμοκέφαλο biti/postati usijana glava [»biti/postati 
razbeljena glava«]
είμαι/χώνομαι στα πόδια (κάποιου) biti/ići ispred nogu (kome) [»biti/iti 
nekomu pred nogo/v napoto«]
13 Dob. »jemati koga/kaj z dobrim/slabim očesom«; op. prev.
14 Slov. »dvigniti/skloniti glavo«; op. prev.
15 Slov. »odpreti/zapreti oči«; op. prev.
16 Dob. »moja pamet reže/ne reže česa«; op. prev.
17 Dob. »moja pamet dela obrate/ne dela obratov«; op. prev.
20 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
Πού τρέχει/γυρίζει το μυαλό σου; Gde ti ide/luta pamet (misao)? [»Kje 
potuje /bega tvoja pamet?«]
τεντώνω/στήνω τα αυτιά (κάποιου) izvući/počupati uši (kome) [»napeti/
izpuliti komu ušesa«]
V korpusu smo naleteli na en sam grški frazeologem, v katerem se lahko 
uporabljajo trije različni glagoli; srbska ustreznica po drugi strani dopušča 
samo en glagol: παίρνω/ζαλίζω/τρώω τα αυτιά (κάποιου),18 srb. probiti glavu 
(kome).
5.2. Frazeološki izrazi z različnima glagolskima elementoma in 
       z enakima somatizmoma
Naša kontrastivna analiza je pokazala, da se določeno število frazeologemov 
(29 ali 5.67% primerov) medsebojno razlikuje po glagolu, ki jih tvori. Prime-
ri:
Grško Srbsko
η γλώσσα (της) πήρε δρόμο [»jezik se ji je 
podal na pot«]
jezik (joj) se razvezao
(με) τρώει το παλάμι (μου) [»gloda me 
dlan«]
svrbi (me) dlan
αναπιάνω (κάποιον) στο στόμα (μου) 
[»nekoga prijeti v usta«]
uzeti (koga) u usta
βάφω τα χέρια (μου) με αίμα [»obarvati 
(svoje) roke s krvjo«]
okrvaviti ruke
έχω τα μάτια (μου) δεκατέσσερα [»imeti 
štirinajst oči«]
otvoriti četvore oči
τραβάω τα μαλλιά (μου) [»vleči (svoje) 
lase«]
(po)čupati kose/kosu [»puliti lase«]
πήραν τα μυαλά (του) αέρα [»(njegova) 
pamet je šla v zrak«]
popile su (mu) čavke mozak/popila mu 
vrana mozak [»kavke so (mu) popile 
možgane/vrana mu je popila možgane«]
18 Dob. »jemati/nadlegovati/glodati ušesa (nekoga)«; op. prev.
21O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
5.3. Frazeološki izrazi z različnima somatizmoma
V to skupino frazeologemov sodi skupno 79 (ali 15.45%) primerov, za kate-
re je značilna visoka stopnja leksikalno-semantičnega in strukturalnega uje-
manja, a se bistveno razlikujejo v samostalniku, t.j. v somatizmu, ki jih tvori. 
Primeri:
Grško Srbsko
βάζω το κεφάλι (μου) στον ντορβά [»dati 
(svojo) glavo v torbo«]
staviti život na kocku
βάζω μπελά στο κεφάλι (μου) [»nakopati 
si nadlogo na glavo«]
natovariti sebi belaj/bedu na vrat
δεν έχω πρόσωπο να (κάνω κάτι) [»ne 
imeti obraza, da bi nekaj storil«]
nemati obraza da... [»ne imeti lica, da 
bi…«]
κάθομαι στο στομάχι (κάποιου) [»sedeti 
na želodcu (nekoga)«]
sedeti kome za vratom
είμαι χρεωμένος ώς τα αυτιά [»biti do 
ušes zadolžen«]
biti dužan do guše [»biti do vratu v 
dolgovih«]
είμαι αγκάθι στην καρδιά [»biti trn v 
srcu«]
biti trn u oku
έχω καρφί στο μάτι [»imeti žebelj v 
očesu«]
bosti oči
κάτω/μακριά τα χέρια από (κάτι/κάποιον)
[»dol/stran roke od (nečesa/nekoga)«]
prste k sebi/ruke dalje od (čega/koga)
Tο ένα χέρι νίβει το άλλο και τα δύο το 
πρόσωπο. [»Ena roka umije drugo, obe pa 
obraz.«]
Ruka ruku mije, obraz obadvije. 
