List 7.
Kako se dobrota moke spoznava?
Dostikrat smo se pri razstavah kmetijskih pridelkov čudili , ko smo videli, kako povrhoma se pšenična ali ržena moka presojuje.
Pred vsem drugim se nam treba zdi opomniti, da je napačno,  ako  se le po videzu sodi dobrota moke.
Kako tedaj se spozna vrednost moke?
Tako-le prav gotovo:
Ce je na pr. pšenična moka iz dvajset mlinov razstavljena, naj se vzame vsake sorte en lot in vsak lot se dene posebej v majhino lončeno skledico, potem se na vsak lot moke vlije pol lota čiste vode, in se tako skup pomeša, da se testo napravi.
Potem se pretipa in pregleda vsako posamezno testo. Naj čvrsteje testo je znamenje najboljše moke, najmehkeje pa najslabeje. Zakaj? zato, ker dobrota moke obstoji najbolj v tem, koliko da zda; po tem takem je moka, iz ktere se trdneje testo umesi, tudi tečneja in boljša od one , iz ktere se mečje testo naredi.
Samo po sebi se razume, da ni vselej mlinar kriv, ako je moka boljša ali slabeja, ker boljše ali slabeje žito, iz kterega se moka melje, dela velik razloček. Pšenica iz bolj južnih krajev, kjer se vlečec (rastlinski lim) v zrnu bolj zgodi, tudi boljšo moko daje, kakor pšenica iz severnih krajev, kjer se vlečec tako bogato in popplnama ne razvije.
Ce je krepkeje testć tudi po barvi (lepo belo-rumeno, ne pa sivo-belo) prav svetlo, ni samo za-nj porabljena moka najboljša, temuč se prišteva tudi k najlepšim. Pri moki se zna pa tudi to primeriti, da je ena sorta najboljša, druga pa najlepša. Kteri naj se zdaj prednost da? — tisti, ki je najbolja.