'Os ras IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVHIK Uteviir-TT—^l^SILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje ^^■- -205 (2201) ^ TRST, nedelja 24. avgusta 1952 Nobenega popuščanja italijanskemu imperializmu! Cena 25 Ur SPORAZUMNE DIKTA 77 ia^t[r^dTr0dn^a P°l°' 110 tržaškn , -afc° imen°va-1 Opredi* ■■pra^anje pcrcovno po- JCe2‘ 3e r“nja- S tem « desne m tisfc 2 hrufl- Kai iT* dvionil velik % nas £ na stvari? ^Prosta tJ*? Zadeva zel° 10 :i Bas’ / ,sko vprašanje inn* .nnr&čom-___________ 8a nas rf1 SKO uPrašanje *ani me« , narešenih vpra-i°' in Ilali-^ašaiije tlsto osnovno ■^ga’ * 2aradi imperia- z“»anj rJ"^« italijanske !tr“%Sfe ‘e daws *«- ^bjijuT? e ,ned obema. so-in pred- k te,?tlSUČne VOdl- Vn° a vir all3a,lske Vlade ° ,2a vzpostavitev riec "4 ^eliskih Dd™- Tez* , a obema. riec 4 *%^eljskih odnc' 5eja, fa *> obe,na državama. -!klji’ ie z^°Varjajo ti vo- **°j vs7m^a mf>ra v5**® vsai r*;~L more , * šele tedn 6 ?rzaško ozem o Bol mogoče go. 2boI^®"p a> ® obema država. V^Za7£raJeZa m je. da *!i« na i,ff .an]e ne more ^ije i„JWC"° *fcodo Ju- ^doe. 3u3oslovanskih ^l^zam da °bsta'ia ^ Nfrot« . Wa ^pomirljivo npr ni brez je ju- rtnost:’**' čemer itS ^m tPOhtižw smi-^lerflnsfca teza ^redstavlja «V5*1?*“”? •*- kVtZ etele w ■3 • n t0 na. H ^4ii2 njo želil° ~ “ ™Llu~7.z,veti V do- >e S?1** odošajih. 4a ■ h nobeneon d.«. i«rj«a5S5: {l O We“r" *«WfcW* Aofi ..^goče dose-ir^a^iio k PZrazum** med k Bot J ai!jo- Vsoka ber» aBj,. n* moro voditi le £ «rža^nosajeu med 0- naSe bmii' ampak more ti jo nei sUlbe od’ to m Jugosla- S ki PnZmnijo gUvne ovi-^ieu ostvaritev tS^tt T™0, in Prijatelj. na-1^7 SOdel(>- t J73ski ciitTf’ kl ]lm je TrdJ0 7°mtev miru totel ’ Meda mr 7° ™ tem ^ ^Z^elT ™ke tseJ^’- raZVoi 7? m nai' ^ * tržaškim v «i to"!0 ^oric^f^^njem, «a*T da bo tu' obn rešitev v. 7^ moral° *tZ*ainterUll b° v korist htnen1lip0Srednonihidržav’ in 2**» V emist sve- j 11 ovc- ** 2i;eei *pS:,ia .«“«» ,0rBii« .’ So se . ^Pilo t? !'^ve «nani nni rani *m?~lavi3°-in le'k£dn° vZaTnl0’ , «»Wfc V°»C , P°treben Je živ-v05. d„ fci ima ,? Predvsem «•,)/. ^ so ' a OSO trru-.*,.* _ , stolno N */'■ in 5 ^ino žarišče r' tk^i n f- 1,1 nevarnost S> S, s -e!u E^‘ nV’se iZ,7sanje izkrt-!SSi nit 4 ? "• ^ °P- fi»* ti»?>a k? Predmet C NdSt Z^anj°- \"h rt ^emna 'Jtlranitev ^Ssršr s: , ^a ,e^iteo ) Tzavama naj. ll*^^e dTk(‘°n »ussss Na!8!jui8 se čistka KS.^ Bukarešte t. 'hini.i. 0,nflnsi.«_ )e b>l na- ^ ~'v Pa ^UQI °»tai ^ Od f>er »° o„ Vnu 'o začeli zidati dvanajst metrov dolgo in osem metrov široko poslopje. ki bo nadomestilo šotor, v katerem se že eno leto pogajajo za premirje. NEW YORK, 23. — Komisija za razorožitev se je ponovno sestala v Lake Successu, da nadaljuje razpravo o bakteriološki vojni. To vprašanje je ponovno sprožila ameriška delegacija, ki želi obrazložiti vzroke, zaradi katerih Wa-shington odklanja ratifikacijo ženevskega protokola o prepovedi bakteriološkega in plinskega orožja. ma, temveč tudi na področju obrambe neodvisnosti. List ((Jeni Sabah* poudarja, da je Tito naglasil, da je Jugoslavija pripravljena, da zavrne vsak napad, in zaključuje, da je glede na skupno nevarnost neob. hodno potrebno tudi vojaško sodelovanje. «Jugopress» javlja, da so koroški informbirojevci skušali izkoristiti simpatije koroških Slovencev do tržaških Slovencev in z organizacijo obiskov tržaških informbirojevcev slovenski Koroški pridobiti koroške Slovence za svojo politiko. Tako so v tem mesecu koroški informbirojevci organizirali obiske tržaških informbirojevcev v Celovcu. Velikovcu in Sent Jakobu v Rožu, ki pa niso imeli uspeha, kakršnega so pričakovali informbirojevci. Koroški Slovenci so, poudarja ((Jugopress*. dali dobro razumeti tržaškim informbirojev-cem. da ne morejo simpatizirati niti z Informbirojem. niti z Moskvo, ki je v usodnem trenutku pokazala ve£ razumevanja za mešetarjenje kot za u-sodo koroških Slovencev. Oni so poleg tega, zaključuje ((Jugopress*. dali vedeti tržaškim informbirojevcem, da je želja koroških Slovencev, da se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo izboljšajo in poglobijo, a ne poslabšajo, kakor to želijo informbirojevci. Informbirojevski sosedje Jugoslavije nadaljujejo s svojimi zločini. 18. avgusta popoldne je skupina albanskih teroristov, oblečenih v jugoslovanske uniforme, pri vasi Žirovnica na albanski meji napadla patruljo jugoslovanske milice in ranila 3 miličnike, od katerih je Risto Jandrovški še isti večer umrl. 22. avgusta je ista-skupina teroristov pri vasi Ribnica ranila jugoslovanskega miličnika Dan prej je druga skupina albanskni teroristov streljala in metala bombe na jugoslovanske graničarje, nato pa pobegnila v Albanijo. Jugoslovansko zunanje ministrstvo pripravlja protestno noto v zvezi s temi najnovejšimi terorističnimi napadi. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes izročilo bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu energično protestno noto zaradi umora jugoslovanskega graničarja Ramadana A-kuša od strani bolgarskih teroristov Jugoslovanska vlada zahteva’ kaznovanje krivcev in izplačilo odškodnine družini u-bitega, in d:a bolgarski organi tim protestom bolgarske oblasti nadaljujejo s sistematičnim pošiljanjem teroristov v Jugoslavijo, kar dokazuje polno odgovornost bolgarske vlade za dosedanje zločine in odgovornost za posledice takega ravnanja. Begunci, ki so te dtai prispeli iz Albanije v Jugoslavijo, poročajo, da je pretskli mesec prišlo v Albaniji do spopada med albansko vojsko in večjo sku pino upornikov blizu ^ Kroja. Operacije albanske vojske je osebno vodil Mehmed Sehua skupno z višjim ruskim oficirjem, Albanska vojska je v bor. bah, ki so trajale tri dni, uporabljala letala in topove. ((Jugopress* javlja, da je med vladami Jugoslavije. Amerike. Velike Britanije in Francije dosežen sporazum gl-ds nadaljnje tristranske pomoči Jugoslaviji za leto 1952-53. Osnutek sporazuma bo predložen vladam v Washingtonu, Londonu in Parizu v odobritev. Pričakuje se, da bo sporazum piodipi-san v prihodnjem, tednu, ko bo izdan tudi komunike. Po informacijah «JugQpressa» veča Sovjetska- zveza zadnje svoje oborožene sile v Avstriji in zlasti letalstvo posebno z letali na reakcijski pogon. Tako je na letališče v Semmeringu prispelo 40 lovskih letal na reakcijski pogon. B. B. M Times “ o Trstu LONDON, 23. — Britanski tisk danes živahno razpravlja o novi jugoslovanski politiki do sosedov in se v splošnem sklada z ugotovitvijo, da se položaj na vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu zaradi tega postopno spreminja na bolje. Glede tržaškega vprašanja piše ((Times* med drugim: «Pred več kot štirimi leti so se zahodni zavezniki s . svojo nesrečno izjavo o vrnitvi cele. ga Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji odločno postavili na Jugoslaviji nasprotno stran. Toda ni treba biti velik realist, da lahko človek pravilno oceni tisto, kar se je od takrat zgodilo — od preloma med Jugoslavijo in Kominformom do spoznanja, da Sredozemlja ni mogoče v celoti braniti iz Pa. Naš tede pregled Ta teden se je pozornost usmerila na vzhod, točneje rečeno v Moskvo, od kodjer sta prišli dve zanimivi novici: v sovjetsko preistalnico je prišla kitajska delegacija, ki jo vodi Čuenlaj (Maccetimg je to pot ostal doma, morda zaradi političnih računov, morda iz previdnosti), Stalin pa je sklical — čujte in strmite — kongres sovjetske kominf or mistične partije, prvi po kratkem razdobju trinajstih let (po statutu bi moral biti kongres vsaki dve leti). In še nekaj se nam obeta z vzhoda: prihodnji mesec bo v Pekingu vseazijški kongres za mir. * * * riza ali tudi iz Neaplja in da 1 -a m. u- u„,6„, xv, v~0______ ie neke vrste vzhodna obramb- OTenSaj“o z^preltanim teživa^ I na skupina zaradi katere bo niem in zločini Jugoslovanska jugoslovansko sodelovanje se vlada poudarja, da kljub ne-šte-1 dragocenejše, potrebna*. STANJE PRIPRAVLJENOSTI« V EGIPTO VSKI PRESTOLNICI H Vafdisti so proslavljali 25. obletnico smrti ustanovitelja stranke - Nahas in Serag El Din utrdila svoj položaj v stranki KAIRO, 23. — Vojaški poveljnik za področje Kaira je nocoj proglasil «stanje pripravljenosti* v prestolnici. Vojaške motorizirane kolone so danes krožile po ulicah, medtem ko so vafdistična in druge stranke proslavljale 25. obletnico smrti Saada Zaghlula, ustanovitelja vafdistične stranke in «očeta naroda*. Z zvočniki so z oklepnih avtomobilov opozarjali, da vojska ne bo dopustila nobenih neredov. Ob mavzoleju Zaghlula je tajnik vafdistične stranke Serag El Din imel govor, ki ga je v Aleksandriji istočasno pre-čital Nahas. Voditelji saadistič-ne stranke in skupine Kotla (obe ti dve gibanji sta nastali z odcepitvijo od vafdistične stranke) so nocoj tudi počastili spomin Zaghlula. Serag El Din. čigar ostavko so prezgodaj javljala, je. danes govoril o incidentih 26. januarja. Znano je, da je bil tedaj on notranji minister. Danes je izjavil, dg je ponosen na vlogo, ki jo je imel ob tej priliki. Hkrati je vafdistični lu-t «A1 Misri* objavil novo razlago teh dbgodkov in pravi, da je vlada izdala ukaze za oborožitev falangistov, ki so se borili proti Angležem^ in da je kralj s svojim ravnanjem povzročil neredie z edinim namenom, da &e odkriža Nahasovg vlade. Skozi sito in rešeto Italija - žrtev?! Italija — žrtev obsojanja vredne spletke? In še v tržaškem vprašanju? Da, prav taiko. Kdor ne ver. jame, naj si prebere včerajšnji «11 Corriere di Trieste», ki pravi, da bi «zgodovinska in moralna odgovornost za vse, kar bi se utegnilo zgoditi zaradi enostranske kršitve mirovne pogodbe, padla izključ. no na vlade v Washingtonu, Londonu in Parizu, ne pa na Rim ali na Beograd, ki bi o-čitno bili žrtvi obsojanja vredne spletke)). Tako je torej Italija, ki doslej ni delala drugega kot kršila mirovno pogodbo in izsiljevala druge, da so jo kršili in da jo kršijo, nenadoma postala žrtev «obsojanja vrednih spletk» — ki so sicer res obsojanja vredne, toda samo za. to, ker zahodne velesile po- puščajo nenasitnemu italijanskemu imperializmu. Res je, zahodne velesile so in bodo odgovorne za vse, kar se v Trstu dogaja in kar se utegne zgoditi — toda glavni krivec (in tega ne bi smel nihče prezreti, najmanj pa list, ki proglaša svoj indipendentizem!) je in bo Rim, kajti ko Rima, rimskega imperializma in njegovih požrešnih zahtev ne bi bilo, ne bi bilo ne kršitve mirovne pogodbe, ne sedanje zaskrbljenosti za usodo Trsta. Res se čudimo, da «Corriere di Tpeste» tega ne vidi, Se bolj pa smo se začudili, ko smo v bistvu točno isti stavek prebrali v kominformovski aUnitas, ki piše v glavnem naslovu prve strani: «11 go-verno De Gasperi messo con le spalle al muro dagli atlan-tici*. Tudi za kominformiste je torej De Gasperi žrtev, skorajda mučenik. Zakaj? «Unita» je bolj odkrita in pove, da zato, ker Italija ne more upati, da bi lahko dobila vse Tržaško ozemlje, ker torej ne bo mogla nasititi svojega pohlepa. Kominf ormisti pomilujejo torej De Gasperija s stališča italijanskega imperializma. Objektivno je na isto pot zašel tudi «Corriere di Trieste», ne samo v citiranem stavku, temveč tudi v nekaterih drugih člankih zadnjih dni. Prepričani smo, da tisti ka. petan Musu, ki je uredniku lista «11 Corriere di Trieste» preprečil pristop k manevrom italijanskih enot v navzočnosti ameriškega ministra Pacea, gotovo ne bi tako ravnal, temveč bi tega urednika sprejel z vojaškimi častmi, ko bi vedel, kaj bo njegov list isti večer in dan nato pisal... List napoveduje nova odkritja, ki bodo dokaz krivde bivšega kralja in ((izdajalcev, ki so hoteli preprečiti pohod' naroda na poti k osvoboditvi*. Na “ način domnevajo, da. vafdusti odgovarjajo na poizkuse svojih nasprotnikov, da bi kampanjo za splošno čistko spremenili v izključno kampanjo proti vaf-distom. Serag El Din se je tudi izre. kel za strogo epuracijo v političnih strankah in je zanikal, da bi bila vafdistična stranka kdaj «orodje zatiranja* v rokah bivšega kralja Fkruka. Govoril je o politiki, ki jo je vodila stranka, ko je bila na oblasti, in dejal, da ostane njeno stališče glede vprašanja Sueškega prekopa nespremenjeno. Končno je pohvalil gibanje generala Nagiba, poudarjal pa je ustavno plat egiptovskega življenja. Na splošno domnevajo, da sta Nahas in Seray El Din utrdila svoj položaj v stranki in uspela prepričati zagovornike ((pomladitve stranke*, da bi njuna odstranitev stranko zelo ošibila. Poudarjata tudi, da prav največji sovražniki vaf. distov «svetujejo» epuracijo njihovih glavnih predstavnikov Vprašanje je, ali bo vojska odobravala sedanjo politiko vafdistov, ki so te dni ob. novili tudi protibritansko propagando in to prav v trenutku, ko se zdi, da nova vlada obnavlja razgovore z Angleži Medtem se je zvedelo, da se bo sodišče, ki sodi obtožencem, ki jih dolžijo krivde za nerede v Kafr E! Dawar, premestilo