(pregovor)* [»Ena roka umije drugo, obe 
pa lice.«]
* Na ta pregovor naletimo že pri antičnem komediografu Epiharmu (6./5. st. pr. Kr.), in sicer v obliki 
ἁ δὲ χεὶρ τὰν χεῖρα νίζει (fr. 273 Kaibel). 
Kontrastivna analiza je hkrati pokazala, da se v 22 (ali 4.3%) primerih gr-
ški somatski frazeologem in njegova prevodna ustreznica v srbščini nekoliko 
razlikujeta tako v glagolskem kot v samostalniškem elementu. Primeri: 
22 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
Grško Srbsko
παίζω (κάτι) στα δάχτυλά μου [»med prsti 
se poigravati z nečim«]
imati (šta) u malom prstu
καρδιά γερή, κομμένα γόνατα [»srce 
zdravo, kolena polomljena«]
Srce hoće, telo klokoće. (pregovor) [»Srce 
hoče, telo klokota.«]
κλείνω τα στραβά μάτια [»zapreti škilaste 
oči«]
zažmuriti na jedno oko [»zamižati na eno 
oko«]
φτειαγμένο στο πόδι [»na nogi 
napravljeno«]
urađeno preko kolena
μου κόπηκαν/έσπασαν τα νεφρά 
[»razpadle so mi/zlomile so se mi 
ledvice«]
otpadoše mi leđa [»odpadel mi je hrbet«]
είναι/βρίσκεται μπροστά στα μάτια (μου) 
[»je/nahaja se mi izpred oči«]
jeste/nalazi se ispred nosa [»je/nahaja se 
izpred nosa«]
βρεγμένος ώς το κόκαλο [»moker do 
kosti«]
mokar do gole kože
έχω καθαρό μέτωπο [»imeti čisto čelo«] imati čist obraz
έχω γερό δόντι [»imati čil zob« ] imati dobru zaleđinu [»imeti dobra 
ledja«] 
5.4. Medsebojno različni somatski frazeologemi
V to skupino smo uvrstili vse tiste frazeologeme, ki v obeh jezikih vsebujejo 
tako različen glagolski element kot tudi različen somatizem kot ključno be-
sedo frazeologema. Našli smo 27 (ali 5.28%) tovrstnih primerov. Mednje so-
dijo:
Grško Srbsko
βάζω δόντι σε (κάτι) [»dati zob na 
(nekaj)«]
baciti oko na (šta) [»vreči oko na«]
βάζω τα πόδια (μου) στον ώμο [»dati 
noge na ramena«]
podbrusiti pete [»nabrusiti pete«]
φουσκώνω τα μυαλά [»napihniti pamet«] dići nos [»dvigovati/vihati nos«]
δίνω (σε κάποιον) στα αυτιά [»(nekomu) 
dati po ušesih«]
potući (koga) do nogu [»potolči (koga) do 
noge«]*
έχω δόντι [»imeti zob«] biti duge ruke
23O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
ψυχή τε και σώματι [»z dušo in telesom«] glavom i bradom
παλεύω με νύχια και με δόντια [»boriti se 
z nohti in z zobmi«]
boriti se i rukama i nogama
* Prim. slov. »nekoga do tal potolči«; op. prev.
