MIRA JESENKO SLIKAR FRANCE KOŠIR (1906—1939) Zapiski o Koširju Prvi je poročal o Francetu Koširju Saša Šantel v prilogi Domači prija telj revije Naš obzor — 1. 1930. Bralcem je predstavil življenjepis takrat šti- riindvajsetletnega škofjeloškega slikarja in objavil reprodukcije štirih njegovih del: V ateljeju, Sava pri Slavonskem Brodu, Tihožitje in risbo Zamišljen. Omenil je, da se je šolal na kiparskem oddelku Tehniške srednje šole v Ljub ljani in v večerni slikarski šoli »Probuda«. Pohvalil ga je, da je bil med najboljšimi dijaki. Tej trditvi lahko verjamemo, saj je bil Šantel Koširjev mentor tako v »Probudi« kot na kiparskem oddelku Tehniške srednje šole. Dejstvo, da po končani visoki šoli za likovno umetnost v Zagrebu ni našel zaposlitve v svoji ožji domovini ne s prodajo umetniških slik niti z naročili in da tudi stalnega službenega mesta ni mogel dobiti, pripisuje Šantel tudi ne- kolegialnosti med slovenskimi umetniki. Zato je sprejel mesto učitelja risanja na gimnaziji v Slavonskem Brodu. Tam ga je pestilo hudo domotožje, ki mu je, po besedah poročevalca, prekrižalo umetniške načrte. Primerjal ga je z Gre gorčičem in se spraševal, ali bo tudi pri njem rodilo domotožje take sadove kot pri pesniku. Pravi, da dobiva sedaj gradivo za svoje slike največ na bre govih Save. Večina Koširjevih slik je bila takrat v njegovem domačem ateljeju, zato poročevalcu niso bile dostopne. Objavljena dela, nastala v Sla vonskem Brodu, kažejo vestnost in znanje pri študiju narave, ki ga usposablja, da postane dober portretist. Ze takrat se je ukvarjal z ilustracijo in grafiko ter bil sprejet za rednega člana ljubljanske sekcije »Udruženja grafičnih umetnikov«. Posebej mu je bil všeč zato, ker ni opustil tradicije in ni ekspe rimentiral z modnimi novostmi, ampak se je posvetil študiju narave. Neznani poročevalec je v isti reviji leto dni pozneje omenjal štiri Košir jeve oljne slike: Most čez Soro, za katero pravi, da je odlična v kompoziciji in barvni skladnosti in tipično slovenska: Hiša na jezu; Postopač in Teta Neža (kat. št. 16). Za zadnji dve pravi, da sta karakterni študiji in da kažeta sposobnost v figuralnem slikanju. Objavljeni sta bili reprodukciji Most čez Soro in Teta Neža. Leta 1931 je razstavljal v Beogradu na veliki pomladanski umetniški raz stavi jugoslovanskih likovnih umetnikov, kjer so slovensko upodabljajočo umetnost zastopali mlajši umetniki. Razstava v umetnostnem paviljonu na Kalemegdanu, ki jo je pripravilo bograjsko umetniško društvo »Cvijeta Ju- govič«, je bila za tisti čas ena največjih ondotnih umetnostnih prireditev. Na Ljubljanskem velesejmu istega leta je bilo razstavljenih pet Koširjevih oljnih slik: Portret g. P. R., Tihožitje s knjigami, Tihožitje z jabolki, Sava pri Slavonskem Brodu, Portret dečka in šest akvarelov z motivi iz Slavonskega 71 Broda: Ladja na Savi, Večer na Savi, (kat št. 25), Most čez Savo, O mraku na Savi, Jutro na Savi in Motiv iz Slavonskega Broda. V Jakopičevem paviljonu na razstavi slik in kipov slovenskih umetnikov 1933. leta sta bili razstavljeni dve oljni sliki: Jez in Most čez Soro ter trije akvareli: Jez, Sora in Most pri Škof ji Loki, naslednje leto pa prav tam dve tihožitji v olju — Tihožitje I in Tihožitje II — ter dva akvarela — Most in Sora. Karel Dobida je 1. 1934 v reviji Mladika objavil reprodukcije šestih Ko širjevih oljnih slik: Pri šivanju (kat. št. 8), Deklica, Iz ptujske okolice, Tiho žitje, Jez v Škof ji Loki in Lastni portret iz leta 1930 (kat. št. 22). Med življe- njepisnimi podatki omenja, da je po ljudski šoli najprej obiskoval ljubljansko realko, vendar tam ni dolgo zdržal. Na zagrebški akademiji se je učil pri gra fiku Krizmanu in slikarjih Babiču ter Beciču. Dobida nas seznani z razstavami, na katerih je Košir razstavljal. Na velesejmu v Ljubljani je na prireditvi »Žena v slovenski umetnosti« razstavil več uspešnih portretov. Dobro je bil zastopan na razstavi »Slovenskih Madon«; razstavljal je še v Mariboru, Zemunu in Beogradu. Ko ocenjuje objavljene slike, Dobida pravi, da »... ga kažejo kot vestnega in točnega risarja, ki ustvarja premišljeno in pošteno. V barvi so njegove podobe prav prikupne, ubrane na skupen, malce zastrt in zamolkel barvni izraz.