Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knezu in škofu) so vlč. gg. duhovniki, zbrani včerai na pastoratai konferenci v Konjicah, poslali naslednjo brzojavko: >Premilostliivi knez in škof dr. Mihael Napotnik, Maribor. Konferenca obnavlja svoje spoštovanje in pokorščino, želeč, da Prevzvišeni letos popolnoma zdravi obiščete naš dekanat. Dekan Voh«. Premilostljivi so na to brzojavnim potom odgovorili: «Mnogočastiti gospod Voh, Konjice. Lojalno izjavo sinovske udanosti sem z radostjo sprejel. Božji blagoslov častitim zborovalcem, katere v kratkem videti se že veselim. Knezoškol.« (Osebna vest.) Davčni oficijal v Kamniku, g. Karol Eksel, je premeščen v jednaki lastnoati k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. (Poroka.) Dne 15. maja sta se v Sevnici ob Savi poročila gosp. dr. Fr. Vidic, c. kr. urednik državnega zakonika in gdč. Marica Cimperšek, učiteljica v St. Pavlu v Savinjski dolini. Iz Maribora. (ShodvGotzevipivovarni). Za soboto dn6 12. t. m. je sklical dr.Huber shod v Gotzevo pivovarno zdnevnim redom: »Socijalni demokratje in nemški nacijonalci«. Napovedan je bil na 8 uro zvečer, ker pa sta obe atranki jako marljivo agitotovali, polnila se je zelo prostorna dvorana že pred 7 uro in ko je dr. Huber točno ob 8 uri shod otvoril, bilo je vse, in tudi najzadneiši kotiček natlačen. Čez 900 oseb se je vdeležilo skoda, med temi okoli 100 »heilovcev«; drugi so bili delavke in delavci. Predaedništvo je bilo izvoljeno iz socijaldemokratične stranke in da prezršm vse pobožne želje >heilovcev«, ki se vnemajo za nemško državno idejo, naznanim samo, da je dr. Huber nekaj govoril tudi o socijalizmu in sicer \e vse zbral iz knjig raznih socijalističnih pisateljev. Odgovarjal mu je drž. posl. Reael in s svojega socijalističnega stališča temeliito pobijal izvajanja dor. Huberja. VpraSal ga je tudi, koliko Je tukaj pristnih Nemcev, katerim ni mati ali oče slovanskega pokoljenja. Dalje ie rekel, da socijalisti so za jednakopravnost narodov in bodo tudi v tem smislu vedno delovali; Nemci pa da hočejo le nadvlado čez druge narode. Poslancu Reselu hotel Je odgovarjati nek Banner in je govoril samo 10 minut, toda take bedaatoče, da so se mu vsi od srca smejali — in jo je kar sam popihal iz odra. — Obema govornikoma se je oporekalo večkrat in zelo živo, a mariboraki Šenererjanci so prav temeljito pogoreli z nemškim državnim jezikom in najbržč javno ne bodo imeli ali sklicali nikdar več nobenega shoda. (Cerkvene novice.) Pri Sv. Tomažu pri Veliki nedelji so od 29. aprila do 9. maja vodili duhovne vaje celjski lazaristi oo. Jan. Macur, Fr. Kitak, Jož. Ferjančič in Ant. Kovalik. (Slatinski Nemci.) Ko se je v deželnem zboru govorilo pretekle dni o razdelitvi slatinake občine, pritoževal se je dr. DerSata tudi nad sedanjim slatinskim občinskim odborom, da govori večina v njem v slovenskem jeziku in da s tem žali nemško manjšino. Kateri možje pa so v manjšini, da so njih ušesa tako malo vajena slovenskih glasov? Ti možje so Ludovik Miglič, Ivan Stojnšek, Lovrencij Potočnik in Ivan Kovačič, in o njih vedo Slatinčani povedati, da do svojega 12. leta nobeden ni znal netnški in da še sedaj ne znajo vsi pismene nemščine, kakor jo zahteva nemška slovnica. In vendar se upajo postavljati kot pristni Nemci! (Izpit učiteljske nsposobljenosti) je naredila v Mariboru tudi gospa Marija Farkaš, učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kar je zadnjekrat po pomoti izostalo. (Slovenci deželni poslanci) so danes pred obravnavo proračuna, v kterem so nastavljene tudi podpore siidmarki, šulvereinu in studentenheimu, izročili krepko izjavo ter potem zapustili zbornico. (Električna železnica) v Mariboru bo imela sledeči tir: Od mute poleg Kokošinekovega drevoreda ali pa od južnega kolodvora skozi Tegethofovo ulico, čez grajski trg, skozi poštno in gosposko ulico čez glavni trg, skozi klavniško ulico, čez most, po trzaški, brežki, Franc Jožefovi, delavniški cesti do koroškega kolodvora in odtod v Studencev (V Št. Ilju v Slov. goricah) je umrl dne 9. maja g. Janez Uhl, posestnik na Dobrenju. Bil je izvraten vinogradnik. Na dunajski jubilejni razstavi je dobil za rizlinga 1. 