5.5. Frazeološki izrazi brez somatizma
5.5.1 Frazeološki izrazi brez somatizma v srbščini 
V posebno skupino novogrških frazeologemov se uvrščajo tisti, ki v grščini 
sicer vsebujejo somatizem, medtem ko v srbski ustreznici somatizma ni. Na-
leteli smo na 63 takšnih primerov, kar je 12.32% vseh frazeologemov obravna-
vanega korpusa:
Grško Srbsko
τα λέω ένα χεράκι σε (κάποιον) 
[»povedati jih (nekomu) eno roko«]
očitati kome bukvicu [»očitati komu 
knjižico/brati komu levite«]
λέω τρίχες [»govoriti dlake«] lupetati kao Maksim po diviziji [»ropotati 
kot Maksim po diviziji«]
κάνω καρδιά [»delati/imeti srce«] biti strpljiv [»biti potrpežjiv«]
βάζω δόντι σε (κάτι) [»dati zob v (nekaj)«] dirati u šta [»vtikati se v kaj«]
τρίζω τα δόντια (μου) σε (κάποιον) 
[»zašklepetati (nekomu) z zobmi«]
razbesneti se na koga
απλώνω τα πόδια (μου) όσο φτάνει το 
πάπλωμά (μου) [»razprostreti noge, do 
koder seže odeja«]
rasprostreti se koliki (mi) je guber 
[»raztegniti se toliko, kolikor je velika 
odeja«]
ανοίγω την καρδιά (κάποιου) [»odpreti 
srce nekomu«]
razveseliti/razgaliti (koga) [»razveseliti/
razvedriti (koga)«]
ρίχνομαι με τα μούτρα στη δουλειά [»z 
obrazom se vreči na delo«] 
prionuti/baciti se na posao/latiti se posla 
[»vreči se na delo/lotiti se dela«] 
φτάνω το μαχαίρι στο κόκκαλο [»z 
nožem prodreti do kosti«]
doterati cara do duvara [»privesti cesarja 
do zida«]*
Όποιος έχει γένια, έχει και τα χτένια. 
[»Kdor ima brke, ima tudi glavniček.«] 
Ko ima znanje, ima i imanje. (pregovor) 
[»Kdor ima znanje, ima tudi imetje.«]
Το γινάτι βγαίνει μάτι. [»Od jeze se 
izbuljijo oči.«]
Inat je loš zanat. (pregovor) [»Kljubovanje 
je slaba obrt.«]
* Prim. slov. »spraviti koga v škripce«; op. prev.
24 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
5.5.2 Frazeološki izrazi brez somatizma v grščini 
Hkrati smo naleteli na 54 (ali 10.56%) frazeologemov, ki nimajo somatizma v 
grščini, medtem ko srbska prevodna ustreznica somatizem ima. Mednje so-
dijo:
Srbsko Grško
όχι Γιάννης, αλλά Γιαννάκης [»ne Janez, 
temveč Janezek.]
nije šija nego vrat*
ώς διά μαγείας [»kot deus ex machina«] kao rukom odneseno
κερδίζω (κάτι) με το σπαθί (μου) [»nekaj 
doseči z lastnim mečem«]
steći/postići (šta) svojim prstima
τα καταφέρνω [»uspe mi«] poći za rukom
τα ψέλνω (κάποιον) [»(nekomu) jih 
zapeti/naložiti«]
oprati (kome) uši [»oprati (nekomu) 
ušesa«]
πετυχαίνω/κάνω/βαρώ διάνα [»doseči/
napraviti/nositi tarčo«]
pogoditi u dlaku [»zadeti v dlako/do 
dlake natančno«]
το βάζω κάτω από (κάτι/κάποιον) 
[»spustiti dol od (koga/česa)«]
dići ruke od (čega/koga) [»dvigniti roke 
(nad čim/kom)«]
κάνω το κορόιδο σε (κάποιον) [»delati se 
norca iz (koga)«]
vući (koga) za nos [»vleči (nekoga) za 
nos«]
(με) πιάνει ο πόνος για (κάποιον/κάτι) 
[»prime me bolečina za (koga/kaj)«]
boli (me) uvo za (koga/šta) [»boli me uho 
za (koga/kaj)«]
(ζω) μεροδούλι-μεροφάγι [»(živeti) 
‘podnevi narejeno-podnevi pojedeno’/iz 
rok v usta«]
seci uvo – krpi nos [»reži uho-krpaj nos«]
Μαθημένα τα βουνά από τα χιόνια. 