« Najbolj žive in najgloblje preštudirane se mu zdijo vodne krajine. Zadovoljivi so uspehi v akvarelu. V tej tehniki je upodobil Škof j o Loko večkrat kot katerikoli umetnik pred njim. Tihožitja slika na način »nove stvarnosti«, pohvali pa tudi njegove portrete, zlasti ljubke dekli ške glave. Pri podajanju značilnosti starin obrazov pa je po mnenju Karla Dobide opaziti »veliko spretnost in študij znanih mojstrov«. Istega leta je Košir sodeloval kot član mariborskega umetniškega kluba »Brazda« na razstavi v Jakopičevem paviljonu z osmimi oljnimi slikami: Portret ge L, Glava dekleta, Glava dečka, Jez v Škof ji Loki, Sora pri Škof ji Loki, Drava pri Ptuju, Iz okolice Ptuja, Tihožitje s štruco (kat. št. 46) in s štirimi akvareli: Hiše ob vodi, Nad jezom, Mrak na Savi pri Slavonskem Brodu in Drevje ob vodi. Tihožitje s štruco je bilo objavljeno v razstavnem katalogu. Na prvi pomladanski razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov Dravske banovine leta 1935 je bila razstavljena oljna slika Iz okolice Ptuja. Razstavni katalog druge pomladanske razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov iz leta 1937 omenja kot dela Ivana (sic!) Koširja oljne slike Soro v Škof ji Loki, V mlinu (kat. št. 52), Lubnik pri Škof ji Loki in akvarel Potok med skalami. Časopis Slovenec je objavil reprodukcijo razstavljene1 slike z naslovom Krajina — gre za Lubnik pri Škof ji Loki (kat št. 45). Leta 1937 je Karel Dobida v Mladiki objavil reprodukcije slik Ptuj, Deček, Deklica (kat. št. 60), Kvartopirci, Tihožitje (kat. št. 70), Lastni portret s klobukom (kat. št. 59), Na Savi v Slavonskem Brodu in risb Iz Zalega Loga (kat. št. 38), Andrej Habjan (kat. št. 61), Kuharica in Sedeči možak. V besedilu, ki je najboljša analiza Koširjevih del, je najprej opozoril, da se je slikar kot človek poglobil in da dozoreva. Njegovo delo je označil kot realistično brez literarne ali čustvene primesi. Lahko bi mu očitali pomanjkanje domišlije, ker gre v treznosti skoraj predaleč. To pomanjkljivost je omilil s trdim znanjem in z možnostjo pravilnega presojanja svojih moči. Ob analiziranju Koširjevih vodnih krajin je opazil slikarjevo tesno navezanost na vodo. Dejstvo, da največ portretira otroke, pojasnjuje z realističnim načinom slikanja, ki odbija laska- 72 nja željne odrasle naročnike v podeželskih mestih. Pohvalil je njegove uspehe na grafičnem področju; France Košir se je namreč ukvarjal z litografijo in jedkanico. Pozneje je to panogo likovnega ustvarjanja opustil zaradi pomanj kanja priprav in nezanimanja za njegovo delo. Dobida je pohvalil risbe, ki najbolje označujejo slikarjevo bistvo: temeljito anatomsko znanje, smisel za humor ali grotesko in sposobnost izluščiti iz množice dogajanj bistveno. Se stavek končuje z ugotovitvijo, da poučevanje na srednji šoli ne pospešuje slikarjevega razvoja, in z željo, da bi mu omogočili študijsko izpopolnjevanje v tujini. Istega leta je razstavil na Ljubljanskem velesejmu štiri oljne slike: Skofja Loka, Park v Škof ji Loki, Jez in Pristanišče v Slavonskem Brodu. Leta 1938 se je udeležil treh razstav. Na prvi reprezentativni slovenski razstavi likovnih umetnikov, ki jo je v Mariboru priredil Umetniški klub, so bile razstavljene Jez, Na Savi in Kozolec, v Jakopičevem paviljonu poleg zadnjega še Na Savi, Iz okolice Škofje Loke in Kalvarija pri Škof ji Loki, na velesejemski prireditvi pa poleg zadnjih štirih še Most čez Kokro (kat. št. 63). Ob njegovi smrti, 28. septembra 1939, je Tine Debeljak napisal nekrolog v Slovencu in objavil sliko Doma molijo rožni venec. — Neznani poroče valec je v mariborskem Večerniku omenil, da je bil med službovanjem v Ptuju član mariborske »Brazde«, s katero se je udeležil vseh razstav v Mari boru in drugod. — Karel Dobida je še enkrat opisal prehojeno umetnikovo pot v Ljubljanskem zvonu. Poudaril je, da se je z velikimi napori izmotaval pred šolskimi vplivi. Medtem ko so bile sprva njegove slike mrke in neživi j en j ske, je v zadnjih delih bolj prišla do izraza njegova osebnost. Razvil se je v enega najboljših slovenskih slikarjev