LR 65 / Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža 261 Anita Klančar Kavčič Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža Uvod Zahodno fasado godeške cerkve so okoli leta 1400 poslikali goriški slikarji. Poslikava z motivom Poslednje sodbe velja za eno lepših upodobitev tovrstne moti- vike pri nas. Naslikana je bila na celotno zahodno pročelje, na katero pa je bila leta 1726 prizidana vhodna lopa, ki je poslikavo razdelila na dva dela. Zgornji del z angeli muzikanti je ostal skrit v podstrešnem prostoru nad obokom, spodnji pa je ostal viden ob vhodu v cerkev. To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj sta poslikavi tako različno ohranjeni. Spodnji del, ki je bil izpostavljen vlagi in večjim tempera- turnim ter vremenskim spremembam, je bil precej bolj uničen kot zgornji. Ta je bil restavriran leta 2011, 1 spodnji pa v letu 2018. Posegi na spodnjem delu so bili izvedeni v okviru rednega programa ZVKDS – Restavratorskega centra. 2 Prispevek govori o konservatorsko-restavratorskih posegih na tem delu poslikav, obenem pa razloži ikonografsko in simbolno zasnovo obeh delov posli- kav skupaj. Poslikave je že v letu 1910 opazil in popisal France Stele, konservator in ume- tnostni zgodovinar. Na začetku njegovega zapisa beremo: »Vsa vhodna stena je poslikana s sliko poslednje sodbe. Slikanje je prav dobro. Lepi obrazi. Kretnje so prav različne. Izredno fini akti. Tipi so italijanski. Primerjaj angele italijanskih quattrocentistov/Fra Angelico itd. …«. 3 Ob zaključku opisa poslikav pa doda: 1 Restavratorske posege na poslikavah v lopi je vodila Anita Klančar Kavčič, njeni sodelavci pa so bili: Vid Klančar, Urška Šemrov, Noemi Krese in Anita Jakoš. Poročilo o posegih je bilo objavljeno v reviji Varstvo spomenikov, Poročila 48, 2013. 2 Vodja konservatorsko-restavratorskih posegov: Anita Klančar Kavčič, zunanja sodelavka: Jerneja Kos. 3 Godešič, Podružnična cerkev sv. Nikolaja, župnija Reteče. Zapisi Franceta Steleta, ki so nastali v letih 1910, 1923, 1924 in 1935, so bili kasneje pretipkani in združeni v en dokument, ki ga Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža / LR 65 262 »Kar se tiče čuta lepote, so to najlepše slikarije tega časa; brez dvoma so pod italijanskim vplivom.« 4 Obenem Stele zapiše, da je slikarija na vhodni steni precej poškodovana. V letu 1911 je oba dela poslikav restavriral Matej Sternen, Steletov tesni sodelavec, sli- kar in restavrator. V naslednjih desetletjih so freske zaradi izpostavljenosti vremenskim in temperaturnim spremembam (megla, sonce, dež, veter …) ter uničujočega vpliva vlage še naprej propadale, pred restavriranjem v letu 2018 skoraj niso bile več prepoznavne. Barvna plast je večinoma odpadla, vidni so bili le še obrisi figur, tudi povrhnjica ometa se je krušila in odpadala, omet je bil prhek in drobljiv na dotik, posamezni deli so bili podmehurjeni. Celotno poslikavo je prekrivala sivkasta plast nečistoč, ki je še dodatno pripomogla k neberljivosti prizorov. Konservatorsko-restavratorski posegi na spodnjem delu poslikav Pred začetkom del sta bili ob temeljitem pregledu poslikav izvedeni grafična in fotografska dokumentacija. Izrisane so bile različne vrste poškodb (razpoke, odpadla barvna plast, omet …), pregledani kasnejši Sternenovi posegi (na novo dodani ometi, doslikave, preslikave …), najdene so bile tudi dnevnice. 5 Kasneje, sedaj hrani INDOK center na Ministrstvu za kulturo. 