prihodnji teden v Aleksandrijo, kjer se bo začela obravna. va proti načelniku policije v Kafr El Dawar, ki ga obtožujejo, da je z nemarnostjo zakrivil nerede. Sodniki se bodo morali tudi izreči o obtožbi proti 23 delavcem neke predilnice V Aleksandriji. ki jih obtožujejo, da so nastopili «proti svobodi dela*. General Nagib je predložil Ali Maherju načrt vojake za spremenitev 1,200.000 hektarov neobdelane zemlje v bogate pašnike za izboljšanje zootehničnega bogastva v državi. Ta program bo finansiran deloma iz ameriške pomoči na podlagi četrte Trumanove točke. Ali Maher je ta načrt odobril. Predstavnik Nagibovega poveljstva je izjavil, da so ZDA pripravljene dati na razpolago strokovnjake in potrebno opremo. Medftem se je izvedelo, da proučujejo možnost prepovedi rdečega fesa, kakor so to svoj čas napravili v Turčiji. Komisija, ki ji predseduje minister za socialna vprašanja, proučuje poenotenje moških oblačil in odprava fesa bo prva prišla n* vrsto. Iz Londona javljajo da je e-giptovski poslanik v Londonu Amr danes z letalom odpoto-val v Curih, kjer se bo zdrayil. Posledice potresa v Kaliforniji B AKERSFIELD, 23. Na podlagi dosedanjih vesti sta pri močnem potresu zgubili življenje dve osebi, 32 pa je bilo ranjenih. Na podlagi drugih informacij pogrešajo druge štiri osebe in bojijo se, da so tudi te zgubile življenje. Ceste so polne ruševin. Cela poslopja so se zrušila in nad mestom se je dvignil oblak prahu, ki je zakril sonce. Pri potresu ni nastal noben požar in zdi se, da je največjo škodo utrpelo okoli 20 velikih poslopij v sredini mesta. LOS ANGELES, 23. — Danes zjutraj so v Los Angelesu čutih potresni sunek. Policija javlja, da se zdi da ni potres povzročil nobene škode. Odkod kar nenadoma toliko «novega na vzhodu?». Kitaj sko-sovjetski razgovori so bili pravzaprav res potrebni. Ko je bil pred dvema letoma Maxxetung v Moskvi, so mu Rusi obljubili, da bedo’do konca leta 1950 izročili Kitajski Port Artur, kjer so se ugnezdili po pogodbi s Cahgkajškom leta 1945 (in seveda tudi ostala mandžurska pristanišča, kjer ima Moskva podobne nič kaj socialistične privilegije) in da bo Kitajska prevzela v upravo tudi mandzursko železnico, nad kolero so si Rusi zagotovili nadzorstvo prav tako v pogodbi s Cangkajškom. Tu gre zg bistveno vprašanje odnosov med ZSSR in Kitajsko vprašanje, v katerem go seveda vse pravice na kitajski strani. Svet zdaj z napetostjo pričakuje, ali bodo Rusi držali svojo obljubo, oziroma ali jo bodlo vsaj potrdili s ponovno obljubo. Od odgovora na to vprašanje pričakujejo namreč tudi odgovor na drugo, važnejše mednarodno-politično vprašanje: v kakšni meri zaupa Moskva sedanji Kitajski? In tudi: kaj bo zahtevala za. plačilo, da vrne Kitajcem, kar je kitajskega? Nekaj razlogov je, ki govore za to, da bo Kremelj vsaj potrdil svojo obljubo (če jo bo potem do konca leta izpolnil, je drugo vprašanje). Glavni razlog je tisti, s katerim se bomo v današnjem pregledu še večkrat srečali; predsedniške volitve v Ameriki. Glavna razlika v zunanjepolitičnem programu med republikam m demokrati je prav odnos politike ZDA do Daljnega vzhoda. Republikanci zagovar. jajo politiko «trde roke» in čeprav je očitno, da je bila ((reka* ameriške politike na Daljnem vzhodu že doslej, pod demokrati (pač Pa pod znatnim republikanskim pritiskom) pre. več «trda» in je dala mnogo več slabih kot dobrih rezultatov, je ameriško javno mnenje na tej točki sila občutljivo. Vsak dogodek, ki bi na videz dal prav republikanski politiki (ki je v bistvu politika obrambe propadlih gospodarskih interesov določenih velekapitali-stičnih skupin), utegne preva-gniti volilno tehtnico na Eisen-hcvoerjevo stran. Mislimo, da spada v isti okvir tudi sklicanje evseazijske konference za mir*. * * * Bojimo se, da se to naše modrovanje prvi hip ne b0 zdelo razumljivo. Drži namreč samo v primeru, da sj tl Moskvi želijo republikanske zmage na a,-meriških predsedniških, oolit-vah. Na prvi pogled je to morda res težko verjeti. Zdi se nam pa, da se prav nič ne motimo, če trdimo, da je res tako. Zmaga republikanske politike v Aziji dejansko pomeni veliko nevarnost, da se ZDA zapletejo v pustolovščino na Kitajskem. To bi se bilo že zgodilo, ko ne bi predsednik Truman o pravem času postavil generala Mac Arthurja na hladno. Kakršna koli ameriška pustolovščina na Kitajskem pa nudi Moskvi dvoje prednosti: prvič slabi silo ZDA na ostalih področjih, drugič pa izolira Kitajsko še bolj od ostalega sveta in jo sili v «bra£ski» ruski objem. Zato lahko že dalj časa zasledujemo akcije moskovske diplomacije, ki si jih ne moremo drugače razlagati kot poskus posredne podpore republikancem v njihovi volilni kampanji * * * Tudi sklicanje kongresa VKp(b) ni brez zveze z ameriškimi predsedniškimi volitvami. Res je, da to ni glavni vzrok; kongres je po vsej priliki postal potreben tudi iz drugih razlogov. Nedvomno pa datum sklicanja kongresa ni brez zveze s predsedniškimi volitvami v ZDA. Sicer sta na kominformov-skem kongresu v Moskvi na dnevnem redu dve glavni vprašanji; odobritev petega petletnega načrta in spremembe statuta VKP(b). Zaradi prvega, zaradi pete petletke, gotovo ni bilo treba sklicati kongresa. Četrto petletko je na primer odobril samo vrhovni sovjet; sicer pa je popolnoma vseeno, ali odobri načrte sovjetskih voditeljev ta ali oni zbor prikima-jočih glav. Nekoliko drugače je s spremembo statuta VKP(b). Čeprav je danes v Rusiji Stalinu praktično vse dovoljeno, vendarle on sam nekaj takega le težko izvede; potrebno mu je vsaj ponižno pritrjevanje delegatov od katerih kaj drugega niti ne zahtevajo. Vprašanje sprejema statuta je zbudilo številne komentarje, ki vsi poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj neki naj to pomeni. Gotovo je, da bistvenih sprememb ne smemo pričakovati. Diktatura visoke birokratske klike s Stalinom na čelu se vedno bolj utrjujg in bi se dalje utrjevala tudi brez sprememb statuta. Ne smemo pa prezreti dejstva, da kažejo nove spremembe — vsaj kolikor smo c njih doslej poučeni — videz nekake demokratizacije, ki je seveda samo v imenih, nikakor ne v vsebini. Ne upamo si trditi, da je to vsaj imensko koncesijo izsilil notranji pritisk v ZSSR. Za tega pozna Stalin NKVD, ne pa niti formalnih koncesij. V mislih imamo nekaj drugega,. Razvoj socialistične demokracije v Jugoslaviji je začel ti vsem svetu le preočitno kazati razliko med pravim socializmom in med laži — socialistično fasado državnega kapitalizma v ZSSR. Ta razlika bo postala iz leta v leto očitnejša in če bo zaradi terorja NKVD imela morda le malo vpliva na notranji položaj v ZSSR, (ki ga pa tudi ne bo mogoče do neskončnosti obvladovati s fcnu-to). je zadeva precej drugačna t> deželah izven sovjetskega bloka, kjer NKVD, Sibirija in razni kanali Volga-Don niso prepričljiv, argument. Mislimo, da smemo reči, da je loži-socializem v ZSSR prešel v defenzivo pred pravim socializmom, ki se je začel razvijati v Jugoslaviji. Ni pa treba posebej poudarjati, da bo vse skupaj le farsa in da se bo stalinska diktatura nadaljevala, pa čeprav z nekoliko spremenjenim imenom. Mnogo se v zvezi s sklicanjem kongresa VKP(b) govori tudi o Stalinovem nasledstvu in o možnosti novih čistk. Edino, kar vemo, je to, da je tudi pred 18. kongresom (1939) bil precejšen presledek, med katerim se je Stalin znebil vse sta. re boljševiške garde iz Leninovih časov in pustil okoli sebe le še trop petoliznikov. Po 18. kongresu se je čistka nadaljevala in začasno končala, Danes si je čistko na vrhovih že težko zamisliti, čeprav je res, da ima Stalin že 73 let in da bo resno treba misliti na naslednika, pri čemer verjetno ne bo šlo brez medsebojnih borb. Malenkov, ki bo prvič TiciTnesto Stalina pvcbral povom čilo o delu CK, se je nenadoma močno pomaknil v ospredje in zavzel v trojici Molotov-Berja-Malenkov, ki je doslej po važnosti sledila Stalinu, prvo mesto. Nekoliko drugačen pa je položaj v nižjih partijskih organih, zlasti pa v neruskih sovjetskih republikah, oblasteh itd, kjer se je zaradi zaostritve šovinističnega velikoruskega kurza pojavil določen odpor — seveda v oblikah in mejah, ki so danes v ZSSR sploh možne. Tam lahko pričakujemo marsikaj novega... * * * Tudi tržaško vprašanje je zašlo v senco ameriških predsedniških volitev. Široka kampanja, ki jo te dni opažamo v Italiji, je nedvomno začetek akcije, ki jo je sprožila itali* janska vlada, da bi kar najbolje izkoristila dejstvo, da je v ZDA osem milijonov italijanskih volivcev in da je izid volitev zelo negotov. Zdi se, da ta akcija doslej ni bila brez uspeha za cigansko politiko italijanske diplomacije. Rekli smo: ciganska politika. Mislimo, da je res težko najti drug izraz za deželo, ki zahteva plačilo za svojo samoobrambo in za to, da ji bodo v primeru potrebe pri tej obrambi še drugi pomagali — kot otrok, ki hoče košček sladkorja za vsako žlico ribjega olja Primera pravzaprav ne drži, kajti ogromna razlika je med nedolžno naivnostjo otroka, ki še ne more razumeti, da mu ribje olje koristi, in med perfidno rimsko preračunljivostjo. Mnogo bliže resnici bi bila primera o hijeni, ki zahteva plačilo za požrto mrhovino, ker s tem koristi splošni higieni. In od hijene do «šakalai> (tako je nemški kancler Buelloto označil italijansko diplomacijo) je le majhen korak.... Sicer pa pišemo o tem na drugem mestu. r. d Mtm s Danes, nedelja 24. avgusta Jernej. Borivoj t Sonce vzide ob 5.15 in-z,3 18.58. Dolžina dne\a u.«-vzide ob 9.07 in zat°j?c av|USta i, pcnedeltek 25- ,av|u Ludvik. Dragorad_________________ Jutri S|ior v (rksililni induHlriji Po odpustu, 860 delavcev in delavk v Podgori in * Ronkati se je spor med tekstilnimi delavci in delodajalci še bolj zaostril. S indikalne organizacije so zahtevale spremembo odločitve vodstva podjetij, kar pa jim ni uspelo. Delavci so zato odšli pred prefekturo, kjer so izvolili veččlansko delegacijo, da bi predložila prefektu njihove zahteve. Prišli so oddelki policije in jih razgnali-Po prvem neuspelem poskusu so združeni delavci in delavke znova odšli pred prefektu, ro in dosegli, da jih je sprejel podprefekt in poslušal njihove zahteve. S tem pa ni bilo rešeno niti od daleč celotno vprašanje ponovnega sprejema odpuščenih delavcev v službo. Ravnateljstvo predilnice je po Zvezi industrijcev celo sporočilo, da bo odpustilo tudi tiste delavce, ki bodo preveč vneti v borbi za svoje pravice Zaradi takega položaja, ki nikakor m obetal rešitve spora v goriški tekstilni industriji, so tn sindikalne organizacije sklenile napovedati za jutri, v ponedeljek, enodnevno stavko vseh delavcev in delavk tekstilne industrije in z njo doseči priznanje svo-jih zahtev, in sicer nuditi odpuščenim delavcem možnost 24-urnega tednika, odnosno mesečne nagrade in izplačati posebno nagrado delavcem, ki so prostovoljno zapustili slvjbeno mesto Pometaj pred luštnim pragom Na veliko zadovoljstvo kom-informiitičnih sindikalnih kakor tudi partijskih voditeljev je aGiornale di Triesten objavljal odlomke nekakega sindikalnega poročila o stanju delavcev v Jugoslaviji. V njem je bila cela vrsta izmišljenih stvari. Namesto da si nekateri žolti voditelji na Goriškem skušajo s takimi načini pridobiti simpatije in zbrisati nevšečen madež, ki je padel na goriško gospodarstvo po vojni, bi bilo bolj pametno, da bi si pridobili ugled s svojini dejanskim trudom za delavske pravice, trudom, katerega bi bilo za pridnega sindikalista dovolj spričo odpustov v predilnicah in izkoriščanja delavcev. Novi zakoni v korist kmetijstvu Italijanska vlada je 25. julija 1952. izglasovala za naše in kmečko prebivalstvo dva nadvse pomembna zakona. Z enim določa, da imajo kraji, ki ležijo pod določenimi zemljepisnimi pogoji (600 m nad morjem itd.) pravico do državnega posojila. To posojilo lahko zahtevajo mali in srednji kmetje zadružniki, obrtniki itd.. Vladna pomoč bo znašala na leto 2 milijardi lir. Drugi zakon pa daje kme-tijstvu na razpolago 25 milijard lir. Z nabavo tega posojila si kmetje lahko kupijo strojev, uredijo gospodarska poslopja, hiše itd.. m,IT.fi GI6LIUTTI: «K(IHIZIA CIMITERO SENZA KR0CI» Goriški šovinisti ne mirujejo v sovražni gonji proti Slovencem \ duhu De (iasperijei/ega «mirnega sožitja » - Senator (Irlando juče po «neosi/obojenili krajih» in blati slovenske partizane, ki so se borili proti nacifašistom za osi/oboditei/ svoje zemlje GORICA, 23. — Goriška šovinistična kasta ni mirovala in ne miruje v svoji sovražni go. nji proti Slovencem in proti Jugoslaviji, ampaj; neprestano išče nova sredstva in nove ob. like, da bi čimbolj zasejala raz. dor med tukaj živečima naro-coma in ustvarila še bclj neznosno življenje za našo nared, no manjšino. Ni treba posebej poudarjati, da je udarna pest goričkega šo. vinizma prav organizacija istrskih ezulov MIR (Movimen-to Istriano Revisionista), ki izdaja tudi svoj tednik «Arena di Pola«. Naši ljudje jih predobro poznajo iz raznih mani. festacij, ko so pretepali naše ljudstvo požigali slovenske knjige ter trgovine, ker jim je bil v krvi protijugoslovanski strup, zaradi katerega so morali po osvoboditvi zapustiti svoje prejšnje bivališče. Prav ta organizacija istrskih ezulov je te dni izdala knjigo znanega Feliceja Gigliottija, ki se je v povojnih letih odlikoval s svojimi protipostavnimi dejanji proti Slovencem, zaradi katerih dejanj je bil menda tudi pred sodiščem. Knjiga nosi naslov «Gorizia cimitero senza croci« (Gorica, pokopališče brez križev). Naslovna stran pove, da popisuje goriške dogodke od 8. 