20 - GRAFI ČAR Človeška zaznava barv je delo komple- ksnega zaznavnega sistema. Nastanek barvnega v ti sa je v klasi čni barvni metriki natan čno opredeljen z opazovalcem, sve- tlobnim virom in osvetljenim predme- tom. S pomo čjo teh treh dejavnikov je s funkcijami spektralnih vrednos ti natan č- no opisano delovanje človeškega vida, iz teh pa so izra čunane razli čne barvne vrednos ti , ki barvo števil čno opišejo (na primer standardizirane barvne vrednos ti CIEXYZ) ali pa jo prikažejo v dolo čenem barvnem prostoru (na primer CIELAB). Čeprav je klasi čna barvna metrika v uporabi že ve č kot osemdeset let, ne zadostuje ve č potrebam sodobnega uporabnika. Številne raziskave so po- kazale, da na zaznavo ne vplivajo samo opazovalec, svetlobni vir in dražljaj, am- pak tudi kulturnozgodovinsko okolje in psihološki vidiki ter razli čni dejavniki, kot so ozadje, okolica, velikost dražlja- ja, osvetlitev, odbita svetloba z drugih predmetov, in pojavi, ki so povezani z zaznavanjem barve, na primer metame- rija in so časni kontrast. Z upoštevanjem teh dejavnikov se ukvarja t. i. napredna barvna metrika, kamor sodijo tudi mo- deli barvne oziroma kroma ti čne prilago- ditve in modeli barvnega zaznavanja. Modeli barvnega zaznavanja Z namenom širitve klasi čne barvne metrike so se v sedemdese ti h le ti h prej- šnjega stoletja za čeli pojavlja ti prvi mo- deli barvnega zaznavanja, ki so poleg dražljaja, opazovalca in svetlobnega vira pri izra čunu barvnih vrednos ti upoštevali tudi nekatere od omenjenih dejavnikov. Nastalo je ve č razli čnih modelov (Hun- tov model, Nayatani et al. model, RLAB, LLAB), pomemben korak pa je bil leta 1996 s predlogom mednarodne komisije za razsvetljavo za enotni model barvne- ga zaznavanja. Leta 1997 je nastal model barvnega zaznavanja CIECAM97s, iz njega pa se je razvil aktualni model CIECAM02. Ta lahko predvidi vse zaznavne lastno- s ti barve, pri tem pa upošteva ozadje in okolico ter širok nabor pojavov, ki so povezani z zaznavanjem barve. Njegova struktura je precej preprosta, zmogljivost pa primerljiva s kompleksnejšimi mode- li, kar potrjuje tudi dejstvo, da v dese ti h le ti h ni bilo potrebe po novem modelu. Model je primeren za uporabo v barv- ni reprodukciji in barvnem upravljanju (uporabljen je kot vezni prostor v siste- mu barvnega upravljanja Windows Color System), pri napovedi upodobitve barve pod razli čnimi svetlobami, pri dolo ča- nju pojava metamerije ter pri dolo čanju barvnega obsega barvnih prostorov v do- lo čenih razmerah opazovanja. Model CIECAM02 Izhodiš če za model barvnega zaznava- nja so standardizirane barvne vrednos ti za dražljaj (CIEXYZ), za belo to čko, sve- tlost v okolju prilagoditve, standardizira- na barvna vrednost ozadja ter ti p okolice (povpre čno svetlo okolje, temno okolje in mra čno okolje) in z njo povezani para- metri. Model CIECAM02 uporablja model barvne prilagoditve CAT02, kot ciljne vre- dnos ti pa poda zaznavne lastnos ti barve: svetlost J, kromo C, kot barvnega tona 20 - GRAFI ČAR PP-substrati potiskajo plasti čne v ozadje Tiskarji s ponudbo digitalnega tiska uporabljajo vse ve č polipropilenskih substratov, saj so bolj enostavno potisklji- vi, saj jih pred tiskom v nasprotju z obi čajnimi umetnimi plastičnimi ni treba obdelati. Proizvajalec polipropilenskih tiskovnih substratov Me- gara z novimi substrati zagotavlja boljšo oprijemljivost barv brez predhodne obdelave/priprave. Posledi čno je boljša tudi barvna reprodukcija, saj je jakost prekriva- nja