vode. Uspelo mu je, da se je spojil z domačo zemljo in z ljudstvom, iz katerega je izšel. Tudi to Dobidovo besedilo je temeljno za proučevanje Koširjevih del. Leta 1939 sta bili na drugi razstavi kluba »Lada« oljni sliki Ob domačem mlinu in Sorsko polje (kat. št. 66). To je opisal v reviji Umetnost kritik F. K. Kos in opozoril, da je Košir prišel pri isti pokrajini do enako svetlih barv kot nekdaj Grohar. — Prav tam je slikar Miha Maleš objavil oljni sliki Sorsko polje in Rože. V osmrtnici ga je imenoval odličnega in samoniklega slikarja. O razstavi kluba »Lada« je pisal tudi Jože Gregorič v reviji Dom in svet. Pravi, da Koširjevo delo odlikuje »živ in neposreden odnos do rojstne zemlje, ki jo je zajel v njenem bistvu«. V primerjavi s tem se mu zdijo kra jine beograjskega slikarja Borivoja Stevanoviča posebej hladne in tuje. Na jubilejni umetnostni razstavi ob štiridesetletnici prve slovenske umet nostne razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani je Društvo slovenskih likovnih umetnikov priredilo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Na njej je bila razstavljena Koširjeva oljna slika Zatišje. — V Umetniškem zbor niku 1943 sta bili objavljeni oljni sliki Tihožitje in Sorsko polje (kat. št. 66), M. Bencina je Koširja imenoval pesniško navdahnjenega slikarja. — Prav tam ga je Fran Šijanec označil kot krajinarja hladnejših barvnih sestavov in prikupno izbranih motivov naše zemlje. — France Štele je v knjigi Sloven ski slikarji objavil reprodukcijo oljne slike Tihožitje s štruco (kat. št. 46). — Na razstavi »Avtoportret na Slovenskem«, ki jo je 1958 priredila Moderna galerija, je bil razstavljen Avtoportret iz leta 1927 (kat. št. 6). Leta 1960, ob dvajsetletnici Koširjeve smrti, je Loški muzej pripravil re- 73 AVTOPORTRET, 1927, Loški muzej Sk. Loka, kat. št. 6 trospektivno razstavo. Andrej Pavlovec je o razstavi poročal v Gorenj skem glasu in objavil risbo Starka s knjigo (kat. št. 45). V Loških razgledih je izšel Pavlovčev članek, ki na koncu našteva literaturo. Ob javlja naslednje oljne slike: Lastni portret s klobukom (kat. št. 59), V mlinu (kat. št. 52), Puštalski most (kat. št. 37), Tihožitje (kat. št. 70), Skofja Loka (kat. št. 58) in akvarel Kapucinski most (kat. št. 18). Razstavni katalog ni izšel. 74 Fran Šijanec je v knjigi Sodobna slovenska likovna umet nost ugotovil, da je bil na Tehniški srednji šoli učenec Alojzija Repiča, v Mariboru je bil včlanjen skupaj z Didkom, Jirakom, Kosom in Sirkom v »Klub petorice«. Njegove krajine je označil kot impresionistična obnova pri- rode. Življenje in delo Škofja Loka France Košir je bil rojen 29. maja 1906 v Škofji Loki kot peti otrok, vendar so trije kmalu po rojstvu umrli. Oče Josip Košir je bil posestnik in mlinar v Škofji Loki, mati Barbara Tavčar iz Selc. Ob krstu je dobil ime Franc Anton, krstna botra sta mu bila trgovec Ivan Košir in mesarjeva žena Helena Hafner.1 Po domače se je reklo pri hiši »Pod mostom«.2 S tem je mišljen Kamniti most na Selščici. Mlin pod Kamnitim mostom se prvič omenja že leta 13093 in je bil last loškega gospostva, to pa ga je prepustilo klarisam.* Te so mlin prodale Koširjevim,5 ki že več kot dvesto let žive v Škofji Loki.6 Slikarski talent naj bi France podedoval po materi Barbari, prav tako tudi nežen značaj. Mati je bila izobražena ženska, saj je obiskovala šolo za deklice pri uršulinkah. Bila je bolehna, pa tudi delo v mlinu je bilo naporno, zato je umrla, ko je imel Franc štiri leta. Oče se je vnovič poročil in France je dobil mačeho. Petrazredno ljudsko šolo je obiskoval v Škofji Loki in jo končal leta 1918.7 Vseskozi je imel veliko veselje do slikanja. Na vprašanje staršev, kakšne obrti se bo izučil, je vedno odgovarjal, da bo slikar. Po ljudski šoli so ga vpisali na ljubljansko realko, kjer je zdržal le eno leto. Ljubljana Mladi France je v otroštvu veliko risal. Njegove številne risbe je opazil razgledan očetov prijatelj, mornariški oficir Gregor Kankelj, ki je prepričal Francetovega očeta, da je tudi slikanje poklic.8 Kasneje je Košir portretiral njegovega sina kot mladeniča. Skrbni oče se je o sinovem talentu posvetoval tudi s profesorjem