4 Gre za isti zapis kot v opombi 3. 5 Dnevnica je območje poslikave, ki je bilo naslikano v enem dnevu. Pri slikanju v fresco tehni- ki (slikanje na svež omet) je slikar v enem dnevu nanesel le toliko ometa, kot ga je tisti dan lahko poslikal. Robovi teh »enodnevnih« ometov so vidni in tako lahko ugotovimo, v kolikih Stenske poslikave med izvedbo konservatorsko- restavratorskih posegov. (foto: Anita Klančar Kavčič, 2018) Črno-bela fotografija kaže na precejšnjo poškodo- vanost poslikav. Desno nad portalom je še viden Sternenov podpis z letnico restavriranja (1911). (hrani: INDOK center MK; avtor: France Mesesnel, leto posnteka ni znano) LR 65 / Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža 263 med delom, smo v obstoječe izrise vrisali tudi naše posege (injektiranje, kitanje, izdelava novih ometov …). Pri delu so nam bili v pomoč tudi pregle- dana literatura, arhivski zapisi in stare fotografije o poslikavah. Iz zapisov smo razbrali, da so bile poslikave že leta 1911 v slabem stanju in jih Sternen zaradi velike poškodovanosti ni obno- vil »popolno«. Obenem so nam stare fotografije pomagale pojasniti, kateri deli poslikav so Sternenovi (ometi, barve, beleži), kateri pa prvotni, got- ski. Sternen je namreč ob posegu leta 1911 poškodovane in uničene dele ometa zamenjal z novim, manjkajoče dele poslikave pa mestoma doslikal in tudi preslikal. Konservatorsko-restavratorski po- segi na spodnjem delu poslikav so se začeli z odstranjevanjem beležev, ki so še prekrivali prvotno poslikavo. Nato so bili odstranjeni posamezni deli Sternenovih ometov in nekaterih preslikav. Sledilo je utrjevanje prhke- ga in drobljivega ometa ter razpraše- ne barvne plasti. Kemijskega čiščenja zaradi slabega stanja barvne plasti in ometa ni bilo mogoče izvesti. Z meh- kim čopičem je bila previdno odstranjena le vrhnja plast nečistoč (smoga in prahu), ki se je z leti naložila na freskah. Del potemnele plasti nečistoč je zaradi ohranitve barvne plasti ostal na poslikavi. Sledila sta kitanje in injektiranje manj- ših poškodb in razpok v ometu. Na mestih, kjer je bil odstranjen večji del (Sternenovih) ometov, smo morali izdelati nov apneni omet, rahlo toniran v osnovnem tonu ometa poslikave. Sledila je retuša poškodovanih delov poslikave, izvedena je bila z lazurnimi črtkami in pikicami. S tem smo le rahlo dopolnili moteče manjkajoče dele in tako poslikavo povezali v berljivo celoto. Restavratorska etika nas uči spoštovanja avtentičnosti umetnine, kar pomeni, da večjih manjka- jočih delov ne smemo doslikati ali celo preslikati. Dovoljeno je, da vidne poškod- be »utišamo« in jih barvno postavimo v ozadje umetnine. Več retuše, ki bi si jo dneh je bila naslikana poslikava. Mikroinjektiranje podvotljenega in nestabilnega ometa. (foto: Anita Klančar Kavčič) Izvedba retuše na poslikavah. (foto: Vid Klančar, 2018) Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža / LR 65 264 želel marsikateri gledalec, bi pomenilo izgubo sledi prvotne umetnine, s tem pa bi se izneverili temeljnemu pojmu ohranjanja dediščine. K lažjemu in lepšemu dojemanju celote so pripomogla tudi ponovno belje- nje sten v prostoru ter nujna zidarska dela. 6 Očiščen je bil tudi kamnit portal nad vhodom. Vsa dela so bila opravljena pod nadzorom in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana. 7 Obenem sta bila ob zaključku del izdelana dva plakata 8 o stavbni zgodovini cerkve in umetninah v njej, ki sta sedaj na ogled v cerkvi pod korom. Vse pa je potekalo v dobrem sode- lovanju z župnijo in njenimi farani. Ikonografski opis in simbolika poslikav O ikonografiji oziroma vsebini poslikav je v svojih zapiskih pisal že umetno- stni zgodovinar France Stele v knjigi Srednjeveške freske v Sloveniji pa tudi Janez Höfler. 