znatno bolj konsistentna in enakomerna v primer- javi s plasti čnimi substrati. Poleg uspešnih tiskovnih rezultatov na sistemih Océ Ari- zona so po besedah proizvajalca rezultati zanesljivi tudi na sistemih tiska Teckwin TeckStorm, Vutek Superwide in HP Scitex. Ve č informacij na www.megara.com.au. Vzorci polipropilenskih substratov proizvajalca Megara. GRAFIČAR - 21 ˝RAZISKAVA GRAFIČAR - 21 h, sijavost Q, barvitost M in nasi čenost s. Obstaja tudi obraten model, s katerim lahko iz zaznavnih lastnos ti barve izra ču- namo standardizirane barvne vrednos ti . Model CIECAM02 in barvne preslikave Barvna preslikava je metoda pripiso- vanja barv ciljnega barvnega prostora barvam originala in je pomemben korak vsake barvne reprodukcije. Cilj barvne preslikave je pripisa ti take barve, da bodo zadostovale dolo čenim ravnem oziroma stopnjam barvne reprodukcije. V barvni reprodukciji se najpogosteje sre čujemo z zmanjševanjem barvnega prostora, ko je vhodni barvni prostor ve čji od ciljne- ga, zato se posebna pozornost namenja barvam, ki bi sicer ostale zunaj ciljnega barvnega prostora. Barvne preslikave so vključene v vse sisteme barvnega upra- vljanja in zahtevajo kalibracijo in karakte- rizacijo uporabljenih naprav. Namen naše raziskave je bil preu čiti model barvnega zaznavanja CIECAM02 in z njegovo pomo čjo izves ti preslikave iz ve čjega (Adobe RGB in Wide Gamut RGB) v manjši (sRGB) barvni prostor. Za pri- merjavo smo pripravili še preslikavo brez modela barvnega zaznavanja v barvnem prostoru CIELAB. Eksperimentalni del Algoritmi barvnih preslikav so obi čaj- no nedostopni uporabnikom, zato smo funkcije za barvne preslikave CIECAM02 in CIELAB na naši fakulte ti pripravili sami. Funkcije preslikav smo zapisali v taki obli- ki, da ustrezajo programu Octave, v kate- rem smo preslikave tudi izvedli. Octave je programski jezik, primeren za numeri čne izra čune in ima preprost uporabniški vmesnik z ukazno vrs ti co, funkcije pa lah- ko pripravimo v urejevalniku besedil. Napisane funkcije so vklju čevale pogoj, ki preverja, ali je katera izmed izra č unanih RGB-vrednos ti za barvni prostor sRGB manj- ša od 0 ali ve čja od 100. Če obstajajo take vrednos ti , se preslikava ponovi tako, da se v vsaki ponovitvi zmanjša kroma C (v pri- meru CIECAM02) in kroma C* ab (v primeru CIELAB) za eno enoto, dokler niso RGB-vre- dnos ti za barvni prostor sRGB med 0 in 100. Barvne preslikave smo izvedli na de- se ti h testnih poljih, najprej iz barvnega prostora Adobe RGB v sRGB, nato pa še Slika 1: Preslikava testnih polj iz Adobe RGB v barvni prostor sRGB, levo s preslikavo CIECAM02, desno s preslikavo CIELAB. Slika 2: Preslikava testnih polj iz barvnega prostora Wide Gamut RGB v barvni prostor sRGB, levo s preslikavo CIECAM02, desno s preslikavo CIELAB. 22 - GRAFI ČAR ˝RAZISKAVA 22 - GRAFI ČAR iz Wide Gamut RGB v sRGB. Pri prvi pre- slikavi je bela to čka prostora ista, in sicer D65, pri drugi preslikavi pa se spremeni iz D65 na D50. Druge razmere opazova- nja med vhodnim in ciljnim barvnim pro- storom so bile enake. Rezulta ti Na naslednjih slikah so prikazana te- stna polja pred barvno preslikavo v vhodnem barvnem prostoru (ozna če- no z belimi to čkami) ter v ciljnem sRGB (ozna čeno s črnimi to čkami). S puš či- cami je ponazorjena smer preslikave. Opazimo lahko, da se vsa polja, ki so od za četka zunaj ciljnega barvnega prosto- ra, preslikajo na njegov rob. Glede na to, da je barvni diagram CIE 1931 x, y dvo- dimenzionalna