Ivanom Šubicem, ki je bil takrat direktor Tehniške srednje šole v Ljubljani.9 Tako so Franceta leta 1920 vpisali na kiparski oddelek Tehniške srednje šole. Takrat je bila to edina umetniška šola v Ljubljani. Poleg nje je delovala le še zasebna slikarska šola »Probuda«. Kdor se je hotel učiti slikanja, se je moral najprej naučiti kiparstva. Kiparski oddelek je obiskoval tri leta in je bil med najboljšimi učenci.10 Njegova učitelja sta bila tudi kipar Alojzij Repič11 in slikar, grafik in ilustrator Saša Šantel, ki je poučeval tudi v večerni slikarski šoli »Probuda«. Na kiparskem oddelku, ki ga je usposabljal za obrtnika v lesu in kamnu, je absolviral leta 1923 z dovoljnim (prav dobrim) uspehom. Iz teh prvih let umetniškega šolanja so ohranjene na Koširjevem domu številne risbe po živih modelih in mavčnih odlitkih z ogljem in kredo, svinčni kom in tušem, risanka z naslovom Anatomija — P. Šubic — Probuda, risanka Perspektiva, Tehnično in projekcijsko risanje — 1. letnik 1920/21 in beležka 11 X 18 cm iz leta 1922. Risbe portretov mu je v redni šoli pregledoval Saša Šantel, ker je na nekaterih listih njegov žig. Zanimiv je osnutek za exlibris (8,8 X 5,1 cm), ki je risan s tušem. Okrog glave z avtoportretnimi potezami se ovija kača. Zgoraj je razširjeni pravokotnik polkrožno zaključen in signiran F. K. V času, ko je obiskoval kiparski oddelek, je na pobudo Saša Šantla, ki ga je navdušil za slikanje po naravi, naslikal prve oljne slike. Prve ohranjene oljne 75 slike so iz let 1922 in 1923 in so slikane na lepenko majhnega formata: Kmečka hiša (kat. št. 4), Pot z ograjo in žensko (kat. št. 2) in Krajina (kat. št. 3). Barve na teh slikah še ne dajo slutiti kasnejšega Koširja, saj prevladujejo zeleno- sivi in rumeni toni, precej je tudi bele barve Po snovni vsebini spominjajo na dela vesnanov. Vpliv vesnanov je posredoval Koširju prav Saša Šantel, ki je bil član leta 1904 na Dunaju ustanovljenega kluba slovenskih umetnikov — »Vesna«. Njihov ideal je bila »umetnost ljudstva za ljudstvo«. Upodab ljali so motive iz kmečkega življenja, vaško idilo in narodne običaje. »Vesna« je bila po programu in imenu sorodna beorajski »L a d i«, kateri se je Košir kasneje priključil na njeni 2. razstavi v Ljubljani leta 1939. Zagreb Pred drugo svetovno vojno Ljubljana ni imela visoke šole za likovno umetnost. Slovenski slikarji so se šolali na umetniških akademijah na Dunaju, v Miinchnu, v Pragi in v Parizu ter v Zagrebu. V slednjem bolj množično šele po prvi svetovni vojni, saj je bila zagrebška akademija edina visoka šola za likovno umetnost v stari Jugoslaviji do leta 1937, ko je akademijo za likovno umetnost dobil še Beograd. Na zagrebško Akademijo za umetnost in umetno obrt se je vpisal leta 1923 tudi France Košir. Uspešno je opravil sprejemne izpite in najprej obiskoval dva semestra pripravljalno šolo pri profesorju Maksimiljanu Vanki, še prej dva semestra pripravljalno šolo TIH02ITJE, (1934), MG Ljubljana (Loški muzej), kat. št. 46 76 pri profesorju Tomislavu Krizmanu, nato pa pet semestrov slikarsko šolo pri profesorju Vladimiru Beciču. Poleg omenjenih so bili njegovi profesorji še slikar Ferdo Kovačevič, kipar Rudolf Valdec, slikar Oton Ivekovič, Joža Kljakovič, Bela Čikoš-Sesija in Ljubo Babic.12 Slovenci, ki so med obema vojnama študirali v Zagrebu, so prišli pod vpliv »zagrebške šole«. Začetki zagrebške akademije13 segajo v leto 1894, ko je hrvaška deželna vlada po zaslugi Izidorja Kršnjavija zgradila nekaj ateljejev za umetnike, ki so se šolali na akademijah v tujini, po vrnitvi v domovino pa so poučevali risanje na zagrebških šolah. Kršnjavi je že leta 1882 osnoval Šolo za umetno obrt, kjer so poučevali M. Cl. Crnčič, R. Frangeš, B. Čikoš-Sesija, O. Ivekovič, F. Kovačevič. Na obrtni šoli je delovala prva privatna slikarska šola, ki sta jo vodila M. Cl. Crnčič in Bela Čikoš-Sesija. Leta 1906 so zagrebški umetnostni krogi zahtevali ustanovitev posebne umetniške šole. Sabor je v skladu z refe ratom poslanca Ferda Šišiča sklenil, da se ustanovi umetniška šola. Tako je bila leta 1907 ustanovljena Višja šola za umetnost in umetno obrt. Vzgajala je mlade slikarje in kiparje — bodoče učitelje risanja na srednjih šolah. Na njej so učili M. Cl. Crnčič, R. Frangeš, B. Čikoš-Sesija, O. Ivekovič in F. Kovačevič. Sčasoma se je umetniška šola, ki je postala javna ustanova, izpopolnjevala. Dobila je delavnice za odlivanje kovin in mavca, za keramiko in rezbarstvo. Ob reorganizaciji leta 1921 je postala Akademi ja za umetnost in umetno obrt in je vključevala pripravljalni oddelek, oddelek za slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo in primerjalno umet nost ter šolo za učitelje risanja v srednjih šolah. Košir je študiral v Zagrebu pet let oziroma devet semestrov. V prvem letniku ga je učil deskriptivo in perspektivo Ferdo Kovačevič (Zagreb 1870 do 1927).u Kovačevič je plenerist, ki se je v motivih s savske obale približal impresionistični tehniki. Plenerist je tudi Oton Ivekovič (Klanjec 1869 — Za greb 1939),15 ki je kot zgodovinar-ilustrator realistično prikazoval hrvaško vaško življenje. Koširja je v prvem in drugem semestru učil risanje akta, v četrtem semestru risanje živali in v šestem semestru risanje in slikanje živali. Joža Kljakovič (Solin 1889—)16 je s svojim delom pripadal secesiji in je kot Meštrovič oživljal nacionalno mitologijo. Koširja je v četrtem, petem, sedmem in osmem semestru učil risanje akta. Pri profesorju Beli Čikoš-Sesiji (Osijek 1864 — Zagreb 1931)17 se je Košir v petem semestru učil kompozicijo, v šestem semestru risanje akta, v sedmem kompozicijo in tehnologijo. Skoraj s Crnči- čem je Bela Čikoš vodil prvo zasebno slikarstvo in je imel močan vpliv na razvoj modernega hrvaškega slikarstva. Bela Čikoš je začel risati že kot oficir. Na Dunaju je študiral slikarstvo, zato je tudi v njegovem delu opaziti vpliv secesije in literarne primesi. Slikal je mitološke in zgodovinske motive in se ukvarjal tudi s problematiko simbolističnih barv. Tomislav Krizman (Orlovac pri Karlovcu 1882— Zagreb 1955)18 ga je prvo leto učil risanje po naravi, v tretjem semestru risanje večernega akta, v petem, sedmem in osmem seme stru pa grafiko. Krizman je bil kot pedagog zaslužen za razvoj grafike na Hrvaškem. Študiral je na Dunaju na Šoli za umetnost in umetno obrt in na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je bil učenec grafika Ungerja. Postopne svetlo-temne tonske prehode, ki jim je v bakrorezih znal dati širino in zamah, je Krizman prevzel od njega. Bil je član simbolistično in secesijsko usmerjene skupine Medulič (1908—1916), katere vpliv je bilo na Hrvaškem čutiti do konca prve svetovne vojne. Kipar Rudolf Valdec (Krapina 1872 — Zagreb 1929) je Koširja v prvem in drugem semestru učil anatomijo človeka in v petem 77 semestru fiziologijo, Maksimiljan Vanka (Zagreb 1889 — Mehika 1963) pa risanje po naravi v tretjem in četrtem semestru. Najbolj je vplival na Koširja pomemben učitelj Vladimir Becič (Slavonski Brod 1886—Zagreb 1954)19 s čvrsto tonsko gradnjo telesnosti. Zadnjih pet semestrov ga je učil slikanja po naravi. Becič sestavlja z Račičem, Kraljevi čem in O. Hermanom cetvorico t. i. hrvaških impresionistov. Na miinchenski akademiji je bil kot Račič in Kraljevič Habermanov učenec. Na razvoj jugoslo vanskega slikarstva v začetku stoletja je poleg Pariza najmočneje vplival prav Miinchen. Štirje zgoraj omenjeni in še nekateri drugi slikarji predstavljajo Miinchenski krog ali t. i. Hrvaško šolo. Ljubo Babic, ki je v zgodnji fazi pripadal Hrvaški šoli, je bil Koširjev učitelj v devetem semestru. Učil ga je risanje akta. Poleg drugih predmetov je Košir poslušal še predavanja iz umetnostne zgodovine v prvem, drugem, petem, šestem, sedmem in osmem semestru, v tretjem in četrtem semestru kemijo barv, vaje v pisavi pa v prvih dveh letih. Na zagrebški akademiji so v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja do- študirali številni slovenski slikarji: Zoran Didek, Olaf Globočnik, France Godec, Miha Maleš, France Mihelič, Janez Mežan, Zoran Musič, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Slavko Pengov, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Mira Pregelj, Maksim Sedej, Drago Vidmar in Nande Vidmar. Ti so vplive akade mije kasneje različno razvijali, medtem ko je Košir vse življenje ostal rea list. Brata Drago in Nande Vidmar sta z bratoma Francetom in Tonetom Kraljem predstavnika nove stvarnosti na Slovenskem; pridružuje se jim še Fra- ŠKOFJA LOKA, 1936, družina Košir Sk. Loka, kat. št. 58 78 njo Stiplovšek. Na F. Miheliča in M. Sedeja je vplivala zagrebška skupina »Zemlja«, ki jo je organiziral Krsto Hegedušič 1. 