9. 1943. do 16. 9. 1947. Uvod je napisal italijanski senator Orlando, ki nič manj kot dvakrat kategorično poziva pisca, naj čita to knjigo, predstavlja velik dokument m «tragedijo Julijske krajine, ki v določenem širokem smislu še vedno traja». Orlando je pri tem mislil na vse tiste «še ne-osvobojene kraje» kot so Istra. Dalmacija itd., kajti tamkaj da je njihova naravna in narodnostna meja, čeprav se je nekoliko spremenila z ((barbarskim in divjim vdorom sloven. skih gorskih band». Tako Orlando v svojem uvodu opisuje slovenske partizanske oddelke, ki so se borili proti fašizmu in osvobodili slovenske kraje. Naj Orlando le naglaša v svo. jem uvodu, da ne predstavlja nobeno zlo, če so italijanski oddelki CLN osvobodili nekatere kraje, ali pa če so italijanskemu ljudstvu prišli v zadnjem času na pomoč oddelki zavezniške vojske, ampak da je za njihovo civilizacijo neodpustlji. vo zlo to, da so ((omadeževali« italijansko zemljo slovenski partizani. Njegove ugotovitve nas ne motijo, ker se zavedamo, da smo na strani zaveznikov reševali pred nacizmom tako svojo kakor tudi italijansko zemljo Kakor pa mu ne gredo iz glave junaška partizanska dejanja, za katera ne najde drugega kot zmerjanje, tako se ne more sprijazniti z dejstvom, da Za vojne pokojnine in invalidnine Zveza bivših partizanov v Gorici v Ulici Montesanto št. 24 je bila že od svoje ustanovitve svojim članom stalno na razpolago, da jim je šla z dejanjem in z nasvetom vedno na roko, kadar koli je bilo treba čuvati interese bivših partizanov ali njihovih svojcev. Brez števila so vse prošnje, katere je zveza vložila za priznanje^ partizanske kvalifikacije bivših borcev ali terencev. pritožbe, katere je zveza vložila v primerih zavrnitve priznanja, njene intervencije na raz mh vojaških uradih in pri sami komisiji v Rimu za priznanje partizanstva, prošnje za izplačila zaostalih vojaških plač m odpravnim partizanom ali bivšim vojnim ujetnikom, prošnje za priznanje vojne invalidnine ranjenim ali obolelim partizanom ter vojne pokojnine svojcem po padlih partizanih Naravno je, da se tako raznolično delo Zveze in njen uspeh tudi iejansko občutita. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so le redki Slovenci v Goriški pokrajini, ki še niso vložili prošnje za vojno invalidnino ali pokojnino, ako su zato upravičeni. Naše časopisje in tudi ((Soča« je v poslednjih dveh mesecih že večkrat objavljalo opozorila prizadetim strankam, da naj ne zamudijo poslednje, ga roka t j. 31. t. m., do katerega dne morajo biti vložene prošnje za vojne invalidnine in pokojnine Kdor je prošnjo že vložil naj mirno počaka na njeno rešitev in mu seveda ni treba, da bi vlagal kako novo prošnjo. Ce pa je le se kdo, ki se vsa povojna leta ni pobrigal, da bi si omislil potrebne listine in vložil prošnjo, ga opozarjamo, da to nemudoma stori. Upravičene do vojne pokojnine ali invalidnine pa so vse one osebe, ki so utrpele zaradi vojnih razmer kako te lesno poškodbo, ki je v zakonu predvidena in ki zmanišuie de lovno sposobnost invalida. Prošnje je treba poslati v Rim na «Ministero del 1'esoro Di-rezione generale pensioni di guerra«. Vsekakor pa so Zveza bivših partizanov v Gorici, tajništvo Demokratične fronte Slovencev v Gorici in odvetni. ška pisarna dr Josipa Grudna v Ulici Nazario Sauro 28/11 na razpolago s kakršnim koli nasvetom ali pojasnilom. (Iz Soče) Večerni tečaji za šolsko leto 1952 • 53 so v Julijski krajini nastale spremembe in da ni več niti liberalne niti fašistične Italije, ki bi stiskala k tlom svobodno slovensko ljudstvo. Svet spoznava imperialistič. no italijansko politiko in jo odklanja kot nevarnega činitelja vojne, Le italijanski politik Orlando tega še ni spoznal in je zapisal na koncu svojega predgovora besede: «Anche al. trove tornera 1’Italia!« Pa bo še čakal. On in marsikdo drugi. To bo zgaga s GORICA. 2::. — Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo n javno vzgojo objavilo uredbo, ki vsebuje pravila za ustanovitev večernih tečajev in bralnih centrov za leto iy52-53. Večerne tečaje lahko razdelimo na sledeči način: 1. državni tečaji, ki jih je napovedalo šolsko skrbništvo; 2. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove ali pa zveze, ki jih finansira država: 3. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove in zveze na svoje lastne stroške. Ustanove, ki so zaprosile šolsko skrbništvo za ustanovitev večernih tečajev, So vzgojne ustanove za pomoč ljudstvu, kakor n. pr. pokrajina, občina, zveza učiteljišča itd. Tudi kmečka podjetja lahko zaprosijo za ustanovitev večernih tečajev. Interesenti si lahko ogledajo omenjeno uredbo na šolskem skrbništvu in pri didaktičnih | slov ravnateljstvih v vsej pokrajini Prav v času. ko je v Gorici .v teku kampa-I n ja proti su. mu, smo Gori- \ čani dočakali s*' dve neprijetni 1 novici, in sicer da bodo v septembru imeli italijanski ugoliardh shod in da bodo imeli istrski in dalmatinski begunci prihod, nje leto svoj «raduno». Lahko si predstavljamo, kaj vse bodo italijanski ugoliardn, cvet italijanskega življa, počeli po goriških ulicah. Saj je znano, da jih niti policijske sile marsikdaj ne morejo krotiti v njihovih dejanjih. Lepo reč so oblasti pripravile miroljubnim Goričanom za september in še lepšo z «ra-dunoma ezulov v Gorici. Goričani so se že zdavnaj naveličali vsakbvrsthih cerimo-nij. in želijo, da bi pobudniki takih stvari prišli k pameti. Kolesar povozil starko GoKICA, 23. — Ko je danes popoldne 67-ietna Ricc; Isolina iz Calianisette hodila po Ul. Oberdan jo je povozil neznani kolesar. Riccijeva &e j-2 P° močnen sunku komaj spravila na noge kljub temu, da jo je stegno zelo bolelo. Nekateri ljudje so poklicali rešilnj avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno žensko pripeljal v rr.fc.st-no bolnico Brigata Pavia. Po pregledu so zdravniki izjavili, da si je baje zlomila stegnenico. Ozdravela bo v 20 dneh. Vozni red mestnih avtobusov Glavni kolodvor Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40, 6.50. 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20 20.30. 20.40. 20.50, 21. 21.15, 21.35, 21.50, 22.15. 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6, 6.15, 6.40, 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20. 20.30, 20.40, 20.50. 21 21.10. 21.20. 21.35, 21.55, 22.40. 23.20. 23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5. 5.45. 6.20, 6.40 6.45 7 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21.25. 21.35. 21.45, 21,55, 22.15, 23. 23.10, 23.40. - Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.20, 7.30. 7 42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20. 21 35 21.45. 21.55, 22 lo! 22.30. 22.45. 23.20 in 23.55 Glaimi kolodvor bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8. 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20, 9 50. 15.20 16 30. 17 50. Gorico ■ Standrež So vod nje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30 8.20, 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30. 15.30. 16.40 18, 19. 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7.30 8.20. 11 13.30 in 19 Odhodi iz Standre-Ža Ob 6.40, 7.10, 8. 8.50. 9, 10.20 11.40 13. 14.40. 15.50, 17, 18.20. 19.40 tn 20.15. Odhod) Iz Sovf^ tlenj: 7. 7 50, 8.50. 11.30, 14.30, 19.30 Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30 10. 11.15, 13, 14. 15. 16. 17, 18. 19, 20 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15 18 in 20. Odhodi iz Standreža: 8 50. 10.15, 11.30 13.40. 14.40. 15.40, 16 30, 17.30, 18 40. 19.30. 20-40 in 21.20. Odhodi iz Sovodenj ob 13.30 14.30 15.30 18.30. 20.30 deske na šolali. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12. ure. Ustavili so ga ob avstrijski meji GORICA, 23. — Zaradi brezposelnosti in slabih gmotnih razmer je 20-letni Jordan Buffon iz Pare sklenil poiskati svojo življenjsko srečo zunaj Italije. Ker pa je treba za dosego potnega lista precej potrdil in predvsem denarja, se je odpravil proti Avstriji z na-mimom, da brez dovoljenja prekorači mejo. Njegovo obnašanje v neposredni bližini obmejnega znamenja pa so zapazili italijanski obmejni organi, ki so fanta aretirali in ga odpeljali v Trbiž. Prijavili so ga sodnim oblastem zaradi poskusa nedovoljenega prehoda državna meje. Planinski svet nad Ukvami — V ozadju Ojsternik KRATKE VESTI iz beneških vasi Dolenji Barnas Kakor smo že poročali smo imsli pri nas 15. avgusta cerkveni shod. Po cerkvenem, o-bredu je bil srečolov, zvečer pa so nastopili slovenski, furlanski in italijanski pevski zbo. ri. Umetni ognji so zaključili lep praznik. Iz sosednih vasi je prišlo ve. lik o število gostov, katerim s o najbolj ugajale slovenske pesmi. Kravar Te dni preizkušajo naš nov vodovod. Toda nekaj ni v redu in to nam dela skrbi. Večkrat namreč opažamo, da voda, ki teče iz pip naenkrat poneha. To % nam, zdi zelo čudno, saj je vodovod komaj zgrajen in kaj takega se ne bi smelo dogajati. Pričakujemo, da bedo strokovnjaki dobro pregledali vodovod in ga popravili. Rezija Huda nevihta, ki je razsajala te dni, nam je napravila ve. liko škodo. Potok Rezija je v nekaj urah močno naraste; in odnesel 350 kubičnih metrov drv za kurjevo. KMETJE, IZRABITE UGODNOSTI zakona za gorsko gospodarstvo Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šolah v Gorici Po določilu naučnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih srednjih šolah v Gorici GORICA, 23. — Pred dnevi smo v našem listu pisali o no. vem italijanskem zakonu, ki je namenjen gorskim krajem in ki daje prebivalcem, zlasti majhnim in srednjim kmetom ter obrtnikom precejšnje možno, sti, da s posebnim državnim posojilom izboljšajo svoje gospodarstvo. 2e z zakonom štev. 114 od 24. februarja 1948. popravljenim z zakonom štev. 144 od 22. marca 1950 in zakonom štev. 1354 od 20 novembra 1951 pa so oblasti sprejele posebna do-» ločila, ki so namenjena zgolj malim kmetom in kmetijskim zadrugam. Določbe teh zakonov so se nanašale na odpusi taks pri nakupnoprodajnih po* godbah ki so določale nakup zemljišča od neposrednih obde. lovalcev zemlje, če je kupec hotel razširiti ali dopolniti malo kmetijo. Poleg tega so omo. gočale prodajanje občinskih in pokrajinskih zemljišč z namenom. da se ustvarijo male kmetije Z izglasovanjem zakona štev. 949 od 25. julija 1952, s katerim daje vlada za dobo petih let na razpolago 25 milijard letno, pa daje posameznikom ali zadružnikom ugodno posojilo, s katerim lahko zainteresirani kupijo italijanske predelske stroje, si uredijo svoje kmetije, popravijo ali zgradijo kmetijske stavbe (stanovanja, hleve, kleti itd.), uredijo naprave za namakanje polja itd. To državno posojilo bodo mo. rali kmetje odplačevati bančnim ustanovam. Navodila, po katerih bodo morali to opravljati. že pripravlja ministrstvo za poljedelstvo. Opozarjamo kmete tudi na ta najnovejši zakon v prid kmečkega prebivalstva in jih pozivamo, naj v svojo korist resno razmislijo in pogumno sklenejo, da na tak ali drugačen način vzamejo državno posojilo in si uredijo svojo kmetijo tako, da bo na njej življenje prijetnejše in da bo nudila več kruha tistim, ki vlagajo vanjo svoj trud. Padec s kolesa GOKICA, 23. — Pred olmevi je prišla 46-letna Leon Marija iz Sv. Lovrenca ob Piavi na obisk k sorodnikom v Gorico. Danes zjutraj je šla že zgodaj od doma in se s kolesom odpeljala proti Tržaški cesti. V Ul. Duca d'Aosta je ii neznanih razlogov zgubila nadzorstvo nad vozilom in padla na tla. Mimoidoči so ji pritekli na po-tr.oč in p^licali rešilni avto Zelenega križa, ki je Leonijevo pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kj^r so ji zdravniki obvezali rane na obrazu in rokah Ozdr^vpln bo v nekai dneh Nerodno je padla GORICA, 23 - Ko je šla danes zjutraj 21-letna Pedfoer-šič Velja iz Ul. Don Bosco 10 s kolesom v mesto se ji j.; nenadoma nekaj metrov za nje. no hišo spotaknilo in je nerodno padla na tla. Rešilni iv to Zelenega križa jo je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki izjavili, da si je pri padcu baj.; prebila nosno kost. Ozdravela bo v 20 dneh, če ne nastanejo knkšHf> komplikaciji" mil pištol in se precej popraskal po. rokah in nogah1. Ozdravel bo v 30 dneh. Urnik vlakov na goriškeni kolodvoru u d h o D i . Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 10.04, 13.45, 15.57. 17.26. 18.33* 20.36 21 26. 00.01. Proti Vidmu: 450. 5.30. 6.36, 7.59. 8.28. 10.46 , 13.48 i6 00“. 17 25. 19.15. 20 18. 23.20 PRIHODI: Iz Trstu. 5.26. 6.34, 7.57, 8.19* 8.27, 10.44, 13-44. 17 21 '19.to! 20.16. 23.18. Iz Vidma: 4,40. 6.18, 7.23 8.43, 10.00. 13.43, 15-55, 17.23. 18 29«' 20.34. 21.24 23.59- - Np vozim«/>t> nedeljah. KINO M. VERDI. 15: ((Kaznilnica«, Merlini in S. Ruffini. VITTORIA. 15: «Rim ura 11» CENTRALE. 15: «Dakotski su-ličarji«, F: Tucker in A. Beoth MODERNO. 15: «Broadwayski ritmi«. G. Murfy in L. Horne. NA PROSTEM V STANDRE-ZU. 21: «2ivio Villa», W. Beery. /a m Pred dnevi je bila v pokra: jinski palači v Vidmu seja pn. .krajinskega, sveta, za , .gorsRo gospodarstvo pc-i predsedstvom pokrajinskega komisarja Bor-gcmanfra. Seje,so . se udeležili tudi župan ■ občine Tarčent. geom. Tonc.hia, župan občine Maniago. cav. Cimatoribus, pokrajinska svetovalca adv. Ca-[.'-lTt zza in Nasciniben, 'gedm. Grilio iz Ampszzs. ■ dr. Giaco. mo Fila Ceno, predsednik Ustanove za gorsko gospodarstvo ter tajnik Gruseppe. To-nu-tti. Kakor je razvidno, ni nihče zai-iepal koristi Beneške Slo-vsnije. Tersko dplino je morda predsiiavljal geom. Topčhia iz Tarčier>ta, iz' tfsd-i.ške' doline m' Cedsda pa ni bilo nobenesa. Talfo je najbolj prizaf el •.ira- 'Praš zvezi Dote Mr Pote Ptep] zivlj, bilo ''zvij iu o Podr '»on rali, nista lena ie bi feiite Unieti pvlje ifizrej °dn0< M in snio m?tn s A D E X 7. IN 8. SEPTEMBB^ jjJ 7. SEPTEMBRE?2 V ENODNEVNI ** no«, Postojno ^, Vpisovanje do llfn,, sta 19»2- '"'nji "l*; l, s »let ««} 3 „ J!cPo; gusta 1952- 14. SEPTEMBRA^ DVODNEVNI lZt-ET Bled Vpisovanje so 27. ENODNEVNI Pazin Vpisovanje do 30. av? sta 1952 pri 5-‘ Ul, F. Sever0 tel. 29243. . press», ■ V 4'd, 5 H« TRIDNEVNI 1 20., 21. in 22. sep‘el na Zagrebš veleseje*. Vpisovanje pri -press». Ul. F. tel 292$ 4 1 to; 'it P' '"»i s. 7- s fl K bo Kopališče bufet, izvrstna ^ .MČ1'1 Prijetna obala, izborna vina, iveekends, penzioni, igre in zabave ob sobotah koncei t ODHOD PARNIKOV : Ob delavnikih: 9.50, 11.00, 12.30- iz Trsta - - - iz Sv. Nikolaja ■ i Ob nedeljah in praznikih-iz Trsta . . 8., 9., 10., 11., 12- 1'7 iz Sv. Nikolaja 18.00. 18.45. I9-1 AVTOBUS: Ob sobotah: ^ iz škofij .................15.30, 21° iz Sv. Nikolaja ..... 19.00. 20- Ob nedeljah: ...n iz Skoti] . . 10., 12., 14., 16-20' 21., iz Sv. Nikolaja 11.. 13.. 15- 2U" J1 Cena za odrasle: obojestrahska vožnja in lir. - Cena za otroke: obojestranska vožnja m * b° 100 lir. • Fakultativna cena 300 lir, za konsu ,30 Ameriški senatorji v Trstu Včeraj je prispelo v Trst 5 ameriških senatorjev, da bodo proučili razna vprašanja v zve. zi z begunci v tržaških begunskih taboriščih. Senatorji A-lexander Wile.v, Robert Hen-drickson. Willis Smith, James Eastland in William Janner bo. do za časa svojega bivanja v Trstu gostje poveljnika ameriških čet na STO generala Brad forda. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so s cvetjem .(t» kršenkoli način počastili spomin našega dia$e^ ali na JOSIPA zavadlala trgovca DRUŽINA ZAV. A Trst, 24. avgusta 1952. *n0 % MIMORSKI dnevnik 24. avgusta 195J IS^SJRniševJki SEMENJ LEPOTIC RASNA DISKRIMINACIJA V SZ IN SATELITSKIH DRŽAVAH Kje je 2.300.000 Zidov V zadnjem času so odstranili z najvišjih odgovornih položajev skoraj vse Žide rekli, pa še ne da odgovora na naše osnovno vprašanje in sicer ali se danes v SZ in satelitskih deželah preganjajo Židje, kot so jih preganjali v Hitlerjevi Nemčiji? Ce bi bilo govora samo o nekaj desetinah višjih odgovornih ljudi židovskega porekla, ki so prišli v teh državah na rešeto in v mrežo, ki so si jo sami izple-tli, bi ostalo končno pri pojavu, ki je le d-el vsega problema. Vemo, da je Stalin v dobi čiščenja 1934 do 1939 obračunal z vrsto višjih funkcionarjev židovskega porekla, kakor na primer s Trockim, Kamenje-vom, Zinovljevim in drugimi. To pa še ne pomeni, da so bili oni žrtev posebne, proti-židovske gonje. Vendar pa so bi se postavilo vprašanje, zakaj so odstranili prav one ljudi, ki so v svojem hlapčevanju SZ največ zagrešili nad svojini ljudstvom: zato ker jih je kot take in ravno zaradi tega narod najbolj zasovražil. In zamenjali so jih z novimi bolj simpatičnimi znosnejšimi, »nacionalnimi« garniturami. V o-čeh navadnega Romuna ne predstavlja največje zlo moskovska birokracija in vrsta njenih predstavnikov v Romuniji, ampak, domači voditelji in predvsem še voditelji židovskega porekla. Ze v prejšnjih fevdalnih režimih so zavzemali v Romuniji 2idje posebna mesta, in sedanji vladajoči razred skuša to izkoristiti. Vse to, kar smo do sedaj Na veliki šmaren je iznajdljivi prodajalec igrač na Repentabru takole razstavil svoje lepoti«. od katerih claje eden 300 l mineralne vode na minuto rio). V tem prostoru so postavljene črpalke in ventilacijske naprave, ker se tu zbira velika količina ogljikovega dioksida (C02). Skozi stekleno ploščo se vidi, kako voda «vre» iz zemlje in se nabira v nabiralnikih, iz katerih jo nato črpajo na površje. Po osvoboditvi je dostop v zdravilišče Rogaške Slatine o-mogočen tudi tistim, ki jim je prej bilo to skoraj nemogoče. Postalo je zdravstvena ustanova za delovno ljudstvo, ki po večini svoje zdravljenje združuje s svojim letnim dopustom. Med vojno so zdraviliške naprave in poslopja utrpela veliko škodo. Uprava zadravili-šča nima prav lahko naloge, ko mora skrbeti, da — v kolikor to dopušča zmogljivost zdravilišča — zadovolji številne goste — bolnike. V načrtu so sedaj razna izboljševalna WvXV°-katerih ; 0 tQ raziska- 1 Ptipofo kV0te: <(le. "tke, iePoMi)n» n v vjdividual-V I^oka k* 1 kriti' ,,in lly«CnkaT ?e °Pre-Jposti. eio?vJriZadevO' : 2 °Ves^e dejav- i jp 1 , n j Ho" bitf^hfelit-ev, lePote g' i':J bitje £tvltenje»; 'A enKWel*l0veku ti-' K' lep llkor pa , vidi živ I ^je, ®r*HičP pred,-!f i 3 To V sPomin M POt° Bn ,ektivtlr> , tŠnT10 razli£ , ,ePoto, ali \ ntP°ln°sti '0,Vati od mo' keje’ ** Jo f obhkovne \ ^Sv^aTnikf30 abso- 5. t '. n™dar Je ne to, i i r * kite*®- L. ^ . nui- 'tii; ■ Bost Verin Zlv^snju ^I7 °na ^Tnenfr.2 bistva *SnČl p« Je ?viratl i* ^stno no»e ev-\ n°s*•ni°' ^ »Zvj* Vanaci-drunU0sti je iSSt, 50^ m!9/®11 ka~ I njima ’ ' nit! no- 'j 6es st ni i 7 ; S? dela in oprema posameznih hotelov z najmodernejšim konfor-tom. Monumentalni Zdraviliški dom so že temeljito «pomla-dili». Kar pa je najbolj važno, je to. da je uprava zdravilišča dala pobudo za vrtanje tere na, da bi prišli do novih vrel cev, ker sedanji ne ustrezajo več vedno večjim zahtevam stalno se razvijajočega zdravilišča. Raziskovalna dela vodi prot inž. Bač s sarajevske univerze. Vrtalna dela pa je prevzel Zavod za geološka raziskovanja iz Ljubljane. Pri vrtanju uporabljajo najmodernejše ameriške stroje. Do polovice avgusta so zvrtali devet vrtin in začeli deseto. Vrtine so zaznamovane z rimskimi številkami od I. do X. Navrtali bodo toliko vrtin, kolikor jih bodo utegnili navrtati do konca avgusta, ko se mora prof; Bač vrniti ni sarajevsko univerzo. Naj- manjša od dosedanjih vrtin sega v globino nad 33 metrov, največja pa nad 70 metrov. Iz nekaterih se curki mineralne vode pogajanjajo do deset me* trov visoko. Voda, ki prihaja iz teh novih vrelcev, ima po večini, visoko koncentracijo, je begata na ogljikovi kislini in je najbolj sorodna «Donatu»; Največjo količino vode daje do sedaj vrtina štev. I. iz globine 43,98 metrov pod zelo močnim pritiskom izbruha. Daje namreč 300 litrov, vode na minuto. Vsi trije dosedanji vrelci (Tempel, Styria in Donat) dajejo komaj 10 do 12 tisoč litrov vode dnevno. Z novimi vrelci bodo tako dobivali mnogo večjo količino vode in se bo izvoz lahko povečal (sedaj izvažajo samo Tempe] kot zdravilno namizno vodo,. Donat pa bolj kof izrazito zdravilno vodo razpošiljajo po lekarnah in bolnišnicah). Uprava pa ne stremi samo z.i tem, da bi povečala izvoz, pač pa je njena želja, da bi mineralno vodo uporabljali tudi za zdravilne kopeli, če bi se posrečilo zajeti zadostne količine. Kakor rečeno, je v načrtu postopno izboljšanje in moder-niziranje vseh zdraviliških naprav in prostorov. Prva in glavna skrb pa bo sedaj — ureditev. novih vrelcev in zgraditev velike moderne dvorane, kamor bodo bolniki prihajali pit zdravilna vodo. Tako se bo to znamenito zdravilišče, z lepo naravno lego, vedno bolj razvijalo in bo v vedno večji ponos nove Jugoslavije. Specializirana delavca navrtavsrta z najmodernejšim ameriškim strojem nov vrelec. Vrtati je treba od 40 do 100 m, kar je odvisno od strukture plasti v zemeljski globini Svetovno gospodarstvo POLJSKO TEH CESKO BLAGO ANGLIJI Kljub težki krizi, v kateri se danes nahaja angleška industrija, bo nabavila letos Anglija v Češki ter v Poljski za 515.000 funtov šterlingov tekstilnega blaga. Glasnik Board of Trade pravi, da mora Anglija sprejeti to blago iz Češkoslovaške ter Poljske še po nekem dogovoru iz leta 1949. ZVIŠANJE CEN V ZDA Po mnenju nekega visokega funkcionarja z urada za kontrolo nad cenami, se bodo v kratkem zvišale ' cene mnogim artiklom v ZDA. Glasnik pravi, da se bodo takoj čutile tudi na trgu posledice zvišanja cene su rovemu jeklu za 5.20 dolarja. Tudi zvišanje mezd delavcem aluminijske industrije se bo kmalu občutilo na trgu. CESKE IN POLJSKE ŽELEZNICE BODO RAZŠIRILE TIH Češkoslovaška vlada je ustanovila novo ministrstvo za že lezniški promet. Dunajski politični krogi zatrjujejo, da je to v zvezi z rusko zahtevo, naj bi tudi češkoslovaška razširili* nekaj prog po vzorcu ruskih' širokih tirov, da bi se s tem olajšalo delo pri velikem prometu med Češkoslovaško ter SZ. Podobne zahteve so Rusi vložili baje tudi pri poljski •ter . madžarski vladi, - kjer že SVETOVNA PROIZVODNJA SLADKORJA Kakor poroča ameriško ministrstvo za poljedelstvo, računajo,. da bo letošnja svetovna proizvodnja sladkorja dala nov rekord, in sicer 34.757,500 ton sladkorja, kar pomeni 4 odstotke več kot lanska letina, ki je že itak bila rekordna, in kar 38 odstotkov več kot je znašalo povprečje v petletju 1945 1949. DEFICIT V EGIPTOVSKI ZUNANJI TRGOVINI Po zadnjih egiptovskih statističnih podatkih je egipčansk: bilans zunanje trgovine ponovno močno v deficitu. V maju ;e Egipt uvozil; za 23.1 milijo na šterl., blaga, izvozil pa je le za 9 milijonov. V prvih petih mesecih tega leta je Egipt uvozil za 99.2 milijonov šterl. izvozil pa le za 62.1 milijona 1 šterl. Pred dnevi je danski kralj Friderik obiska! otok Groenland, ki je pod dansko oblastjo in se sestal s starim vodjem Igalikom, ki ga domačini nazivajo «kralj A m o s« menda zato, ker je lastnik 300 ovc, in ker je star 8(1 let. «Kralj Amosn ima na prsih odlikovanje, ki mu ga je podaril kralj Friderik. M WX4l db Midi (Nadaljevanje s 3. strani) [JOLUDROviCAj Preveč smo blizu Zgonika in skoro njegov sestavni del, zato se naša vasica v javnosti malokdaj omenja. Tudi je majhna, saj šteje le 9 številk samih kmečkih gospodarstev. Skrbno delamo in si prizadevamo, da se gospodarsko vzdržimo na površju im po možnosti napredujemo. Naj večjo skrb posvečamo govedoreji in to zavoljo mlekarstva in gnoja, ki ga je našim njivam vedno premalo. Precej se ukvarjamo tudi s trtorejo in pridelamo dobro belo in tudi črno vino. Letošnja suša je prizadela tudi mas, čeprav ne tako hudo kot ostali del tržaškega spodnjega Krasa, ker smo imeli nekaj ploh več: Sodimo, da je to doslej preprečilo, da bi se bile gosenice tako razmnožile kot Po vaseh nabrežinske občine. Vendar so se lotile tudi naših pridelkov. Naše gospodinje pridno mlekarijo in se vedno bolj bavijo z zelenjavo in deloma tudi s cvetličarstvom. Za to jim daje pobudo naš domačin kmet Vodopivec, vzoren gospodar, ki ima velik smisel za napredno kmetijstvo in skuša prilagoditi kmetovanje kraju in času. Citali smo v zadnji nedeljski številki «Primorskega dnevnika«, o potrebi po ustanovitvi kmetijskega tečaja v Zgoniku. Ce bi naša oblast razumela potrebo slovenskega smeta, bi bila tečaj že davno I otvorila. Ker dobi naša mla- I dina tako težko zaposlitev, I naj se ji da možnost, da se I bo znala na svoji zemlji I vsaj z umnim delom pte- I življati. Zato je kmetijski I tečaj skrajno potreben. j Ne bo odveč, če rane ni- I mo, da imamo v naši vasi I veliko koprivo (kopriven- I co), ki menda nima nikjer I para. j Kje so tisti zwt' ko je slušnos b’lo »« ‘ Ko gostijo to plačaM res ni čudno, da Za plačilno tam SO lokali merodajni kot- Fortuna, Pep' w ki zaslužijo belet00 za kakovost in P° , ■ a so v cenah tudi W Spričo tega Paffi čudno m, da se med turisti šege l t, da ti kosijo — t* 2e se kaže tudi IJj* namreč laška ki spodriva že Sl*11' Vseh gostiln, nisem, videla, ~".jf dvigam tu *t>arw Pazi, ti moj da se ti ne bo ! kot dekletu v ki je «preštemsna, in je — urco Ker to niso , Bili res nekoč*0 p ko je slušno* b**" JUC3A | I Skoraj vsako leto