projekcija maksimalnega obsega tridimenzionalnega prostora na ravnino, je vide ti , da se nekatere barve preslikajo v notranjost barvnega pro- stora, vendar se dejansko preslikajo na njegov rob. Tako vrsto preslikave imenu- jemo odrez po metodi linij, ki so usmer- jene k najbližji barvi preslikanega ori- ginala. Polja, ki so od za četka v ciljnem barvnem prostoru, ostanejo pri presli- kavi iz barvnega prostora Adobe RGB v sRGB na istem mestu, pri preslikavi iz Wide Gamut RGB v barvni prostor sRGB pa se premaknejo zaradi spremembe bele to čke. Na sliki 2 lahko pri presli- kavi CIELAB iz barvnega prostora Wide Gamut RGB v sRGB opazimo, da se dve polji preslikata v eno. Takšna preslikava povzro či posterizacijo, ki nega ti vno vpli- va na kakovost reprodukcije. Preslikavo z modelom barvnega za- znavanja CIECAM02 smo primerjali s preslikavo, izvedeno s pomo čjo barvne- ga prostora CIELAB, ki razen spremem- be bele to čke ne upošteva nobenih drugih razmer opazovanja. Preslikavi smo ovredno ti li tako, da smo vizualno primerjali ujemanje testnih polj pred preslikavo iz barvnih prostorov Adobe RGB in Wide gamut RGB v barvni pro- stor sRGB ob spremembi ozadja z 80 % na 20 % svetlos ti in po preslikavi. V prvem stolpcu je prikazano ujemanje originalnega dražljaja in dražljaja, pre- slikanega s CIECAM02-preslikavo, v dru- gem stolpcu pa ujemanje originalnega dražljaja in dražljaja, ki je bil preslikan s pomo čjo CIELAB-preslikave na pripada- jo čem ozadju. Ugotovili smo, da pri ve čini testnih polj dobimo boljše ujemanje med originalom in preslikavo, ki smo jo izvedli z modelom barvnega zaznavanja CIECAM02. Po pri- čakovanjih je CIELAB-preslikava dala slab- še rezultate, saj ne upošteva parametrov ozadja. Slabše ujemanje pri CIECAM02- preslikavi smo dobili pri modri barvi, saj naj bi bil model barvnega zaznavanja CI- ECAM02 kot barvni prostor v tem delu neenoten. Znova lahko pri CIELAB-presli- kavi iz Wide Gamut RGB v barvni prostor sRGB opazimo takšen premik barv, ki bi povzro čil posterizacijo, in sicer pri zele- nem in polju cian na sliki 4. Zaklju ček Izkazalo se je, da je model barvne- ga zaznavanja CIECAM02 uporaben pri barvnih preslikavah in da dobimo z njim boljše rezultate kot pri CIELAB-preslikavi, saj poleg spremembe bele to čke mode- li barvnega zaznavanja upoštevajo tudi dejavnike, ki so povezani z zaznavanjem barve. Modeli barvnega zaznavanja so zato uporabni pri barvnih reprodukcijah, pri katerih se vhodne in ciljne razmere opazovanja ne ujemajo, z njimi pa lahko dosežemo bolj kakovostno reprodukcijo. Ricoh z novo rastrsko procesno podporo Hyper-RIP Ricoh bo na dogodku Hunkeler Innovationdays 2013 predstavil svoj digitalni produkcijski sistem tiska v dveh novih konfi guracijah. Omenjeni sistem so nadgradili s programsko opremo, in sicer z dvema novima rastrsko procesnima strežniškima sistemoma, EFI/Hyper-RIP. Iz- boljšana je predvsem produkcijska u činkovitost sistema. Modela Ricoh Pro C901 Graphics Arts+ in Ricoh Pro C901S Graphics Arts+ sta namenjena akciden čnim in drugim podobnim tiskarskim aplikacijam. Podprta sta z osrednjim nadzornim strežniškim sistemom E42 ali E82 proizvajalca EFI. Centralni del strežnika je rastrsko procesni modul Hyper- RIP, ki omogo ča so časno procesiranje ve č strani. S funk- cijo Xobjects-Caching lahko procesira tako imenovane Xobjects PDF-elemente produkcijsko zelo u činkovito, kar omogo ča u činkovito tiskanje variabilnih vsebin (VDP – Variable Data Printing). Nov kontrolnik omogo