1929 z željo, da umetnostno realizira značilnosti hrvaškega kmečkega okolja. Proti sestavljeni formi no vega realizma je leta 1928 nastopila mlada generacija slikarjev, ki so se poime novali »Četrta generacija«. Sestavljali so jo M. Maleš, O. Globočnik, N. Pirnat, F. Pavlovec, Mira Pregelj in J. Mežan. Poetičnemu barvnemu realizmu so se pridružili člani Kluba neodvisnih (1937): Z. Didek, Z. Mušič, N. Omersa in Marij Pregelj; F. Godec in zgodnji Z. Mušič pripadata struji slikarskega intimizma. Košir se je zaradi umirjenega temperamenta in konservativnega ter trez nega značaja le težko izmotaval iz šolskih vplivov. Vseskozi je ostal realist, le v zadnjem obdobju se je nekoliko približal barvitejšemu razpoloženju. Po pripovedovanju je bil veselega značaja, nežen in skromen; za politiko se ni zanimal.20 Zaradi luksacije je imel desno nogo krajšo za tri centimetre. Na vojaškem naboru leta 1926 je rekrutna komisija potrdila, da ni sposoben za vojsko.21 Kasneje je zbolel še na pljučih, zaradi česar je tudi umrl. Vsako leto je počitnice preživljal doma, leta 1927 pa se je odpravil v Miinchen. V njegovi zapuščini je zemljevid mesta, tiskan v nemščini, in kol- kovana ter zapečatena prošnja za potovanje v tujino, ki je prevedena v nem ščino. Izdal jo je notar S. Sink. O njegovem bivanju v Miinchnu zagotovo priča beležka 21 X 13 cm, ki je datirana »1927 Mvinchen«, in risba z ogljem Por tret dekleta (kat. št. 44), ki je signirana desno zgoraj »Franc Košir 20 a Prof. F. Stuck«. Zaradi neznanja nemščine se je moral kmalu vrniti domov.22 Ver jetno je preživel v Miinchnu le kak teden. Ni dokazov, da bi študiral v ateljeju Franza von Stucka na tamkajšnji akademiji. Risbe, grafike in slike iz zagrebškega časa Iz zagrebškega obdobja so ohranjene številne risbe z ogljem in svinčnikom, ki so šolske študije aktov (največkrat v naravni velikosti) in portretov. Risba s svinčnikom Študija rok je nastala na akademiji, kjer si je pridobil temeljito anatomsko znanje. Prav tako je narisal na akademiji v drugem letniku leta 1924 Akt (kat. št. 17), ki predstavlja polno golo žensko, ki se z desnico opira na podstavek, levico je skrila za hrbet in zre v desno. Medtem ko sta bili zgoraj opisani risbi pripravljalni risbi za kasnejše slike in grafike, je risba s tušem Starka s knjigo (kat. št. 45) samostojna in popol noma zaokrožena umetnina. Za mizo sedi stara ženica, roki ji počivata na mizi, z desnico si podpira glavo in zre v prazno. Na mizi je še rožni venec, molit- venik in odprta knjiga. Zenica je pravkar prenehala brati in se je zamislila nad vsebino. Izza njenega hrbta prihaja v sobo mehka svetloba skozi okno ki ga zastira lončnica, stoječa na okenski polici. Prizor je narisan s kratkimi potezami peresa, predmeti na risbi so podani zelo plastično. Risba starke s knjigo je nastala leta 1927. Snov je zanj zelo značilna, saj bo stare ljudi upo dabljal vse življenje. Risba je odlična zaradi izraza, ki ga kaže brezzobi star- kin obraz; spominja na Rembrandta. Iz literature zvemo, da je Košir v resnici študiral stare mojstre. Lončnica na okenski polici pa spominja na slike Vladi- mirja Beciča, ki je imel navado, da je na okno postavil kak predmet in s tem omehčal svetlobo, ki je prihajala v upodobljeni prostor. Pri risbi s tušem Obrezovanje krompirja (kat. št. 51) so poteze peresa dokaj svobodne, gube obleke so nakazane s par črtami, bolj natančno je izrisan in plastično oblikovan starkin obraz s povešenimi očmi in čvrste roke. Risba, 79 datirana v leto 1928, ni nastala v Zagrebu, pač pa na slikarjevem domu, ko je bil na spomladanskih počitnicah. Starka, ki obrezuje krompir, pa je domača dekla. Risba Harmonikar (kat. št. 52) je risana s čopičem in tušem. Slikar je naslikal neobritega moža s klobukom, v katerega je zataknil pero, kako koraka