nam dela I žitni molj preglavice, ker se Iga ne moremo popolnoma izne-I biti. Da ne bo njegova škoda I občutna, je treba proti njemu ■ nastopiti odločno in pravočasno, j Žitni molj je prav tako ne-I varen škodljivec žita v shrambi ■ kot žitni žužek, le da je žitni I molj metuljček in to prav I majhen in droben, tako da meri I z razprostrtimi krilci komaj dva lem. Prednji krilci sta pisani, I zadnji pa sivi. Kot metuljček Iživi samo poleti in se v tem Ičasu vtihotapi skozi odprto lokno v kaščo, kjer samica odla-Iga jajčeca na žito. Moljev me-jtuljček se podnevi skriva na Istropu ali stenah žitnice. Leta lin leta odlaga jajčeca le tedaj, I kadar je v kašči tema, zato je I žitni molj pravzaprav vešča ne Ipa molj. Iz jajčec se izležejo črvi, ki I jim pravimo tudi ličinke ali I gosenice. Ti črvi, ki so bele I barve z rjavkasto kapico, raz-I jedajo žitno zrnje od zunaj in I sicer tako, da se moljev črv I zaprede z žitnimi zrni v nekako ■ kepico, sredi katere tiči in žre I zrno za zrnom. V takem za-Ipredku je tudi do 20 in še več ■ žitnih zrn, razen tega pa pomo I blata okoli moljevega črva. Po I takih zapredkih moljevo žito I takoj spoznamo. Ako tak« kupč-Ike povohamo, nam smrdijo. ■ Tega slabega vonja se navzame ■ vse žito in tudi moka iz molje-I vega žita ima neprijeten vonj in I okus. Kako naj žitne molje zatirajmo? Tako septembra ličinke do-I rastejo, da merijo približno 1 1/2 lem. V tem času prenehajo žre-I ti in ležijo sem in tja po povr-I šini žita, kjer iščejo primerne-j ga mesta, da bi se zabubile. ■ Kadar lezejo, puščajo za seboj ■ svojo prejo, tako da je včasih Ives žitni kup preprežen kot s I pajčevino. Molj čez zimo navadno sploh I ne ostane na žitu, temveč si I najde kak kotiček ali špranjo Iv steni, kjer si napravi zapre-Idek in preživi v njem zimo še Ikot ličinka. Sele spomladi se za-I bubi in v začetku poletja se I prikaže molj na dan kot metuljček. Ako sedaj očistimo in I razkužimo kaščo, bo to jesen I moljevih ličink zares konec. I Prav tako kakor žitnega I žužka, fižolarja in graharja, za-I tiramo žitnega molja. Najbolj zanesljivo sredstvo proti njemu je ogljikov žveplec, katerega si lahko nabavimo pri pooblaščenih zadrugah in mirodilnicah. Kako uporabljamo ogljikov žveplec? Na vsak kubni. prostornine (10 hi) uporabimo ne glede na to, ali so posode polne ali ne, 40 do 50 gramov tekočine. Ma posodo za 100 kg žita, pc> 4 dkg ogljikovega žvepleca. Tekočino vlijeno v kozarec ali kako drugo posodo jn jo pokrijemo z mrežico ali gosto preluknjanim kosom lepenke. Po- . sodico položimo v sod (10 do 20 cm pod površino) ali drugo primerno posodo, v kateri raz- » kužu jemo žito, pogrnemo Z & dejo ali čim podobnim, tako da je posoda neprodušno zaprta. Tekočina se v nekaj urah spremeni v strupen plin, ki uniči vse, kar miglja v zaprtem prostoru. Po nekaj dneh odstranimo pokrivalo in prezračimo žito. Ko odstranimo pokrivalo, se posodi ne smemo približati s . prižgano lučjo ali cigatero, ker ie plin vnetljiv in lahko eksplodira. Plin je nevaren ljudem in živalim, zato razkužujemo žito v prostorih, kjer teh ni. Poleg omenjenega načina razkuževanja žit, zadnje čase že zelo uporabljamo tako imenovani DDT prah «bele znamke«. DDT deluje na raznovrstne škodljivce kot so žitni molj, žitni žužek in drugi, ki napadajo žita, koruzo, ječmen, oves, fižol in druga vskladiščena semena. Vprašamo se, kako pravzaprav uporabljamo DDT? Enostavno. Seme potresemo z DDT in premešamo z lopato toda tako dobro, da se prah popolnoma oprime zrnja. . Z DDT razkužujemo ob vskla-diščenju. Tako si prihranimo vedno pregledovanje žitnice in tudi naknadno razkuževanje žita, ki ga je molj že močno napadel. Potrebujemo 100 gramov DDT za stot pšenice. To količino pa moramo po potrebi povečati (d0 200 gr stot), če je žito že močno napadeno. Važno je vedeti še to. da žito, ki ga razkužujemo z DDT «bele znamke«, popolnoma o-hrani svojo kalilno moč. Ceregam v prahu je prav tako zelo prikladno razkužilo, posebno za majhne količine žit. Tudi s 'em razkužilom razkazujemo navadno pred v«n 8fckla, * Pozdr,av: V ujenem ei, a- v >-—*—• !rde?a, robateSU bil° nekaj H nijena it Taka Je bila vVa- Odprli ’ tršata Po-^ kjer ji ]e vrata v so-zPmevala vega- i ? e štiri S«?’ 0 sredi so !°b!t8 klom ge' razjedene ^za »niP- n3irni je bi" «TU jeS‘°‘ tabIa-Prip°mnjjaz al/0,a.» je suho •topiti 5 “^°rali smo od- 'c «°li otrnP- °r' kier bi Steli. K°‘roci vsaj lahko po-«ekai £al bo distih borih ? dUoji oti-T-1 ' ^ter oi >lt. Kat ' vsai lahko po-?<*8j lir1 >, brstih borih :0,u. Vam" - ako je S pou- „0ni' Vani" s P°u- ^reišnio J-e. naJbrž zna-spočetka m uci‘eljica si je f StanovaTf0-80 prizadeva- ^'ienja llJe pri nas- Iz U®1’ stisnili m e® takrat še mogli rt^°da vam ne nas jel. ,ah strehe. Pre- 5 še peti 1 ie otr°ci in ‘trdot. . nS P0tu' >VU Prelomi*^11?!11 §!asu se riirfPetaia 3- ^ očeh ji je ie tva' Pome; ‘ mate-u, brezij;hodnbana z zavest- 5*0 revščine ? . ln §ren-de °dkrivaia’ p '° je neh°-L Se vsa , Povedala je. žig®* "Jiv tn odeŽriVl;ia °d 7a* ®«>s5astxi 0(* dnin na ^§l0K Cnieg02d°v- ki Sa tia- b v°di snri" ■hresčanje toke Ba s0 stev ‘a V de‘ °*8- teka v nevidne -J k^n8 ga je° bile knezove. «8 h °' «& vT"1'3 -z ne’ n-6! a, j™ 'vdanost 0. no menovaia z itne-dekje ta)co da. d Je postal za- »S.S-2S zdaj -koto n !e Postal za-njeL Vid3Snoven. Toda 'a družilo vedela: če bi Ne h; meja tek* 5al» , zsjM., 1 se tako ne- •».« ? zujedau1 “ -— °rala ?. Ped ,„m,°d hiše m ^def0^iPr^zapvavkltam te »s,*;?; ffe »“s >»>."; »Sil naizaS'L°;?'«- «««Y.dr*-c ja rici, stanovanje k^g“vala°j? ^šic° ,°b Do “e Stike _ . dar vzdrž, '«v,l' a je venda ko eu-S? v'akHke s sosedi ^d«eva- 4,8 Pa i ?jih oprav?-^'13 'C,16 ž'vela v 3 klh- Sa' U. ki °dniako- kem po-vefci si §a je dJ(enem sve-‘em jJ >n kdo v. ,arila kd0 ic mena žala skriv 3j' Na ®! -,nda niko«. Vn°st, ki tpu podela -r^Vr in nikdar H inio ua ! kl3ub ‘e-vs> so to MSi ime!i •Ne 1 klicali za «iye za JJjvA t‘'udn0Nl^nrn Prosto- ^iiav brcz nraA aJevala z ?8ia f njeno p^fga vzroka ^lloUn svoje sic Zrav K0?nieno tei ^ vedno vdrl,. branji- e'° in se kr Vdfi'0 branji®30 ‘e fcuiVSe3en Posebni ^vk,do pe i ,8di ne bi m2 SVet- «Pri tež-.«« >*i »Tta„ iufss , «Ni imeli kai ?VPrašajte! 9'fi mi a a Vas!» s No d sPet začuH?noVe be- " ie s°do jv.?ut.lla v njih & v°!‘>!o te^oJ .h‘adnega tLnmn0 notnelri proni- 8 n k°V ie Fn°St' Ne-ie n®°dločn]ae ^tla pnpo!-! Zttirip, °rala 'i. Prnševati S? C>je za 3,1 nai ima 8 nai itlla nc ,s.taro že nej inm3 to stare *eboj la usmiljenj, ie v i.,.. ie sa- v,' °i. *-**jciije N kaPetana C rok- ’ Si jj Prepadi so l bi l°r,V0ril3' Kje k.'Videi? e Prek 1 ..zaradi' k Oj N- Ni fko njih? Ni Ak h^la v L,mogla ni,i Ueslj *a krii Preveli- V>'č • ki 50 30 S^VsatarkaS druž' ii -Ni! tein 3 ?lednjia od-N 1 ba?a|a ^.PPmemb-««•«7?daia 21 da ve- da v>. e JN resnice. Nato biSjf8hj ^dgo*h- Toda *( dj, Dri m. trdovratno A Ni in S? km- eiti- ' site '* VjN-8 ie nre3v ie grela VsN5 8 itali?j^kromen za bo--' Niilbeje j ® vojske, Jo N k°li Se gospodarja Je Nil bi DriPe bo tako jeiNi]1 v njem \,e' 'P da bi bln .v mSl!ejala'i tihem se N ‘e Ve ?dei0 'p .';rdno ver-s «tiil- ndarie i; ie, «* !Ss iot0da n?3 Peki Z Jt i.'0 10 te .. POPOl da se način m5 ie J°, je‘‘ve*f:PPlnoma- *» iaa-&,p ^ca. jf} v SŽNV£JzP|jL?i-ka -se 'omisliig 3ja,j|” 1, 71'2 starka se naaclno i'2' e^.°v®njeiTi Naj s®be Pručic® *ade‘a s.re-fjpirj4kat|e "j'8 ra k ‘S«?1' z (Ljaz,, na tleh ‘n e.'-rem '' z azPostav- ki Vet, ž izre^nobarnim lem kozi , Urnei, animi listi ie ‘etn L?kna. Prašni bilfNo^Kaia , k«. f °ka. ^ Vonat kJ prašni-a 2 ze* ‘3 jn ‘ ‘.a z ze-»^eclln Pelaf Š°nij 's ji0 Padala v 'V°na» «S,nL ’ "OloVB _ V staro deri so d «Ljub- ’ana» m «Dom in svst». Ko je njena rožarska obrt še cvetela m je lahko še vzdržala pri aelu pozno v noč, se ji je za vse te knjige odtrgavala od svojega zaslužka. Zdaj jih niti prebirati ni več mogla. Varovala je svoj vid in zato tudi nj prižigala, ko se je jelo mračiti. Čakala je, da se je mrak nekam skrivnostno razpredel in trdila, da je to dobro za oči. češ da se nekolike spočijejo. Cisto iznenada je postala teta tudi njej. Zgodilo se je takoj drugi dan. ko se je odločila. da ji bo po -šoli brala ■z tistih debelih bukev. S hvaležnim pogledom jo je tedaj objela in čeprav se še ni stemnilo, je hitela prižigati petrolejko. Prinesla je od nekod staro, izrabljeno odejo in jo razgrnila po peči. «Tako boste laže sedeli,» je pripomnila. «V nedeljo pa pojdeva tja čez mejo. Jaz se odpravim k maši, vas pa popeljem k sorodnikom. Dekleta so pri hiši in kjer so dekleta, tudi fantov ne manjka.« Govorila je naglo, kot da se ji nekam zelo mudi in oči so ji mladostno plamtele. Cez neštete gube na obrazu da se ji je za trenutek razlezel nagajiv nasmeh. Nekaj hipov zg tem se je vsa soba nekako zazibala v tistem tetinem posebnem svetu. V svetlobi petrolejke, ki je visela na zidu pri peči in gorela s kratkim, trepetavim plamenom, je bila še bolj skrivnostna. Vsepovsod se je napravilo polno senc. Knjižna polica, miza. skrinja, klopi — vse je tonilo v njih in se nekam izgubljalo. Tudi teta je zdaj našla prostor na peči. Skoraj z vso svojo ropotijo se je preselila tja in si dopovedovala, da je delo ne bo utrudilo. V kotu je sedela njena nečakinja, tiha. mirna, brezbrižna za vse in zamaknjena v kdove kaj. Nad tem pa je plaval Vidin glas in čaraj davne, stare zgodbe o Buri. ki vrši z neugnano silo, o ladjah, ki v viharnih nočeh iščejo luči, ki jo tedaj prižgejo v cerkvici pod Nanosom, o Viljeni-ci. ki si je iz ljubezni do do movine oidpovedala sreči. Pri tem branju sta se s teto nekako našli. Postala je polna tiste čudovite materinske nežnosti, ki je Vida skoraj ni poznala. Mater je izgubila zgodaj. Rastla je pri sorodnikih, ki ji niso nikoli privoščil; tople, ljubeče besede, ki jo je bila tako željna. Teta pa jo je celo v šolo spremljala s svojim ljubečim pogledom. Toliko č.asa je gledala za njo, dokler Til‘potonila ‘ ♦ temno vežo. Tedaj se je tudi Vida še enkrat ozrla in z roko sta si zamahnili v pozdrav. To so bile sicer malenkosti, a bile so kakor olajšanje za vse tisto, kar jo je opoldne čakalo v gostilni. Kapetan je bil navadno že pri mizi Po tolstem bleščečem obrazu mu je prebegavala narejena ljubeznivost. «No, kako je bilo danes v šoli? So bili otroci pridni?« je pričenjal z zadržano radovednostjo. Pridržaval je vprašanje, s katerim je vedel, da jo muči. Vselej je^ z njim upadel čisto nepričakovano. Ugajalo mu je, ker so ji lica zardela, ko jo je iznenada vprašal: «No, ali ste jih že naučili govoriti italijanski?« icTrenutno ji ie bilo vedno kakor otroku, k; so ga pri čem zasačili. Potem je izsilila na ustnice smehljaj in mu odgovorila na pol v šali, na pol zares: ((Nestrpni ste. gospod kapitano. Morali bi vedeti, da se jezika ne naučiš od danes do jutri. Vi na primer... oh, saj mi dovolite, da se sklicujem na vas. Koliko slovenskih besed ste se naučili v teh mescih?« «Ne šalite se, gospodična Vida, jaz vendar nisem učenec. Ne hodim v šolo, lahko bi prišel k vam na obisk, če vam je drago.« «Razen uradnih obiskov drugi niso zaželeni, nit; dovoljeni. Vaš obisk bi morala odkloniti. Tako veleva zakon.« Vse se je v njej dvignilo ob tej besedi. Vsa njena duša se je upirala. Le kako naj stop; pred otroke in jih uči v tujem jeziku. Kaj neki naj jim v njem pove in vedar zahteva zakon prav to od nje. Govori naj jim tako, kakor v sebi ne čuti. Vara naj te otroške. vprašujoče oči, ki se zavzeto upirajo vanjo. «In če bi prišel recimo z nadzornikom, prijatelja sva. Kaj potem?