1895 od poskuševalne komisije priznalno diplomo! (Na Klanjcih pri Vranskem) so pogoreli v noči od pondeljka na torek trije posestniki. Zgorelo je tudi eno tele, nekaj ovac in svini. Požarna bramba iz Št. Jurija je prihitela na pomoč, a ni mogla pomagati, ker vode ni blizu. Ogenj je baj6 nastal po neprevidnosti. (Nov list) »Slovenska Pisarna« je začel izhajato v Celju kot glaailo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. List je docela strokoven in uzorno urejen. (Poročilo iz deželnega zbora) }e mo- ralo tokrat izostati, ker nam je došlo prepozno. Omenjamo samo, da se je uravnava učiteljskih plač vaprejela, kakor io je predlagal finančni in naučni odsek, in da so se naši slovenski poslanci vrlo potegnili za učite^jski atan. (Strela) je užgala v soboto dne 13. maja gospod. poslopje Jurija in Marije Leskovec v čadramljski fari. Zgorelo je dvojno poslopje in ena hiša. (Spremembe pri davkariji.) Davkar je postal Franc Bertošek v Marenbergu, Ferdinand Pihler v Slov. Bistrici. Davkarski kontrolor je postal R. Dolinšek v Brežicah, V. Horak na Vranskem, J. Pernovšek v Slov. Bistrici, Rud. Brovet v Brežicah; davkarski adjunkt je postal A. rfchuller v Mariboru, Fr. Mahala v Ormožu, Oton Stepič v Gornjem gradu; davkarski praktikant je postal Fr. Kankovski v Marenbergu, A. Freund v Ptuju, Fr. Ribič v Mariboru, And. Cizl v Celju. Davkar E. Stracovski ie prestavljen v Laški trg, dav. adiunkti J. Vezenšek v Konjice, R. Ilovšek v Slov. Bistrico, Is. Horah v Brežice. (Iz Brežic) nam pišejo: Pišečki g. baron Moscon se menda še nikdar ni zglasil v deželnem zboru; a pretečeni teden je pa vendar govoril o priliki, ko se Je razpravljalo za prenovljenie naših vinogradov. Pa čujte! Kaj so govorili gospod baron? So mnrebiti priporočali deželnemu zboru, ki trosi miljone in miljone goldmarjev za podporo nemštva na Štajarskem, naj od te bogato pokrite nemške mize, ktero tudi mi slovenski davkoplačevalci zalagamo, so morebiti gospod baron priporočali svoiim nemškim prijateljem, naj se od te še tudi kak drobtiniea pošlje slovenskim vinogradnikom na korist? Kaj še neki! Nek graški list piše, da je pri tej priliki, ko se je obravnavalo o brezobrestnem posojilu 50.000 gld. za prenovlienje vinogradov, g. baron Moscon svaril deželni zbor, naj ne pripomaga, da bi ae preveč vina ne pridelalo na Štajarskem. Je-li to mogoče? Ta baron je bil toliko let načelnik našega vinorejakega brežiškegaokraja? In njega, ki svari nemške poslance, naj za vinorejstvo ne trosijo deželnih podpor, za ktere prosijo naši slovenski poslanci, tega barona hočejo nekteri zopet voliti v okraini zastop brežiški? Zdaj spoznate, kakšni prijatelji so nam Slovencem nemško liberalni baroni. (Cesarski manevri) Iz Celovca nam piše prijatelj: Zanesljiva poročila govorijo, da se bodo vršile letošnie glavne vojaške vaje od Tirolske po celi gornji Koroški do Celovca. V ta namen se ie že tudi narofiilo, da se mora tukaišnji grad izprazniti do srede jul., da se bo priredil kot stanovališče za našega vladarja Frančiška Jožefa I. Gotovo bo to izredna čast za nas Celovčane, da bo bival nekaj časa v naši sredini naš liubljeni vladar. Za gotovo se tudi zatrjuje, da pride tudi nemški cesar kot gost našega cesarja, in da bo stanoval zunai mesta vgradu »Cikulniku«. (Nemška omika v Celji.) Ako se kdo sprehaja po našem mestu, kmalu mu bode priletela od kake strani umazana, skraino neolikana psovka kakor: verfl H  (prokl . . . p . .), Tost, Mulz, Esel i. dr. Presenečen se ozre: li njega kdo psuje (ker v Celji ie vse mogoče) ? Ne, samo dva paglavca iz nemške šole se brez vsakega znaka jeze pitata s temi psovkami uprav divjaškega izvora; vidi se njima, da sta njih navajena, kakor vsakdanjega kruha. Pa še naj kdo poreče, da nemške šole nisojzvrstne, kjer se otroci toliko lepega naučč. (V Brežicah) je dne 11. maja umrl veleč. gosp. o. Gottfried Hlebec. V mladih letih je bil profesor na novomeški gimnaziii, pozneje v raznih samostanih naatavljen za gvardiana. Vzadnjih letih je bival v Brežicah ter bil jako delaven na prižnici in spovednici. (Duhovniške vesti.) C. g. Fr. Ogrizek, župnik v Crešnicah, ki se ie zdravil delj časa na otoku Mala Lušina, se je vrnil okrepčan zopet v Crešnice.