mimo nas. Risba ni več plastična, ampak linearna. Vtis tretje dimenzije je umetnik dosegel s perspektivično skrajšavo črte. Pri tem je moral dobro obvladati anatomijo. Tudi Harmonikar, narisan leta 1928, sodi v vrsto beračev, katere je Košir večkrat upodobil. S tušem je narisal zagrebške ulice, doma med počitnicami pa je bil njegov priljubljeni motiv Kamniti most in pokrajina ob Sori. Tudi trinajst skicirk polnih risb, datira v njegova študijska leta.25 Košir je imel izredno razvit smisel za opazovanje, saj ni nikoli posedal brez beležke v roki. Bil je spreten risar skic, ki kažejo, da je iz množice dogajanj znal izluščiti bistveno. S filigransko natančnostjo je znal narisati posebnosti in iz razitosti ljudi. Risal je prizore s ceste, iz kavarne in gostilne, iz parka, muzi- kante, delavce, cirkus in domače živali. Velikokrat je narisal domače pri delu in še večkrat pri počitku — posebej veliko je študij očeta in mlinarjev. Njegove risbe se odlikujejo z anatomskim znanjem in poznavanjem perspektive. Te matsko prevladuje človeška figura, zastopana je tudi živalska figura, krajina je redkejša, še bolj redka je mrtva priroda. Večkrat je upodobil mestne reveže — špitalarje. Špital je bila socialna ustanova, ki je bila podrejena loški mestni upravi in se omenja že leta 1547. Ni bila namenjena samo zdravim revežem, pač pa tudi negi revnih bolnikov. Uprava je za špitalarje bolj slabo skrbela, zato so ti pogosto beračili po hišah; pridružili so se jim še berači iz drugih krajev. Po hrano so prihajali tudi h Ko širjevim, kjer jih je Franc naprosil, da so mu požirali in jim v zahvalo dal nekaj drobiža. Poleg risb, ki so delane po naravi, so iz zagrebškega obdobja tudi take, kjer je prišla do izraza umetnikova bujna domišljija. Snov, prevzeta po naravi, je erotično obarvana. Tudi smisel za humor in karikaturo mu ne manjka. Kolorirana risba s tušem Dr. Jože Rant in Oto Burdych (kat. št. 50) prikazuje lekarnarja Burdvcha, ki se v strahu oklepa zobozdravniškega stola, na katerem sedi. Ob njem stoji dr. Rant in mu sega z roko v usta, za hrbtom skriva v drugi roki klešče in mu hoče izdreti zob. Risba je obarvana s tonsko stopnjevano rjavo barvo. Ka rikatura iz leta 1927 je zanimiva zaradi motiva, saj kaže ljubitelja umetnosti, ki sta bila tudi umetnostna mecena in sta oba kupovala Koširjeve slike. V študijskih letih se je veliko ukvarjal z grafiko, in sicer z litografijo, lesorezom in jedkanico. Bil je član ljubljanske sekcije Udruženja gra fičnih umetnikov. Datirani grafični listi so vsi iz študijskih let. To panogo likovne umetnosti je pozneje opustil, ker med naročniki za grafiko ni bilo zanimanja. Ohranjeni grafični listi dajejo čutiti umetnikovo vestnost. Na jedkanici Piknik (kat. št. 9) vidimo skupino treh moških in dveh žensk, kako posedajo ob tolmunu. Jedkanica, ki je nastala leta 1927, skriva v sebi zakrit alegorični pomen, mladenič s kitaro je umetnik sam, ki je le od daleč opazoval »piknik«. V jedkanici V gostilni (kat. št. 8) je upodobil gostilniško sobo, v katero prihaja svetloba skozi majhno okno, vzidano v debelo steno, in osvetljuje tri pivce, ki sede za mizo. Na mizi je steklenica, na pol nalita z vinom, in kozarci. 80 Prvemu pivcu je glava že omahnila med roke na mizi, drugi nam obrača hrbet, tretji stiska v desnici kozarec in topo strmi predse. Njegov obraz, edini viden od vseh treh, je grobo oglat in grd. Grafika ni datirana, po formalni obdelavi, zlasti po porazdelitvi svetlobe, spominja na jedkanico V kupeju (kat. št. 7), ki je nastala leta 1927. Snovna vsebina je značilna za zagrebško šolo (primerjaj Vilko Gecan: V gostilni, olje 1922). Način, kako se je umetnik soočil z vsakdanjim prizorom, pa je zelo podoben delom Georga Grosza. Gra fika je dokument stvarnosti, človeški obraz vzbuja grozo, moreče vzdušje še podpira mačka, ki sedi na tleh v desnem spodnjem kotu. V lesorezu Alegorija (kat. št. 2) je upodobil pol moško, pol žensko bitje, ki stoji sredi tolmuna, obdanega z visokimi drevesi, in drži v roki goloba. Ta naj bi predstavljal poosebitev miru. Svetle ploskve na telesu figure izstopajo od ozadja, lasje so oblikovani stilizirano. Lesorez iz let 1924/25 je ploskovit lesorez, grajen na kontrastiranju svetlih in temnih ploskev, motiv pa je soroden secesijskim motivom. Zanimiv je tudi lesorez V gostilni (kat. št. 3). Upodobil je može, sedeče v gostilni. Pri tem je opustil drobne pripovedne detajle in se posvetil le večjim črno-belim ploskvam. Slike iz zagrebškega obdobja se razlikujejo od prejšnjih tudi po izbiri tematike, ne le po formalni strani. Priljubljen slikarjev motiv je bil Kamniti most. Večkrat ga je upodobil v risbi in akvarelu. Akvarel Kamniti most (kat. št. 1) iz 1. 