« je nadaljeval kapitano. «To bi bila njegova stvar,« se je izmikala odgovoru. Mahoma bi bilo vse izgubljeno. Vse bi sam bral v tistih razprtih otroških očeh. jo je presunila trpka misel. Kako se je vendar trudila, da bj otroci ne izostali in ne hodili v šolo čez meio. O, saj ne bi imela nič proti temu. Samo bolelo bi jo, da ji starši ne zaupajo. Vse bi peljala tja preko, če bi bilo v njeni moči. Tudi mejo bi premaknila daleč nazaj. Misel na mejo, kt ni le na kraju vasi, temveč tudi po sredi ceste, kjer se ljudje vsak dan videvajo, se ji je zasadila v možgane. Pomislila je na vaška dekleta, ki so bila z vojaki in obmejnimi stražarji silno rezka v odgovorih. Kakor da med njimi ni smelo biti srčnih vezi. kakor da je potegnjena meja tudi med ljudmi. Na Brju je bil le Sicilijanec in zato .io je kljub njegovi navzočnosti skoro komaj čutila. V tem kraju oa je metala vse naokrog svojo dolgo, morečo senco. (Konec prihodnjo nedeljo) SKANDINAVIJA IN SOVJETSKA POLIT SZ je postala prav v Vzhodnem morju zelo delavna in sicer ne v toliko, da bi izvaja, la široko zasnovane diplomatske akcije, marveč v oboroževanju svoje baltske obale. Najprej je lani hotela pridobiti baltske države za to, naj bi obalne dežele Baltika že v mirni dobi zaprle Vzhodno morje vojnim ladjam tretjih držav in s tem »preprečile a-meriške in angleške osvajalne načrte«. Sovjetska diplomacija ni mogle pričakovati, da bo mogla pridobiti nevtralno Švedsko in Dansko, ki je celo članica Atlantskega pakta, za načrt, ki bi povrh vsega pomenil dovoliti Moskvi, da neomejeno odloča o Baltiku. Spor za obalne vode Nato je SZ začela nadlegovati skandinavske ribiče, švedska in danska letala ter je brez vsakega obvestila raztegnila svoje obalne vode na 12 milj in s tem zmanjšala svobodno plovbo v tem morju. Vojaški strokovnjaki menijo, da hoče SZ s temi ukrepi čimbolj prikriti svoj obrambni sistem predvsem oporišča podmornic; dalje zasleduje SZ cilj. kako bi zase zmanjšala nevarnost danskih prelivov Velikega in Malega Belta ter Sunda. S pomočjo položaja na severnem. Norveškem, ki čuva j-uska oporišča v Ledenem morju, pa hoče v primeru vojne ne samo zavarovati delovanje svojih podmornic in oporišč za dalj-nostrelno orožje, temveč iz Baltika hoče z letali in podmornicami vznemirjati pomor-sl -> in zračne poti svojih za-padnih sovražnikov ter jih tudi napadati, Z novo teritorialno ureditvijo po drugi vojni je dosegla SZ ključne položaje tako na skandinavskem severu kot v notranjosti Vzhodnega morja. S tem da je osvojila baltske države in dobila od Finske luko Pork. kala V bližini Helsinkov, je s svojimi nadaljnjimi bazami v Tallinu (Reval) in Baltisku (Pillau) zaprla Finski zaliv ter zavarovala Leningrad. Se več: Tudi v smeri, od koder so Nemci leta 1941 napadli leningrajsko industrijsko in pomorsko središče, so Rusi podaljšali svoje pozicije do Luebecka. ki leži zapadneje od Kodanja. SZ ima od Porkkale do Lue. becka niz oporišč za radar, letališča. podmornice, raketno orožje, za katerimi stojijo o-gromne pehotne sile. Tako so znana oporišča za podmornice: Ventspils (Windau), Lepaja (Libau) in Memel; tudi Koenig. sberg, ki v Nemčiji ni igral posebne pomorske vloge, so zgradili skupno z Baltiskom v mornariško oporišče. Dalje razpolaga SZ pri Insterburgu z vežbališčem za preizkušnjo novega orožja in znano je, da je prevzela od Nemcev postajo ZA „ poskuse z daljnostrelnim orožjem v Peenemuendu. Prišteti moramo še poljske luke: Gdansk, Kolberg. Stettin in Svvinemuende. Na otoku Ruja-nu (Ruegen) pa imajo svoje oporišče za lahko brodovje. Sovjetski sunek na severu Težnjo ruske ekspanzivnosti vidimo na Finskem. S tem da ima SZ v rokah ozemlje Petsa-ma z njegovim zalivom, ki ne zamrzne, je pomnožila ne le ves sistem svojih arktičnih o-porišč, ampak je postala meja. šica Norveške Od Petsama vodi cesta naravnost v norveški rudnik Kirkenes ter naprej v mesto Tromsoe in Narvik. Ta «koridor» je sicer ozek, toda dopolnjuje ga strateška železnica. ki pelje počez iz ruskega križišča Kandalakše na Mur-manski progi skozi finsko o-zemlje Salla v pristanišče Kemi ob Botniškem zalivu ter v podaljšku zopet v švedsko pokra, jino železne rude in v Narvik. SZ je pokazala svoje namene dovolj s tem. da je v mirovni pogodbi naložila Finski, da mora od ruske meje v kolikor teče po finskem ozemlju, zgradi, ti to progo, ki naj veže Kanda-lakšo in Kemi. Od tu do Narvika Pa je železnica že davno zgrajena... Nikakor pa niso imeli v Kremlju sreče s pozitivnimi predlogi: Tako je 1. 1947 Norveška odklonila poskus SZ, da bi skupno branile Spitzberge. S tem je propadel sovjetski načrt ustvariti obrambno črto med Spitzbergi in luko Tromsoe in to da bi tudi otočje Baerents pomagalo braniti ruske baze v Ledenem morju. Nasprotno je postala obramba te Črte za SZ še bolj pereča od tedaj, odkar sodeluje Norveška pri atlantskem paktu in so ZDA obnovile svoja oporišča na Groenlandiji in Islandiji. Po drugi strani se je Moskvi 1 1949 posrečilo, da je onemo. gočila švedsko pobudo za ustanovitev skandinavske obrambne zveze, ki naj bi zagotovila tem državam nevtralnost v primeru vojne in jih hkrati osvo. bodila od vpliva velikih sil. Ha sovjetsko akcijo sta Norveška in Danska napravili pro-tipotezo in pristopile k atlantskemu paktu. V Moskvi so prišli prekasno na misel, da bi bila zanje boljša rešitev, če bi bile skandinavske države u-stanovile nevtralno obrambno zvezo, ki bi se kljub švedskemu železu ne mogla dovolj oborožiti ter bi ostala vedno politično šibka tvorba, zlasti, ko so ZDA izjavile, da ((neodvisna nordijska zveza« ne more raču. nati na ameriško pomoč v orožju Ko je SZ v zadnjem času uvidela svojo zmoto, je začela podpirati nevtralno politiko Nordijcev, h katerim naj bi se pridružili še Finci. Vse to je trenutno prepozno, ker Norve ška in Danska ne moreta več nazaj Danska, čuvar Sundskega m Beltskega- preliva SZ je v lukah vzdolž baltske obale obnovila ladjedelnice in. pritegnila v ta namen nemške strokovnjake, ki gradijo zlasti podmornice pa tudi križar, ke. Govorijo da ima SZ v Baltiškem morju od 100 do 15'' enot. več kot jih v tem moriu potrebuje in da jih bo deloma Baltik naj postane rusko celinsko morje - SZ popravlja napako in hoče ustanoviti skandinavsko zvezo verjetno premestila morje. Za uporabo sovjetskih pomorskih sil ie pomemben prehod skozi Veliki in Mali Belt ter Sund. Leta 1914 in 1939 je Danska položila tukaj mine in s tem dokazala svojo nevtralnost. Nemčija je bila zadovoljna. iz Churchillovih spominov pa vemo, da so se Angleži v drugi vojni odločili, da ne bodo tvegali pomorske bitke ter izgub, in s silo vdrli v Baltik, Vendar je resnica, če bi bila Vel Britanija obvladala ta preliv, odrezala Nemčijo od skandinavskih držav, zlasti od švedskega zeieza in uničila izhodišča nemških podmornic, bi pila znatno skrajšala zadnjo vojno. Pomen tega preliva je pač velik, čeprav. so letala zmanjšala aktivnost mornarice v ozkem celinskem morju .kot je Baltik. V primeru Vojne bi bila naloga Danske kot članice atlantskega paicta, da zapre Sovjetski zvezi Belt in Sund in jih da na razporago svojim zaveznikom. Danska gradi v prvi vrsti lab. ko flotiljo, ki jo naj poleg min iti pred morebitnim izkrcanjem sovjetskih čet ali pa proti sovjetskim podmornicam. Nasprotno ima Švedska o-krog 100.000 ton vojne morna-nice, ki tvori s 1500 do 2000 letali precejšnjo protiutež ruskim pomorskim silam v Baltiku in na Severnem morju; te cenijo na 325.000. ton. Nedavno je švedska vlada predložila parlamentu načrt za »sedemletko«. s katero namerava zgraditi za svojo obrambo 46 novih vojnih ladij,_ povečini lahkih. Pri tem vprašanju so vojaški stiokov-njaki mnenja, da bo SZ v pri. meru vojne hotela priti na Norveško čez švedsko ozemlje. Ker je pas na severni Norve- Belo I ški prc :ek za sunek proti | osrčju Norveške, ga bo SZ skušala razširiti s paralelno akcijo od pristanišča Lulea v Botniškem zalivu proti Narviku. S tem bi dobila SZ popolno nad-moč na morju in v zraku čez ves Baltik in Severno morje. Švedski obrambni zid na morju Švedska zaupa tudi mnogo v defenzivno moč Gotlanda in Oelanda, severovzhodno od njene vojne luke Karlskrona; s pomočjo teh otokov je mogoče, če že ne onemogočiti vsaj zadržati .sovjetsko invazijo. Cim bi pa SZ zasedla Gctland, bi praktično prebila švedsko o- Tctsamo KaN&AUKSA GoTLANj) cr RIGA uePAjA i LtutN- C/fWD _ OMNSK Lucseck Skandinavski polotok in pokrajine ob Baltiškem morju brambno črrio pred obalo in če bi dobili v svoje roke še Oeland, bi pretrgali vse švedske pomorske zveze. V zvezi s tem imajo strateški pomen tudi Alandski otoki, ki pripadajo Finski. Ti bi bili v vojni odskočna deska za sovjetske operacije proti Srednji Švedski in glavnemu mestu Stockholmu ter bi preprečili vsako pomoč švedski mornarici, ki bi se morala zateči v Bot-niški zaliv. Pospešili bi tudi rusko invazijo na švedsko obalo ter severno Skandinavijo sploh. Čeprav je Finska privolila v razorožitev Alandskih otokov, SZ lani ni hotela sprejeti določil o jamstvu, ki so nekdanji Ligi narodov dopušča. h določene nadzorstvene pravice. Pač pa vzdržuje S3 na teh otokih konzulat, ki izvaja precejšnjo oblast. Danska in Švedska trenutno nimata skupnega poveljstva. Ko sta hotele načeti pogajanja o nekaterih vojaških vprašanjih, je opozicija preprečila ta poskus. Tako je obramba Danske podvržena poveljniku se-verno-evropskega sektorja a tlantskega pakta, Švedska kot nevtralna država pa skrbi sama za svojo obrambo. Zdi se, da se v Moskvi bojijo, da bi Švedska spremenila smer svoje zunanje politike, opustila nevtralnost in se pridružila a-atlantskemu paktu. To bi pomenilo. da bi se napetost, ki se je pokazala že po., sklepih v Lizboni, kjer so določili kredite za zgraditev vojaških oporišč na Norveškem, na tem delu Evrope še povečala in se v tej navidezno mirni pokrajini ojačila obrambna sila proti SZ. Iz teh podatkov spoznamo, da vidi SZ v Baltiku rusko celinsko morje ali svoj «mare no-stro«! m \ BELOGLAVA Tudi v naši vasici imamo nekaj kmetov, ki se ukvarjajo s čebelarstvom. Vsega skupaj imajo panjev; to je zadovoljivo število, če pomislimo na nizko število prebivalstva v vasi. Toda sladkor za čebele, ki ga dobivamo od Kmetijskega nadzorništva, stane naenkrat 150 lir kg, medtem ko smo ga še nedavno plačevali po 96 lir. S čebelami je mnogo dela vendar malo dobička; toda vsega se moramo lotiti, če se hočemo preriniti skozi težke gospodarske razmere. ~~mavhTnTe \ Pri kopanju krompirja naletimo na starejše in mlajše generacije koloradskega hrošča in njegove zalege. Kaže, da so krom-pirišča močno okužena in da bo hrošč prihodnje leto zelo ogrožal ta pridelek. Enakega mnenja so v sosednjih vaseh, kjer se je ta OPERA m najvažnejša glasbenega Med mnogimi kulturnim; dejavnostmi v Zagrebu je posebno bogato in raznovrstno glasbeno življenje. Od amaterskih zborovskih nastopov do simfoničnih koncertov najdemo več oblik, v katerih se izraža to bogastvo in raznovrstnost. Kolikor koli so bile te prireditve redne in številne, vendar jih prekašajo, tako po številu kakor po obisku, operne in druge glasbeno-scenske predstave Hrvaškega narodnega gledališča. Vsak teden predvajajo tu pet al; še več oper in baletov; in glede na to, da je trajala letošnja sezona polnih devet in pol mesecev, je Opera dosegla nad dve sto predstav. To veliko število nastopov je obsegalo precej obsežen repertoar, ki je vseboval razna glasbena obdobja in razne smeri scenske glasbene literature. Za- ustanova Zagrebu TEDENSKO PREDVAJA NAJMANJ PET OPER IN BALETOV - KRSTNA PREDSTAVA NOVE OPERE J. GOTOVCA - INTERPRETATIVNI SLOG NAMERAVA USMERITI NA POT REALIZMA grebška Opera se drži tradicije. I rature. Ta dela so največkrat da zasnuje širok repertoar in da goji predvsem hrvaška in ostala slovanska operna in baletna dela. Čeprav v tej sezoni ni bilo posebnih presenečenj kljub temu moramo priznatb da je bil spored raznovrsten in zanimiv Kakor vsaka druga Opera, ta^ ko ima tudi zagrebška na sporedu niz del. ki predstavljajo klasično dediščino operne lite- Zagrebško gledališče £iiii ih m m i m mn lil mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milimi n umnimi m iiiiiiiiiii' 1 NOVE SLOVENSKE KNJIGE 1 Med novostmi našega knjižnega trga moramo na prvem mestu omeniti nov zvezek zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih izdaje Državna založba Slovenije. Je to peta knjiga zbranega dela Josipa Jurčiča, ki ga urejuje dr. Mirko Rupel. Odveč bi bilo govoriti o pomembnosti te zbirke, ki sodi prav gotovo med naše najvažnejše povojne izdaje. Peta knjiga Jurčičevega zbranega dela obsega krajša Jurčičeva feljtonistična dela: ((Lipe«, «Pipa tobaka«, «Moč in pravica«, «2upanovanje v Globokem dolu«, «V vojni krajini«, ((Telečja pečenka«, ((Bela reka, bel denar«, «Na Kolp-skem ustju« ter romane «Ivan Erazem Tattenbach« in ((Doktor Zober«. To so dela, ki so nastala po tistem usodnem prelomu v Jurčičevem življenju, ko je pisatelj, sit bede in stradanja, pobegnil z Dunaja ter postal drugi urednik pri Slovenskem narodu, ki je tedaj izhajal še v Mariboru. V tem času, ko je bil preobložen z novinarskim delom, se Jurčič ni mogel več tako resno posvetiti pisanju; in tako je večina njegovih del, nastalih v tistem času, pretežno feljtonističnega značaja. Sele z Doktor Zobrom se je pc daljšem premoru vrnil k čisti literaturi, in uresničil svoje hrepenenje, biti spet zgolj pripovednik. In to mu je tudi u-spelo, čeprav roman med sodobniki, ni bil najboljše ocenjen. Zato pa vlada za vsa Jurčičeva dela toliko večje zanimanje danes. Izdaja Jurčiča je gotovo med vsemi izdajami zbranih de| najbolj popularna in je tudi peti zvezek že skoraj razprodan. Urednik je opremil knjigo s temeljitimi opombami, sicer pa je ta zvezek po obsegu in zunanji obliki podoben prejšnjim. * * * Založba Mladinska knjiga je tavuij, čigar stoletnico rojstva obhajamo letos, velja za največjega srbskega pisatelja-reali-sta, druge polovice devetnajste' g; stoletja. Po rodu je bil iz Šibenika, vendar srbske družine, po poklicu pa učitelj po raznih dalmatinskih vaseh, pro fesor v Hercegmovem in šolski nadzornik v Crni gori. Napisal je večje