[»Gore so vešče snega.«]
Dok je leđa, biće i samara. (pregovor) 
[»Dokler je hrbet, bo tudi sedlo.«]
Δώσε θάρρος στον χωριάτη και θα ανέβει 
στο κρεβάτι. [»Vlij poguma vaščanu in 
povzpel se bo v posteljo.«]
Daj mu mali prst, uzeće ti celu šaku. 
(pregovor) [»Daj mu mezinec, in zgrabil ti 
bo celo roko.«]
* Nam. nekaj je v bistvu enako nečemu drugemu; op. prev.
5.6. Frazeološki izrazi z religijskim pomenom
Naleteli smo tudi na določeno število na neki religijski ali versko-etični po-
jem nanašajočih se somatskih frazeologemov. Gre za ustaljene in v obeh jezi-
kih tako rekoč identične fraze, med katere sodijo:
25O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
Grško Srbsko
το αίμα υμών επί την κεφαλήν υμών krv vaša na vaše glave
Από το στόμα σου και στου Θεού το αυτί! Iz tvojih ustiju u Božje uši!
Μην γνωρίζει η αριστερά τι του ποιεί η 
δεξιά του.
Ne zna levica sta joj radi desnica.
οφθαλμόν αντί οφθαλμού και οδόντα 
αντί οδόντος*
oko za oko, zub za zub
*Prim. Acta 18.6 (»vaša kri nad vašo glavo); Ex 21.24 (»oko za oko in zob za zob«).
Večina teh in podobnih frazeologemov izhaja iz biblijskega jezika, zato 
ni nič nenavadnega, da so se najpogosteje v dobesednih prevodih razširili v 
številne druge evropske jezike in v jezike sveta ter sčasoma postali sestavni 
del njihove frazeološke zakladnice. Na ta način se razloži tudi identičnost za-
dnjih dveh izmed zgoraj navedenih grških in srbskih frazeologemov. Prvi je 
zgolj novogrška parafraza novozaveznega μὴ γνώτω ἡ ἀριστερά σου τί ποιεῖ ἡ 
δεξιά σου (»da ne zna ljevaka tvoja što čini desnica tvoja«, kot prevaja Vuk),19 
medtem ko je v drugem, prevzetem iz Septuaginte, v jezikovno nespremenje-
ni obliki ohranjen izvirnik. Sledi še nekaj biblijskih somatskih frazeologe-
mov, skupnih tako grškemu kot srbskemu jeziku (pa tudi večini drugih jezi-
kov, ki so te frazeologeme prevzeli iz jezika svojih biblijskih prevodov). V gr-
ščini se praviloma navajajo v izvirni obliki, medtem ko so srbske ustreznice 
vzete iz Vukovega prevoda Nove Zaveze:
Srbsko Grško
οστούν εκ των οστέων μου και σαρξ εκ 
της σαρκός μου
kost od mojih kosti, i tijelo od mojega 
tijela
Eν ιδρώτι του προσώπου σου φάγη τον 
άρτον σου.
Sa znojem lica svojega ješćeš hljeb.
Διεφύλαξεν αυτόν ως κόραν οφθαλμού. Čuva ga kao zjenicu oka svojega.
Ο έχων ώτα ακούειν ακουέτω.* Koji ima uši da čuje neka čuje.
* Prim. Gen 2.23 (»kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa«); Gen 3.19 (»V potu svojega obraza 
boš jedel kruh«); Deut 32.10 (»Varoval ga je kot punčico svojega očesa«); Matt 11.15 (»Kdor ima ušesa 
za poslušanje, naj posluša«).