9 Ikonografskemu opisu sem dodala še misel o simbolnem in duhovnem 6 Slikopleskarska dela je izvajal Dušan Šubic, zidarska dela pa Andrej Kos. 7 Konservatorsko-restavratorski nadzor je izvajala Katja Pohl. 8 Plakata je vsebinsko zasnoval in izdelal Vid Klančar. 9 Höfler, Srednjeveške freske v Sloveniji – Gorenjska, str. 100–101. Del poslikave, ki prikazuje pogubljene, zvezane z vrvjo greha, na poti v peklensko žrelo. Fotografija je bila posneta med zaključevanjem retuše. (foto: Vid Klančar, 2018) LR 65 / Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža 265 pomenu poslikav. S premišljenim in poglobljenim opazovanjem slike lahko vsto- pamo v svet srednjeveškega človeka, ki je bil tako drugačen od današnjega. Milan Butina v spisih o srednjeveškem slikarstvu 10 piše, da je srednjeveški človek za vsakim pojavom ali predmetom videl njegovo religiozno bistvo, njegov simbolični pomen. Vsak pojav je bil znak nečesa višjega in je tako postal simbol tega višjega pomena. Božji svet je dajal smisel in pomen fizičnemu svetu. Nadalje razlaga, da »… najbolj zgoščeno in urejeno strukturo srednjeveškega religioznega sveta predstavlja cerkvena arhitektura, od artikulacije njenega stavbnega pro- stora do artikulacije slikarskega in kiparskega prostora v arhitekturnem pro- storu. Tako je krščanski svet skozi likovno izvedbo postal čutno prisoten, postal je nazorni dokaz za resnično bivanje krščanskega pravega sveta, nebes.«. 11 Prav simbolno in duhovno razumevanje sveta je bilo namreč eno od temeljnih značil- nosti srednjeveške miselnosti in ustvarjalnosti. Zato je poslikave tega časa brez tega temeljnega vidika težko razumeti. Poslikava Poslednje sodbe na godeški cerkvi je razdeljena na tri horizontalne pasove, ki so med seboj ločeni z ornamentiranimi vzorci. Zgornji pas prikazuje nebesa z Bogom Očetom (ali t. i. Abrahovim naročjem), sedečim na prestolu na sredini prizora. Za njim je zelen zastor, potiskan s tekstilnimi vzorci. Zaradi pre- zidav je zgornji del freske uničen, vendar lahko predvidevamo, da so zastor zgoraj 10 Butina, O slikarstvu, str. 220–222. 11 Butina, O slikarstvu, str. 222. Fotozloženka obeh delov poslikav z opisom prizorov. (fotozloženka: Vid Klančar; opis: Anita Klančar Kavčič) Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža / LR 65 266 držali angeli. Na (naši) desni od prestola stoji manjši angel, ki iz cule suje cvetje pred božji prestol. Levo in desno od prestola stojita po dva angela muzikanta s srednjeveškimi glasbili. V levem in desnem kotu sta luna in sonce, ki gledata proti nebeškemu prizoru na sredini. Prizor nebes je simbolno večplasten in nakazuje različna pojmovanja časa. Sedeča in frontalna drža Boga Očeta ali Abrahama, ki je s pogledom zazrt v gledalca, govori o »tukajšnjosti« in stalni navzočnosti Boga. Angeli, ki so s telesom obrnjeni proti sredini, z obrazi pa zrejo v gledalca, z meh- kimi potezami igrajo na inštrumente in s tem opozarjajo na neminljivo in ubrano »trajanje« tega trenutka. Obenem pa menjava dneva in noči (lune in sonca) kaže, da nebesa presegajo