število del, med njimi dva romana, nekaj potopisov, vrsto pripovedk in povesti iz dalmatinskega in beograjskega življenja. Najbolj znano njego vo delo pa je roman ((Bakonja fra Brne«, za katerega je zajel snov iz življenja v dalmatinskem Zagorju in v katerem je podal plastično podobo življenja Dalmacije XIX. stoletja: na eni strani kmete, ki žive v skrajni preprostosti in siromaštvu, na drugi strani pa frančiškane bogatega samostana, ki bolj skrbe za telesne kot za duhovne vrednote. Izreden dar opazovanja, ki ga ima Mata-vulj, svojstven slog in jezik ter izredno plastično opisova nje ljudi in značajev, vse to je ustvarilo veliko umetnino. Po romanu je bil izdelan tudi film, ki je doslej od jugoslovanskih filmov doživel največji uspeh. — Slovenski prevod je lepo oskrbel Severin Sali. Si> * * Omenimo še poljudno znanstveno knjigo dr. Milana Vidmarja »Razgovori o skrivnostih elektrotehnike«, ki je pred dnevi izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu. V uvodni besedi h knjigi pojasnjuje avtor, da se je odločil za obliko razgovora med očetom in sinom, ker pač ta način omogoča odgovore tudi na najbolj preprosta vprašanja, dočim je Pri razpravah navadno ležje razlagati najbolj preproste pojme. Knjiga .razgovorov o skrivnostih elektro-lehnike, ki jo je napisal naš največji strokovnjak elektrotehnike. bo gotovo ndšla širok nedavno izdala v slovenskem ] krog bralcev že zaradi aktual-prevodu znano delo dalmatin- ne vsebine, pa tudi zaradi ori-skega pisatelja Sime Msčavulja finalnega načina obdelave te ((Bakonja fra Brne«, Simo Ma-1 zanimive snovi, S. R. na repertoarju in pri njih imajo pevci priliko, da pokažejo svoje glasovne sposobnosti. Zanimivo je, da je v pretekli sezoni doživela največ predstav Donizettijeva opera «Ljubavni napoj« (Elisir d’amore), ki je prišla 25-krat na oder. Mnogokrat so peli tudi Verdijeva dela, zlasti Rigoletta, Traviato, Ples v maskah, Aido in Othella. Enako popularnost uživajo Puccinijeve opere kot Madame But-terfly, La Boheme in Tosca, ki vselej zbudijo interes široke publike. Tako pojejo v Zagrebu že 54 let La Boheme: prvič so izvajali to opero že leta 1898, kar pomeni komaj dve leti P°* tem ko j« je Puccini s-komponi-rai in letošnjo sezono je dosegla v Zagrebu 250. predstavo. Od italijanskih skladateljev so igrali tudi letos ((Seviljskega brivca« Rossinija in «D°n Pa-scjuale« Donizettija; ta dela so pač redno na sporedu. Od domačih del se je najbolj prikupila Gotovčeva komična opera «Ero z onega sveta« (igrali so jo 17-krat) in istega skladatelja opera «Mila Gojsa-liča«. k; je imela v tej sezoni krstno predstavo. «Miia Gojsa-iiča« je zgodovinska opera, ki obravnava epizodo iz borbe nekdanje male Poljičke republike (severovzhodno od Splita) proti Turkom. Delo se odlikuje predvsem po lepih močnih zborih, osredotočeno pa je v osebnosti naslovne junakinje, ki za rešitev domovine žrtvuje svoje življenje. To težko in odgovorno vlogo je izredno dobro ustvarila in podala altistka Marijana Radev. Od ostalih domačih del so izvajali ((Ekvinokcij« Ivana Br-kanoviča, ob zaključku sezone Pa so postavili ponovno in s po^ sebnim sijnjem na oder najbolj popularno hrvatsko opero ((Nikolaj Subič Zrinski« Ivana Zajca, delo, ki je že od leta 1876 stalno na sporedu. Od tujih skladateljev so bile uprizorjene opere: Lohen- erin (Wagner), Carmen (Bizet), Prodana nevesta (Smetana), Lukrecija (Britten), Don Juan (Mozart), Fidelio (Beethoven) in Boris Godunov (Musorgski). V okviru zagrebške Opere deluje že več desetletij baletni ansambel, ki sodeluje v operah z baletnimi prizori, a skrbi tudi za samostojne baletne predstave. Preteklo sezono je predvajal premiero z več ponovitvami «Balado o srednjeveški ljubezni«, ki jo je uglasbil Fran Lhot-ka, koreokrafijo pa sta priredila znana baletna umetnika Pio in Pia Mlakar. Zanimivo je, da so pred tem nastopom uprizorili ta balet že večkrat v Ljubljani, Beogradu in v inozemstvu, v Zagrebu pa je dosegel 14 ponovitev. Ostali baleti s0 bili povečini reprize del iz lanske sezone. Od domačih skladateljev so uprizorili še ((Ohridsko legendo« Ste-vana Hrističa, od tujih «Trnjul-čico« Čajkovskega, «Romea in Julijo« Prokofjeva, ((Šeherezade« Rimski Korsakova in «Ko-pelijo« Dcliba. Kakor pri opernih, tako smo tudi pri baletnih predstavah občutili, da zasleduje zagrebška Opera težnjo zajeti v svoji globini vsebinsko stran dela. V operi ne postavlja težišča v pevsko umetnost, niti pri baletu v plesno tehniko, marveč posveča posebno pozornost igranju, mimiki in režijskemu reševanju vprašanj, ki jih delo sa- lajo zato, češ da pevet ali plesalci morda ne obvladajo še- tako težkih nalog, saj gostuje mnogo solistov zagrebške Opere in baleta z uspehom tudi v inozemstvu, temveč zaradi tega, ker zasleduje zagrebško gledališče zadnja leta cilj, da usmeri svoi interpretativni stil na pot realizma. Mnogo gledajo v Zagrebu tudi na scensko opremo: scenogra- fija in kostimi postajajo pomembni umetniški činitelji pri ustvarjanju popolnosti operne al-; baletne predstave. Iz teh kratkih podatkov spoznamo prizadevnost zagrebške Opere, ki predstavlja s svojo dolgoletno tradicijo in vsestra-nostj0 .svojega umetniškega delovanja eno od temeljnih ustanov glasbenega življenja v Zagrebu. IVO KIRIGIN ► ZNAMENITI VIOLINSKI PEDAGOG« Letos -je poteklo 19° od' kar se je v Horaždovicah na Češkem rodil eden najznamenitejših violinskih pedagogov na svetu Otokar Sevčik. Bi) je učitelj Kubelika in cele vrste slavnih goslačev in pedagogov. Pri njem so med drugimi študirali tudi naš ameriški rojak Ba-lokovič, profesor Humi iz Zagreba in prof. Rupel. Glavni pomen prof. Sevčika leži v njegovi znameniti violinski šoli, obsegajoči enajst opusov, ki predstavljajo njego-vo življenjsko delo in so sad njegovega študija in bogatih izkušenj. V tej šoli je postavil trden in dosleden sistem, ki ga prej v violinskem študiju niso poznali. S tem nam je violinsko tehniko močno približal, da je že na ta način postala bolj dostopna in dosegljiva. Cas poteka in razvoj gre svojo pot, pri tem pa ne obvelja za večno nobena metoda. Violinska tehnika se neprestano Otokar Sevčik razvija in z njo s; utira nova pota tudi violinska pedagogika. Vendar stoji Sevčik kot mejnik ob prehodu k modernemu obravnavanju violinske tehnike. Analiziral je vse v poštev prihajajoče tehnične kombinacije in jih sistematsko uredil od najenostavnejših do najbolj zapletenih, To ogromno gradivo je razdelil na opuse, tako da je lahko ločeno obravnaval razne zvrsti tehnike. Svoje delo je zasnoval na znanstveni osnovi, ki bo zaradi tega prav gotovo mo sili v ospredje. Tega ne de- služilo kot podlaga za ves na- daljnji razvoj violinske tehnike. Otokar Sevčik je sin učitelja. ki se je veliko bavil z glasbo ter igral violino in orgle. Mal; Otokar je veljal nekaj časa za čudežnega otroka ter je že kot desetleten nastopil v domačem krogu z velikim uspehom. Kljub temu se je oče upiral, da bi se njegov sin popolnoma posvetil glasbi. Zato mu tudi ni dovolil, da bi se vpisal na konservatorij. Kasneje mu je tudi Mildner, tedanji profesor praškega konservatorija, odrekel vsak talent in mu celo dvakrat zavrnil prošnjo za vstop pa konservatorij. No, ko se mu je vendar posrečilo priti na ta zavod, je študiral pri Si-ttu in Benevicu in že v začetku študija vzbudil splošno pozornost. Po štiriletnem študiju je postal najprej koncertni mojster v Salzburgu, nato pa v komični operi na Dunaju. Nekaj časa je deloval tudi v češkem gledališču v Pragi, a se je kmalu zopet povrnil na Dunaj. Pozneje se je odločil za Rusijo in sprejel mesto koncertnega mojstra v Harkovu v Ukra jini. V tem času je priredil mnogo koncertov. Po teh usp-bih je bil imenovan za profesorja na kijevski Akademiji za glasbo. Istočasno je deloval tudi kot dirigent v Harkovu. Leta 1892. so ga poklicali v domovino. kjer so ga imenovali za profesorja na konservatoriju v Pragi. Tu je deloval, doklc; ga ni napadla bolezen, zaradi katere je za tri leta odložil vsako delo. Leta 1909. je bil imenovan za načelnika violinskega oddelka na dunajski državni akademiji, istočasno pa je ustanovil v letoviškem mestu Pisku svojo zasebno šolo, kamor se je vozil z Dunaja. Po prvi svetovni vojni pa se je za stalno naseli; v Pisku. Tu je deloval do svoje smrti. V poslednjih letih je izdal pet velikih koncertov iz violinske literature (Mendelssohn, Brahms, Paganini, Čajkovski, Wieniewski), ki jim je dodal dragocene in obširne analitske študije. Sevčikova dela so znana po vsem svetu. Postala so nujno potrebna pri violinskem pouku in bodo še dolga leta nepogrešljiva tako za začetnika kot za zrelega violinista. škodljivec prav tako zelo razmnožil. Je pač tako kot smo že večkrat povedali: nekateri gospodarji so zatirali koloradskega hrošča preveč površno, drugi mogoče celo prav nič, oblast pa se za to ni zadostno zanimala. K vsemu se je pojavila še dx-uga golazen: na repj in solati so se pojavili črviči, ki utegnejo uničiti ta pridelek. Ne vemo kako bi jih zatrli. padrTče Ob cesti, ki pelje iz naše vasi proti Gropa-di, so nedavno nasadili orehe, kar je lS(po in hvalevredno. Toda tržaška občina je naenkrat opustila mlada drevesa, ne da bi jih vsaj povezala. Prva burja jih bo polomila. S tem bomo zgubili lep drevored, ki bi prav -gotovo nastal, če bi občina skrbela tudi za svoje okoliške vasi tako, kot skrbi za mesto. Ne bomo in ne bomo nehali pisati, du je po stezi, ki vod; čez Drašco, tako imenujemo domačini Ka„-klani hrib, v mesto, teko slaba, da je skoro nemogoče po njej hoditi, kaj šeie voziti. Tržaška občina prav nič ne skrbi zanjo. Prepričani pa smo, da bi jo takoj popravila, če bi hodili po njej sam gospod župan. Slišimo, da bodo začeli graditi novo cesto s hriba Hudoleta do naše vasi. Vaščani so zadovoljni in pri-čakujejev-da bodo na njej dobili delo brezposelni domačini in ne tujci. Pri nas je -pravi eldorado za kurje tatove, v osmih dneh so pokradli okrog 20 kokoši. Čudno, da ((najboljša policija na svetu« še do danes ni dobila tatov. Vaščani menijo, da tatov" ni treba iskati med domačini. C E RO V LJ E V navado je prišlo, da je v mestih trgovina za vsakim voglom. Tudi po vaseh je drugače kot je bilo nekoč, ko je mala trgovina oskrbovala več vasi. lako je bila trgovina v Mavhinjah, ki so se je posluževale tudi Cerovlje in Vižovlje. Takrat so kupovale družine le malo stva-ri, dočim So danes naše potrebe neprimerno večje, Zato uspeva v tem okolišu kar pet trgovin, tri v Sesljanu, dve v Mavhinjah. Pred dnevi smo dobili trgovino tudi v našo vas; odprl jo je domačin Stanko Le-giša, S tem nam bo prihranil marsikatero pot. Upamo, da bomo glede gradnje novega šolskega poslopja prišli tudi mi enkrat na vrsto. da bodo imeli tudi naši otroci primerne šolske prostore. š Tl V A N J Novo ribiško naselje je končno dobilo svoje uradno ime in seveda tudi jamstvo, da bo uživalo nadaljnjo podporo od strani tukajšnjih oblasti in italijanske vlade. Glede zaposlitve ni strahu. Za ezule to vprašanje ne obstaja. Kolikor jih ne bo zaposlenih pri krpanju mrež in v ledodel-nici, bodo dobili pač katero koli drugo zaposlitev. Sicer pa imaio že sedaj izdatno podporo: koj slišimo, dobijo gospodinje po 500, otroci pa po 200 lir dnevno. Ne čudimo se torej, če so ezuli tako ognjeviti iredentisti in še bolj navdušeni sovražniki Jugoslavije, pred vsem pa tržaških Slovencev. Radi verujemo, da bodo zgradili novo naselje. Zopet bodo v raznarodovalne namene kopneli milijoni. In potem? Potem bo pac ena postojanka več za italiani-zacijo naše obale. In potem? No, potem bomo Pa videli: Enkrat teče zajec, enkrat lisica. Prenesli smo že marsikatero velikopotezno akcijo nekdanjih tržaških liberalcev, fašistov jn končno nacistov, prestali bomo tudi demokristjansko in komin-lormistično, čeprav se poslužujeta najbolj jezuitskih metod. Pri nas so že začeli z delom za nov tržašk; vodovod. Podjetnik je kajpada Italijan, delavci tudi. Vse gre po načrtu za izločanje našega človeka od dela. (Nadaljevanje na 4. strani) \/nn i r Vremenska napoved za danes U r A/s r predvideva pretežno oblačno T I\ Lf VI L vrerae z možnostjo krajevnih padavin. — Temperatura brez bistvene spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 25.9 stopinj, najnižja pa 18.8 stopinj. STRAN 6 ŠPORTNA POROČILA 24. AVGUSTA 1952 ::::::::: --■"i su!' saasssssiigfflBH! »s -i,,,, mssssem inasaas _ „ „_______3 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.00: Pri pastirjih in godcih ob Soči. — Trst II.: 15.00: Mac Dovvell: . Koncert za klavir št. 2. 21.00: Dvorak: Slova i plesi. — Trst I.: 17.30: Simfonični koncert,,mrs ra Harold Byrns. - Slovenija: _ 15.40: L teljski pevski zbor «Emil Adamič«. 