Nekateri izmed novozaveznih frazeoloških somatizmov so nedvomno 
semitizmi (oz. arameizmi iz »originala« Biblije), o čemer priča njihova nena-
vadna, mestoma drastična in malodane »absurdna« metaforika, za katero pa 
se skrivajo negrške zveze v dobesednem prevodu. Tak je primer idioma Εάν 
19 »Naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica.« Matt 6.3.
26 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
σκανδαλίζη σε η χειρ σου, απόκοψον αυτήν20 (srb. »Ako te ruka tvoja sabla-
žnjava, odsijeci je«), v katerem se »roka, ki pohujšuje« in to, da se jo »odseka«, 
nanašata (to velja tudi za moderni sirski jezik) na nagnjenost k tatvini oz. na 
preganjanje le-te.
Iz semitske idiomatike brez dvoma izhajajo tudi naslednji izrazi:
Grško Srbsko
βραδείς τη καρδία sporoga srca (tj. v razumevanju)
οφθαλμοί της καρδίας oči srca (tj. razuma)
σπλάγχνα* ljubav, milosrđe (dobesedno »drobovje«, 
razumljeno kot središče usmiljenja)
* Prim. Luc 24.25 (»počasni v srcu«); Eph 1.18 (»oči srca«); Phil. 2.1, Col 3.12, Phile 7.2, 12.2, 20.2, 1 Jo 
3.17, 2 Cor 7.15 (»ljubezen, usmiljenje«).
Nekateri izmed njih so se po zaslugi biblične grščine ustalili tudi v drugih 
jezikih: primer je starocerkvenoslovanski kalk »blagoutrobije«, ki je nastal po 
zgledu grških besed εὐσπλαγχία »milosrđe (slov. usmiljenje)« oz. εὔσπλαγχος 
»milosrdan (slov. usmiljen)«.21
V samo treh primerih smo v našem korpusu naleteli na frazeološke izra-
ze, ki ustrezajo tipu 5.3 (έχω αγγελικό πρόσωπο,22 srb. »imati anđeosko lice«), 
tipu 5.2 (O παπάς πρώτα βλογάει τα γένια του,23 srb. »Bog je sebi prvo bradu 
stvorio«) ali frazeološkemu tipu 5.5.1 (βλέπω Θεού πρόσωπο,24 srb. »izaći Bogu 
na videlo«).
Hkrati smo v samo dveh primerih opazili neujemanje, značilno za fra-
zeološki tip 5.5.2 (βρίσκεται/είναι τέρμα Θεού,25 srb. »nalazi se Bogu iza 
nogu«, in μένω/πηγαίνω στου διαόλου μάνα,26 srb. »živeti/otići Bogu iza 
leđa«).
5.7. Nefrazeološki izrazi
V tej tipološki skupini se nahaja zgolj dvanajst (ali 2.34%) somatskih frazeolo-
gemov, ki se v ciljnem jeziku prevajajo z eno ali z dvema besedama. Primeri:
20 »Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!« Marc 9.43.
21 Eph 4.32; 1 Pet 3.8. Izraz εὐσπλαγχνία se pojavlja že v Euripidovom Rezu (192), a v »poganskem« 
pomenu »velikodušnost, plemenitost«.
22 »Imeti angelski obraz«; op. prev.
23 Dob.: »Pop najprej blagoslavlja lastno brado«; op. prev.
24 »Gledati obličje Boga«; op. prev.