vse menjave časov. Celotno poslikavo odlikujejo mehkoba, ubranost barvnih tonov, neka počasnost gibov ter milina, vse to pa nakazuje lepo- to in brezčasnost nebes. Ravno v tej lepoti je izjemnost godeških fresk, ki gotovo kaže tudi na povezanost s takratnimi mojstri italijanskega stenskega slikarstva. Fotozloženka obeh delov poslikav po konservatorsko-restavratorskih posegih. (foto-zloženka: Vid Klančar) LR 65 / Restavriranje stenske poslikave na zahodni fasadi godeške cerkve sv. Miklavža 267 Srednji pas je posvečen Kristusu Sodniku in prehodu duš v nebesa. Kristus sedi v mandorli v sredini pasu. Iz njegovih ust izhaja na desno meč, na levo lilija. Obe roki ima dvignjeni in kaže svoje rane. Ob njem stojita Janez Krstnik in Marija. Desno ob njem je tudi angel s culo, v kateri so duše umrlih (majhne glave, obraz- ki), verjetno prosi za milost teh duš pri sodbi. Skrajno desni prizor prikazuje kolo sreče, na katerega predejo angeli. Kolo sreče pomeni ponavljanje, kroženje, cikličnost oziroma minevanje človeškega življenja. Skrajni levi prizor kaže hišo oziroma šotor, ki pomeni prehod oziroma očiščenje (nekakšne vice) človeka na poti v večnost. Tretji, spodnji prizor prikazuje na (naši) levi zveličane, ki jih angel vodi proti Kristusu. Eden (figura levo od vrat) se celo izmuzne iz spodnjega, človeškega pasu v srednji, Kristusov pas. Pogubljene duše na desni pa gredo stran od Kristusa, ven iz sredine, naravnost proti peklenskemu žrelu. Zvezani so z verigo greha. Zanimivo je, da je spodnji, človeški pas manjši od srednjega, Kristusovega, in zgornjega, božjega. Srednji vek je pomembnejše osebe upodabljal večje, manj pomembne pa manjše. Tudi s tem, in z razporeditvijo prizorov, je pokazal na jasno hierarhijo božjega in zemeljskega: zgoraj je večni Bog (Oče), v sredini Kristus, vstopajoč iz večnosti v začasnost, spodaj pa človek, ki se ob svoji zemelj- ski omejenosti in človeški majhnosti odloča za večnost v nebesih ali za končno pogubljenje v peklenskem žrelu. Ker poslikave v naravi ni možno videti kot celote, je bila zaradi boljše pred- stave izdelana fotozloženka zgornjega in spodnjega dela poslikav, ki bo skupaj z opisi predstavljena tudi na plakatih v lopi cerkve. Plakati, ki so pod korom in predstavljajo stavbno zgodovino celotne cerkve so bili že narejeni, podrobnejša predstavitev poslikav pa bo v naslednjem letu prav tako predstavljena s plakati v lopi cerkve. Izvedba konservatorsko-restavratorskih posegov ter celovita prezentacija tako omogočata boljši vpogled v umetnino, ki je nastala pod rokami goriških mojstrov, in jo Stele poimenuje »najlepša slikarija tega časa«. VIRI IN LITERATURA: Butina, Milan: O slikarstvu : likovnoteoretični spisi. Ljubljana : Debora, 1997, str. 220–222, 289 str. (Zbirka Likovna umetnost). Höfler, Janez: Srednjeveške freske v Sloveniji. Knj. 1, Gorenjska. Ljubljana : Družina, 1996, str. 100–101, 197 str. Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (INDOK center), Ministrstvo za kulturo RS: Godešič, cerkev sv. Nikolaja, serija fotografij. Klančar Kavčič, Anita; Klančar, Vid: Godešič – cerkev sv. Nikolaja. V: Varstvo spomenikov. Poročila 48, Ljubljana : Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, 2013, str. 63–66. Stele, France: Godešič, Podružnična cerkev sv. Nikolaja, župnija Reteče. Pretipkane Steletove zapise iz let 1910, 1923, 1924, 1935 hrani INDOK center na Ministrstvu za kulturo RS.