ča tudi zelo enostavno neposredno obdelavo/dodelavo naro čil z le enim klikom. Model tiskalnika Pro C901S Graphic Arts+ je ve čbarv- ni sistem tiska, ki v osnovni razli čici omogo ča kopiranje, obdelavo, arhiviranje in elektronsko upravljanje dokumen- tov. Oba modela v standardni konfi guraciji podpirata tisk na substrate gramature najve č 350 g/m 2 . Za upravljanje tiskovnega materiala je na voljo knjižnica opisov z optimal- nimi parametri/nastavitvami sistema, kar zagotavlja hitro in zanesljivo nemoteno produkcijo. Ricohov kemi čni toner PxP ne vsebuje olj za fi ksiranje, zaradi homogene struktu- re pa zagotavlja konsistenten, z ofsetom primerljiv izpis. Ve č informacij na www.ricoh.com. Ricoh je predstavil novo razli čico sis- tema tiska Pro C901 Graphic Arts+. GRAFIČAR - 23 Literatura: FAIRCHILD, M. Color appearance models. 1. Chicester: John Wiley & Sons, 2005, str. 385 MOROVI Č, J. Color gamut mapping. Chice- 2. ster: John Wiley & Sons, 2008, str. 287 XIAO, K., LUO, R. M., LI, C. in HONG, G. Color 3. appearance of room colors. Color research and applica ti on, 2010, vol. 35, no. 4, str. 284 −293 MOROVI Č, J. in LUO, M. R. The fundamen- 4. tals of gamut mapping: a survey [dostopno na daljavo]. CIE Division 8: TC8-03, 2001 [ci ti rano: 3. 12. 2010]. Dostopno na svetov- nem spletu: . Veliko registriranih na simpoziju v Münchnu Smernice grafi čne industrije po svetu kažejo rast spletne- ga tiska oziroma naro čanja tiskovin in grafi čnih storitev na daljavo. V ta namen in na to temo bo letos 21. in 22. fe- bruarja v Münchnu mednarodni simpozij Online Print Sym- pozium. Simpozij organizirajo bvdm (nemško združenje za tisk in medije), Fogra (inštitut za barvno upravljanje in stan- dardizacijo) in Zipcon Consulting (svetovalno podjetje). »Statistike kažejo, da v razvitih državah vsak drugi moški naro ča tiskovine po spletu. Prepri čan sem, da je vzpostavitev spletnega na čina poslovanja in ponujanja grafi čnih storitev prav tako pomembna kot digitalizacija tiskarn. Spletno okolje in sodobni na čini trženja prinašajo dodatne možnosti poslovanja, razli čne kanale distribuira- nja vsebin, dodano vrednost in so potencial za grafi čno industrijo. Tovrstni razvoj grafi čne industrije je v bistvu še v povojih, a že ponuja veliko dobi čkonosnih možnosti,« je povedal Jens Meyer združenju za tisk in medije. Andreas Kraushaar, predstavnik Fogre, je dodal: »Vese- lim se udeležbe na simpoziju, ker sem radoveden, kakšni so novi tehni čni izzivi v praksi, kako optimizirati in stan- dardizirati sodobne grafi čne procese v zahtevnih okoljih tiska in dodelave tiskovin.« »Na nenehno spreminjajo čem se medijskem trgu morajo oblikovalci stalno iskati signale in odzive trga. Spletni tisk je cenovno obetavnejši in strateški potencial za priho- dnost poslovanja na grafi čnem trgu. Ne le da opažamo rast spletnega trženja tiska, zmagovalci v grafi čni indu- striji so zagotovo ponudniki spletnega tiska. Vsak spletni koncept tiska ima svoj pristop, kar je ve č kot zanimivo,« je dejal Bernd Zipper iz podjetja Zipcon Consulting. Ve č informacij na www.online-print-symposium.de. BRATUŽ, N. Barvne preslikave v modelu 5. barvnega zanzavanja CIECAM02: magistr- sko delo. Ljubljana, 2012, str. 84 Slika 3: Ujemanje dražljajev na pripadajo čem ozadju pri CIECAM02- in CIELAB-preslikavi iz barvnega prostora Adobe RGB v sRGB. Slika 4: Ujemanje dražljajev na pripadajo čem ozadju pri CIECAM02- in CIELAB-preslikavi iz barvnega prostora Wide Gamut RGB v sRGB.