25 Dob. »nahaja se/je na koncu Boga«; op. prev.
26 Dob. »živeti pri/iti k hudičevi mami«; op. prev.
27O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
Grško Srbsko
ξινίζω τα μούτρα μου [»narediti kisel 
obraz«]
kreveljiti se 
(είναι) χαμένο κορμί [»(biti) izgubljeno 
telo«]
(on je) nikogović [»(on) je ‘niko i ništa’«]
βάζω αυτί [»nastaviti uho«] prisluškivati
πατάω πόδι σε [»stopiti z nogo na«] kročiti/stupiti
παίρνω πόδι (κάποιον) [»prijeti za nogo 
(koga)«]
izbaciti (koga)
σπάω τα νεύρα (κάποιου) [»lomiti živce 
koga«]
iznervirati/izludeti (koga)
βγάζω γλώσσα παπούτσι [»dajati od sebe 
jezik kot čevelj«]
lajati (v prenesenem pomenu)
ντύνω στην τρίχα [»obleči/urediti se do 
dlake«]
udesiti se/skockati se 
τραβάω ένα μπράτσο σε (κάποιον) 
[»potegniti (koga) za laket«]
odalamiti/zviznuti (koga) 
6. SOMATIZMI V PRIIMKIH
Poseben pojav v sodobnem grškem in srbskem jeziku so somatizmi, rabljeni 
znotraj priimkov. Čeprav ne gre za frazeologeme, temveč za prave somatizme, 
ki so ohranili svoj izvorni pomen ali ga delno spremenili preko metafore ali 
metonimije, so ti priimki razmeroma pogosti v obeh jezikih. Mednje sodijo:
– γένια, srb. brada: Γενιάς, srb. Bradić, Bradaš, Bradonić
– μουστάκι, srb. brk/brkovi: Μουστακάς, Μουστάκης, Μουστακί, 
Μουστακίδης, Μουστακόπουλος, srb. Brkić, Brković, Brčin, Brčić
– μπούτι, srb. but/butina:27 Μπούτας, Μπουτάκης, Μπουτόπουλος, srb. But-
ković, Butić
– μαλλιά/τρίχα, srb. dlaka: Μαλλιάς, Μαλλιάρης, Μαλλιακόπουλος, 
Τριχόπουλος, Τρίχας, srb. Dlačić, Dlakić
– γκλάβα28/κεφάλι, srb. glava: Γκλαβάς, Γκλαβόπουλος, Γκλαβίδης, 
Γκλαβίνας, Γκλάβος, Κεφάλας, Κεφαλίδης, srb. Glavas, Glavaš, Glavač, 
Glavonjić, Glavičić, Glavaški, Glavašević, Glavatović, Glavina, Glavnik
– καμπούρα, srb. grba: Καμπούρης, Κάμπουρας, Καμπούρογλου, 
Καμπουράκης, srb. Grba, Grbo, Grbin, Grbić, Grbavac 
27 »Stegno«; op. prev.
28 Grški somatizem γκλάβα (izg. gláva) je prav slovanskega porekla.
28 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
– στήθος, srb. grudi:29 Στηθόπουλος, srb. Grudić, Grudonić
– πόδι, srb. noga: Ποδάρας, Ποδαρόπουλος, Ποδαρίδης, srb. Nogo, Nogić, 
Nožica
– μύτη, srb. nos: Μύτης, Μυταράς, Μυταρίδης, srb. Nosonjin, Nosić, Noso-
vić
– πλάτη, srb. pleća: Πλέτσας, Πλατής, Πλατίδης, srb. Plećaš
– δάχτυλο, srb. prst: Δαχτυλάς, Δαχ(κ)τυλίδης, Δαχ(κ)τυλίδου, srb. Prstić, 
Prstojević 
– πλευρό, srb. rebro: Πλεύρης, Πλευρίδης, srb. Rebrić, Rebrača
– χέρι, srb. ruka: Χερίδης, Χερόπουλος, srb. Rukavina
– αυτί, srb. uho/uši: Αφτιάς/Αυτιάς, srb. Ušković
– χέρι/παλάμη, srb. šaka:30 Παλαμάς, Παλαμίδης, srb. Šakić
7. ZAKLJUČEK
Kontrastivna tipološko-strukturalna analiza somatskih frazeologemov v so-
dobnem grškem in v srbskem jeziku je pokazala, da se oba jezika v visoki 
meri ujemata znotraj prve, tretje in pete skupine frazeoloških tipov. Najviš-
jo stopnjo ujemanja je opaziti v frazeološkem tipu 5.1, najnižjo pa v tipih 5.6 
in 5.7. 