20.00. M ski: Odlomki iz opere «Boris Godunov«. SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V LUKSEMBURGU Sporna zmaga Ciancole na prvenstvu amaterjev Holandec Van De Brečke!, ki je prišel na cilj istočasno s Ciancolo, bo verjetno diskvalificiran - Jugoslovan Poredski na 25. mesto pol minute za zmagovalcem VRSTNI RED NA CILJU: 1. Luciano Ciancola (Italija) v 4.22:11.4/5 <40,045 km na uro); 2. Andr e Noyelle (Relgi ja); 3. Roger Ludwig (Luksemburg); 4. Gelisser (Holandska) 5, Kcoyman (Holandska); 6 Michel (Francija); 7. Aanrad (Holarad&ka); 8. skupno klasificiranj s časom zmagoivalca Van Genechten (Belgija), An-quetil (Francija), Thomas (Francija), Andressen, Joergen-sen (oba Danska), Voorting (Holandska), Bruni (Italija) Beim (Luksemburg), Gaul (Luksemburg), Grondelaers, Jan-sens (oba Belgija), Harold King, Bernard King (oba Anglija), Reitz (Nemčija), Eward (Irska); 23. Fantini (Italija) 4.22:27; 24. Lauscha (Avstrija) 4.22:45; 25. Poredski (Jugoslavija) isti čas. * * * LUKSEMBURG, 23. — Danes so se na krožni progi dolgi 17 km in pol, ki so jo morali prevoziti desetkrat, pomerili kolesarji-amaterji, v svetovnem prvenstvu v cestni dirki. Zmagal je Italijan Ciancola, medtem ko je lanski prvak, Italijan Ghidini, med tekmo, ki jo je označeval zelo hiter tempo, odstopil. Drugi je bil olimpijski zmagovalec, Belgijec An-dna Noyelle, v istem času pa je prišlo na cilj še 20 tekmovalcev. Vendar je bila zmaga Italijana Ciancole dolgo časa sporna. Na cilj je prišel praktično istočasno s Holandcem Van De Brecklom. Sodnik na cilju, ki pa ni imel posebno dobrega pregleda nad ciljno črto, je prisodil zmago Italijanu, vendar so sklenili, da bodo zmagovalca dokončno določili po pregledu fotografij. Po razvitju fotografij pa se je sodniški zbor znašel v kaj težavnem položaju; fotograf ni posnel prihoda na cilj, pač pa so bile sodnikom na razpolago tri slike prva posneta 50 cm pred ciljem, druga 25 cm pred ciljem, tretja pa 20 cm za ciljem. Na prvih dveh posnetkih sta bila Ciancola in Van De Breckel popolnoma izenačena, na tretjem, posnetim za ciljem, pa je imel Ciancola komaj opazno prednost. Sodniki so se znašli v hudi zadregi, kajti slika, posneta za ciljem, očitno ni več veljavna. Iz zadrege jih je rešil šele luksemburški delegat, ki je vložil pritožbo proti Van De Bre-cklu, češ da je ta v zadnjem krogu zamenjal kolo na kraju, kjer to ni dovoljeno. Ker je bila ugotovljena resničnost navedbe luksemburškega delegata, je bil Holandec diskvalificiran, sodniki pa rešeni velike skrbi, koga naj proglasijo za zmagovalca. Kmalu nato se je prikazal holandski delegat in vrnil rože in medalje, ki so jih še dali Van De Brecklu, ko ga je sodnik na cilju proglasil za drugega. Kolesarji so štartali ob 13.03. Na startu je bilo 113 kolesarjev, niso se prikazali Argentinci (ki so odpotovali domov zaradi smrti Eve Peron), Madžari, Indijci in predstavniki ZDA, v zadnjem trenutku pa sta prišla dva Libanonca. Takoj po startu je padel Irec Reid in potegnil za sabo na tla Mehikanca Cepedo, ki je moral odstopiti, preden se je prav vsedel na kolo. Se pred koncem prvega kroga že drugi padec, ki je zajel večje število kolesarjev, med njimi tudi lanskega svetovnega prvaka Ghidinija. Padec je izkoristila manjša skupina, v kateri so bili Urugvajec De Los Santos, Holandec Van De Breckel, Švicar Jacquet, Francoz Marcel in Anglež King Bernard; ob koncu prvega kroga je imela skupina 31 sekund prednosti pred glavnino. Drugi krog so kolesarji opravili s povprečno brzino več kot 4H km na uro; čelna skupina je imela 39 sekund naskoka pred glavnino in 1 minuto in 50 sekund pred Ghidi-nijem, Guerrinijem, Robinsonom, Casparjem, Smithom in še nekaterimi drugimi, ki so pri padcu največ trpeli. Vendar je skupina kmalu nato pri vzponu na Bettenbourg dohitela ubeglo šestorico. Med tem je hitrost nekoliko popustila; četrti krog so prevozili z brzino 39,252 km na uro, petega pa s 40.410 km, medtem ko je bila povprečna brzina prvih pet krogov (87,5 km) 41.339 km na uro. Tudi šesti krog so kolesarji prevozili z brzino nekaj pod 40 km na uro. Ghidini in Guerrini sta medtem zelo zaostala in sta imela po šestem krogu že pet minut zamude. Kmalu nato je Ghidini odstopil. Proti koncu sedmega kroga so se odtrgali od glavnine Fantini, Bruni. Sved Johnsson, Švicar Graf in Francoz Marcel Thomas. Povprečna brzina se je še zmanjšala in dosegla 38.462 km na uro. Veter, ki je zsčel pihati med sedmim krogom, je postajal vse močnejši. Fantini ju in Bruniju se je posrečilo pridobiti še 400 metrov, nato pa je Fantini ušel tudi Bruniju, ki je začel zavirati brzino, da bi omogočil uspeh svojemu tovarišu. Po koncu osmega kroga je imel Fantini prednost 22 sekund pred skupino, ki jo je z zmerno brzino vodil Ciancola. Do cilja sta manjkala samo še dva kroga in skupina je postajala vse bolj živahna. Francozi in Belgijci so bili vedno bolj napadalni in Fantini ni mogel več dolgo vzdržati am. V zadnjem krogu so se poskusi bega vrstili drug za drugim kot v filmu. Najprej se je ustvarila skupinica, ki so jo sestavljali Holandec Gelissen, Luksemburžan Ludwig, Belgijec Van Genechter, Danec An-dressen in Italijana Fantini in Ciancola. Za njimi so se zapodili Grondelaers, Hein, Rupp in Micel, ki so v Bettenbourgu, točno na polovici kroga, že skoro dosegli bežečo šestorico, pri vzponu na Abvveiler pa so jo dohiteli. Ko se je že zdelo, da se bo za prvenstvo borilo 10 kolesarjev — 2 Belgijca, 2 Italijana, 2 Luksemburžana, Holandec, Danec, Francoz in Posarec — se je glavnina še enkrat predramila, se raztrgala in se vedno bolj približevala prvim. Na cilj je privozila velika skupina 22 kolesarjev — preveč za reden sprint, ki bi ga odločil res najhitrejši. Skupina je privozila na cilj v neznatnih razdaljah in zmagovalca so določili, kot ismo že opisali. Izredno hiter tempo (diletanti so prevozili 175 km srednje težke proge s povprečno brzino 40 km na uro) je precej razredčil vrste tekmovalcev. Ze na polovici proge jih je odstopilo 40. Med Italijani je poleg Ghidinija odstopil tudi Nencini. Jugoslovani, ki so prišli na tekmo brez vsakega večjega upanja, so zabeležili lep uspeh. Milan Poredski je bil stalno med prvimi in šele v zadnjih kilometrih ni mogel slediti zmagovalni skupini. Bil je 25. istim časom kot Avstrijec Lauscha in komaj 34 sekund za prvim. Kasno zvečer sporočajo, da bo sodniški zbor šele jutri predpoldne izdal uradno poročilo o sklepu glede Van De Breckla. Ce Holandec ne bo diskvalificiran, bo zavzel prvo mesto skupno z Italijanom Ciancolo, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo med njima je prvi prevozil skozi cilj. * * * Jutri bodo na isti progi nastopili profesionalci, ki pa bodo morali prevoziti 16 krogov ali skupno 280 km. Prognoze? Za vsakogar, ki bo KINO V T K NTI Excelsior. 16.30: «Salerno ob uri X», Dana Anansk kričat in krči ja primeja; on pa mira kadi, dukler na pride spet k seb. Al ni tu filozofija, gspud?» «Vsekako nekaj, kar se tiče filozofije,* Je odgovoril gospod Plckwick ter se smejal, «zdi se mi, Sam, da ste v svojem nestalnem življenju č®sto filozofirali?* «Je blo tku,» je nadaljeval Sam. «K sem taligarjam hrbet pukazu In probu pr furmaneh, sm imu dva tedna stanvajme brez puhištva.» «Stanovanje brez pohištva?* se »je čudil gospod Pickwick-«Ja, zares — pud waterloo»kem mustam. Tam se prou dobr spi — sam deset minut ud poste, ud gustiune — ena sama napaka ima tist ležišoe, namreč de en mal previsok leži. Ampak tam sm vidu čudne stvari.* «To verjamem,* je rekel gospod Pickwick In na obrazu se mu je videlo, kako zelo ga ta predmet zanima. «Sm vidu stvari, gspud,* je nadaljeval gospod Weller, «k b vam Me skuz vase čluvekaljubno srce In b na druh stran spet vn pršle. Izu’eneh vagabundu tam na vidte; tl sa preved brihtn. Mlad berači ta beračice, k se n-isa deleč pršle u sojem profesjone, grej a včas ke na kvartir; navadn pa sa tam lačne kreature, k nimaja ne strehe, ne puklioa in sa Cist parter: ti se putikaja pu temneh koteh — reveži, k š-e za vrv na morja dva pence skp spraut.* «Kaj pa je to, Sam?» je vpraSal gospod Pickwick. «Pucčn prenučlšč«, kjer se plača za ena postla čez nuč dva pence,* je odgovoril gospod Weller. «Pa zakaj se imenuje postelja vrv?* je dalje vprašal gospod Pickwlck. «Buh vam uhran vaša nadoužnast, gspud,* je odgovoril Sam. «K sta gspa in gspud, k mata hutel, šele začela kseft, sta pulagala postle na tla, pa nista prši a na soj račun; namest de b skromen spal za dva pence, sa ležal gosti kar ceu dupoldan u posti. Zatu maja zdej dve vrvi, šest čeulu ena ud druge in podrug vatu nad tlema, pu duogem napete u spalnici, in postle iz debele žaklevine se puložeja najne.* «Kaj?» je rekel gospod Pickwick. «Prednast te iznajdbe je učividna. Usak jutr ub šesteh ud-vežeja vrvi na enem konc, gosti se prekucneja na tla! pusled- ca je, de sa popounoma brihtn In čist mirn ustaneja, pa Ja pubnseja. — Nej ne zamer j a, gspud,» je hipoma prekinil Sam svoj blebetavi govor; «al je tola Bury St. Edmunds?* «Da,» je odgovoril gospod Pickwlck. Poštna kočija je drdrala po dobro tlakovanih cestah čednega mesteca ter se ustavila pred veliko, v široki ulici, skoraj nasproti staremu samostanu ležečo gostilno. «In tule je pri Angelu,* je dostavil gospod Pickwlck ter se oarl na izvesek. «Tu izstopimo, Sam. Vendar je potrebna neka opreznost. Naročite posebno sobo zame In ne povejte mojega imena. Razumete?* «Kokr prenuoišče,* je Sam premeteno pomežiknil ter šel. da Izvrši ukaz svojega gospoda. Takoj nato je prišel natakar ter je peljal gospoda Plckwlcka v sobo, ki je bila določena zanj. «Sam,» je rekel gospod Pickwick, «prvo, kar morava zdaj storiti, je —* «Kusiu naručet,* ga je prekinil Sam. «Je že pozn, gspud.» «V resnici,* je rekel gospod Pickick in gledal na uro «ima-te prav, Weller.» «In če nej vam dam dober svet, gspud,* je nadaljeval gospod Weller, «se ulezte pu jedi na postla, se pušten naspite in se začnite šele juta- zutri brigat za tistga zvitorepca. Nič ne sfrisa čluveka tku kokr spajne, gspud, kokr je rekla služkinja, predn je spila en glaž pouhen opija.* «Mislim. da imate prav, Weller,» je rekel gospod Pickwick. «Toda nekaj moram prej vedeti, ali se nahaja še tu v hiši in ali jo je morda že pobrisal.* «Tu pa kar men prepstlte, gspud,» je odgovoril Sam. «Na-ručim dobr majhn kusilce za vas in bom spodej puzvedavu, dokler je kusll gutov, nč več nej na bom Sam Weller, če naum u peteh minutah izvleku usa skriunost hlapcu iz srca.* «Dobro, prav dobro,* Je rekel gospod Pickwiek in Sam Wel- ler je od^el. ^ in Cez pol ure je sedel gospod Pickwick pri piav d°W g(js£ du In čez tričetrt ure se je vrnil Sam s poročilom, da J Charles Fitz-Marshall odšel vem, da bo preživel večer v hiši; da je ukazal hlapcu, da mora bdeti, dokler se ne da je vzel svojega slugo s seboj. . . utr zutri gSpUd «Ce bum mogu,* je rekel slednjič Sam, <*jutr iz slugatam, m bo use puvedu, kaj negav ugajna.* Jcp «Kako pa morete to vedeti?* je vprašal gospocl$$ «Ej. gspud, slugati navadn use veja.» je odgovoi ^ «Da, da, na to nisem mislil,* je rekel gospod «Torej dobro!* «Vi putm lohka udredete, kokr se vam zdi pr°u' g _ ml se uma raunal pu th udredbah.» ,e pcj; Gospod Plckwick je bil s tem zadovoljen. Sa”1rrl'aiu KA dovoljenja, da bi si smel napraviti vesel večer, In K ga je v točilnici zbrana družba soglasno izvolila za ^Lvoljs ka. Svojo častno nalogo je izvrševal tako zelo v zbranih gentlemanov, da je njihovo ploskanje, °d°Dj glasno smejanje prodrlo celo v spalnico gospoda Flc* triu. mn naravno odmero nočnega počitka skrajšalo vsaj ^ ? Zgodaj zjutraj sl je gospod Weller preganjal ^ 5Čk6 &li ITiauka VA&pIp croctUo O -nrhrv d&l J® ^h/ n tič* bolečke ali mačka vesele gostije s prho, — -demu, v hlevnem departementu delujočemu ' penny, da mu je zlival vodo na glavo in obraz, d j spet popolnoma svež. Zdajci je zagledal mladež3, # P J murvnozeleni llvrejl, ki je sedel na dvorišču na je y zdelo, da je zatopljen v čitanje molitvenika; venda. Qr pa zdaj kradoma pogledal kopajočega se Sama. kljub molitvi nekoliko udeležuje kopanja. ,0 sw' Glavni urednik BKANKO BABIC. - Odg. urednik STANISLAV KliNKO. — UKEDNISTVO: ULICA MONTECCHJ St. b, 111 nad. — Telefon Jtev. MJ-BU« ln 94-638. — PoStnl predal 502. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - Vi In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vISine » Strini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ: za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT. — Podruž.: Gorica (11 S Pelllco l-II.. Tel 11-32 — Rokopisi se ne vračajo. ■— ~ . ...... 1 -—" o d* > NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 3200 Ur. Sed. ljud. repub Jugoslav.ja: Izvod lO.mtsetn0 ,l£ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst U.5374. - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoz*m» £ . fF - Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 200! tekoči račun nrl Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSKfM tiska h 6; it h n t sr