Tako v grščini kot v srbščini prevladujejo somatski frazeologemi z glagol-
skim elementom, v enem odstotku pa sta glagolski in samostalniški element 
sinonimna. V korpusu smo naleteli na manjše število dvojnic frazeoloških 
protipomenk, ki se tvorijo s pomočjo pridevnika, glagola ali nikalnice.
Načeloma velja, da so v obeh jezikih izrazi za posamezne dele telesa v so-
matskih frazeologemih zastopani z enako pogostnostjo, kar je posledica nji-
hove rabe v osnovnih funkcijah in simbolnega pomena, ki ga imajo ti deli te-
lesa. Hkrati dobivajo deli telesa v frazeologemih po zaslugi slogovnih figur – 
predvsem metafore, metonimije, ironije in hiperbole – prenesen pomen. 
Naša kontrastivna analiza je pokazala, da se isti somatizmi v zelo viso-
kem odstotku pojavljajo v istih ali približno istih frazeoloških zvezah. To brez 
dvoma priča, da somatizmi niso ozko nacionalnega značaja, temveč da gre 
za jezikovne univerzalije, značilne za tako rekoč vse jezike sveta. Hkrati pa 
v obeh jezikih rabo somatizmov v frazeoloških enotah v veliki meri nareku-
je kulturni in socialni miljé družbene skupnosti, kar pomeni, da smisel rabe 
določenega somatizma v frazeologemu odraža način dojemanja njegove me-
taforične vloge.
29 »Prsi«; op. prev.
30 »Roka/dlan«; op. prev.
29O nekaterih somatizmih v sodobnem grškem in srbskem jeziku
BIBLIOGR AFIJA
Αναστασιάδη-Συμεωνίδη, Αννα, in Aγγελική Ευθυμίου. Οι Στερεότυπες Εκφράσεις και η 
Διδακτική της Νέας Ελληνικής ως Δεύτερης Γλώσσας. Αtene: Πατάκη, 2006.
Andrić, Ivo. Na Drini ćuprija, Beograd: Prosveta, 1975.
———. Prokleta avlija, Beograd: Nolit, 1983.
———. Καταραμένη αυλή. Prevod Γιωάννης Κωτούλας. Atene: Νέα Σύνορα in Α.Α. 
Λιβάνη, 1992.
———. Το γεφύρι του Δρίνου. Prevod Χρήστος Γκούβης, Αtene: Εκδόσεις Καστανιώτη, 
1997.
Βιντέζοβιτς, Μίλοβαν. Το καπέλο του καθηγητή Κόστα Βούγιτς. Prevod Χρήστος Γκούβης. 
Αθήνα: Εκδόσεις Καστανιώτη, 1998.
Coelho, Paulo. Ο Αλχημιστής. Prevod Μαρία Φερρέιρα Χιδίρογλου. Atene: Εκδοτικός 
Οργανισμός Λιβάνη, 1996. 
Collins Ελληνο-αγγλικό λεξικό. Glasgow: Harper Collins Publishers, 2003.
Collins Greek-English Dictionary. Glasgow: Harper Collins Publishers, 1997.
Čermak, František. »Somatic Idioms Revisited.« V: Studien zur Phraseologie und Parö-
miologie 15, Europhras 95: Europäische Phraseologie im Vergleich: gemeinsames Erbe 
und kulturelle Vielfalt, ur. W. Eismann, 109–19. Bochum: Universitätsverlag Dr. N. 
Brockmeyer, 1998.
Dizionario Greco moderno-Italiano, Italiano-Greco moderno. Bologna: Perugia Edizio-
ni, 2006.
Ellis, Nick C. »Vocabulary Acquisition: Word Structure, Collocation, Word-Class and 
Meaning.« V: Vocabulary-Description, Acquisition and Pedagogy, ur. N. Schmitt in 
M. McMarthy, 122–39. Cambridge: Cambridge University Press, 1997.
Fleischer, Wolfgang. Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Max Ni-
emeyer Verlag, 1997.
Koeljo, Paulo. Alhemičar. Prevod Radoje Tatić. Beograd: Paideia in Telegrafprint, 1995.
Liddell, Henry George, in Robert Scott. A. Greek-English Lexicon with a Supplement. Revi-
sed and augmented throughout by Sir Henry Stuart Jones with the assistance of Ro-
derick McKenzie. Oxford: Clarendon Press, 1940 (New Supplement added 1996).
Marković, Aleksandra. Srpsko-grčki rečnik. 1. izd. Solun: Εκδόσεις Μιχάλη Σιδέρη, 2001.
Μίτσης, Ναπολέων. Η Διδασκαλία της Γλώσσας υπό το πρίσμα της επικοινωνιακής 
προσέγγισης. Εισαγωγή στη θεωρία και τις τεχνικές του επικοινωνιακού μοντέλου. 
Αtene: Gutenberg, 2004.
Moon, Rosamund. Fixed Expressions and Idioms in English. A Corpus-Based Approach. 
Oxford: Oxford University Press, 1998.
Мршевић-Радовић, Драгана. Фразеолошке глаголско-именичке синтагме у савременом 
српскохрватском језику. Књига LX. Beograd: Филолошки факултет, 1987.
Mutavdžić, Predrag. Grčko-srpski rečnik idioma. 1. izd. Beograd: Jasen, 2007.
Savić, Milisav. Hleb i strah. Beograd: Srpska književna zadruga, 1991.
———. Ο άρτος και ο φόβος. Prevod Γκάγκα Ρόσιτς. Uredil Παύλος Ματέσης. Αtene: 
Εκδόσεις Καστανιώτη, 1997.
Selenić, Slobodan. Ubistvo s predumišljajem. Beograd: Prosveta, 1993. 
———. Φόνος εκ προμελέτης. Prevod Χρήστος Γκούβης. Atene: Εκδόσεις Καστανιώτη, 
1997.
Stojanović, Miodrag, in Aleksandar Balać. Grčko-srpski rečnik. 2. izd. Beograd: Zavod za 
udzbenike, 2009.
30 Predrag Mutavdzić, Darko Todorović, Anastassios Kampouris
Συμεωνίδης, Χαράλαμπος. Εισαγωγή στην Ελληνική Φρασεολογία. Solun: Κώδικας, 
2000.
Stavropoulos, D. Ν. Oxford Greek-English Learner’s Dictionary. 7. izd. Oxford: Oxford 
University Press, 1995.
Τεγόπουλος, Γεώργιος Σ., in Ανδρέας Ι. Φυτράκης. Ελληνικό λεξικό. 2. izd. Αtene: 
Εκδόσεις Αρμονία, 1995.
Τσουκανάς, Αλέξανδρος. Γερμανο-ελληνικό λεξικό. 2. izd. Atene: Κακουλίδης, 1997. 
———. Ελληνο-γερμανικό λεξικό. 1. izd. Atene: Κακουλίδης, 1996.
Vitezović, Milovan. Šešir profesora Koste Vujića, Beograd: Dereta, 1995.
Vojadzi, Ana. Srpsko-grčki rečnik. 3. izd. Solun: s. n., 1997.
Prevod Jerneja Kavčič
ON SELECTED SOMATIC PHR ASEOLOGISMS IN 
MODERN GREEK AND SERBIAN
Summary
Bearing in mind that every element of the linguistic system can be subordi-
nated to the communicative function of language, the authors of this paper 
seek to provide a contrastive structural and semantic analysis of a particular 
lexico-semantic group of somatic idioms or phraseologisms (phraseological 
units containing the names of bodily organs) found in the Modern Greek and 
Serbian languages. This brief analysis, based on a corpus gathered from dic-
tionaries and translated books, is a pioneer work in its field either in Greek or 
in Serbian literature on phraseology. Since somatic phraseologisms diverge 
in their structure and semantic features, the authors attempt to find parallels 
between the two languages in their use of concrete concept forms, with the 
ultimate aim of explaining and expressing their metaphorical abstract mean-
ings. This entails focusing on a selection of somatic phraseologisms which be-
long to separate phraseological inventories of the two languages.