1925 je slikan v motnih sivo-modrih tonih, ki so nekam umazani. Risba je zelo ostra, tudi vsi detajli, npr. okna obeh hiš — Jesharne in Feškove hiše, so naslikani natančno. Ta akvarel stoji na začetku slikarjevega umetni škega razvoja. V tem času najraje upodablja vodne motive, zato prevladujejo slike hladnega barvnega sestava. Vodne krajine so tudi najgloblje preštudi rane. Slika tako, da realistično obnavlja naravo. Akvarel Kamnitnik (kat. št. 3) je slikan v toplih zelenih in rdečih tonih, ki dajejo sliki iz leta 1926 nekoliko ekspresiven značaj. Temu akvarelu je po formalni plati — in sicer v barvni lestvici — soroden akvarel Narodna noša (kat. št. 4) iz okoli leta 1926. Ohranjene oljne slike kažejo, da se je Košir bolj posvečal figuralnemu slikarstvu, predvsem študiju portreta. Zanimiv je Avtoportret (kat. št. 6), ki je prva Koširjeva ohranjena lastna podoba, slikana v oljni tehniki na platno. Takrat enaindvajsetletni slikar se je upodobil v izrezu do pasu, tričetrtinsko zasukan v desno, s paleto in čopičem v rokah. V desnem zgornjem kotu je vidna slika njegovega prijatelja dr. Tineta Debeljaka. Ker sta bila velika prijatelja, je na drugi strani istega platna naslikan njegov portret.233 Na avto portretu so barve temne, prevladujejo zeleno-rjavi toni. Umetnik je barvo na našal v širokih ploskvah, ki so ločene med seboj. S tonskim stopnjevanjem širokih ploskev barve, ki je brez leska in motna, je dosegel plastičen vtis figure, kar je v skladu z načeli zagrebške šole in nove stvarnosti. Slika je nastala leta 1927 in kaže močan vpliv slikarjevega profesorja Vladimirja Beci- ča, za katerega je značilno plastično in tonsko slikarstvo. Košir je bil včlanjen v loški profesorski ceh in se je redno udeleževal sestankov, ki so bili vsak zadnji ponedeljek v letnih počitnicah. Na Obrtni razstavi, ki jo je leta 1936 organiziral profesorski ceh v loški mestni hiši, je bila razstavljena njegova slika V mlinu (kat. št. 52). 6 Loški razgledi 81 PORTRET DEKLETA, družina Košir Sk. Loka, kat. št. 61 Nova stvarnost Nova stvarnost24 se je pojavila v prvem desetletju po prvi svetovni vojni kot odpor proti ekstremnim vrstam ekspresionizma. Predmete in prostor priznava kot bistvene sestavine slike. Poleg tega socialnokriticno opazuje stvar nost. Tako je po eni strani upodabljala nacionalne in družbene sloje — de lavce in kmete, po drugi strani pa je — v Nemčiji — vodila do idealiziranega 82 realizma življenjske stvarnosti. V slikarskem smislu pomeni dviganje malo opažene predmetnosti v estetsko pomembno luč. Značilnosti nove stvarnosti so še: suha predmetnost, puristična strogost, statičnost, izglajenost. Na Slovenskem se je nova stvarnost začela uveljavljati od leta 1925. Najprej je bila vplivana iz Nemčije in Italije, ob koncu dvajsetih let pa predvsem iz Zagreba, kjer je delovala skupina »Zemlja« (1929—1935). Prvi je uporabil izraz nova stvarnost France Štele v zvezi z deli Franceta in Toneta Kralja leta 1927. Poduhovljeni in poglobljeni resničnosti ekspresionizma je sledila suho parna, objektivna resničnost predmetov, krajine in ljudi. Medtem ko se je na Slovenskem idealistično usmerjena nova stvarnost v književnosti precej močno uveljavila, je bila idealistična smer v likovni umetnosti zastopana le v religioznem slikarstvu in kiparstvu bratov Kralj. Košir je s svojim delom pripadal socialni umetnosti. Med vplivi, ki so delovali na oblikovanje slovenske umetnosti, ki je razkrivala družbene raz mere, je bil najmočnejši ekspresionizem, ki je prihajal s severa, nova, socialno usmerjena stvarnost in novi realizem, ki ga je mlada, v Zagrebu šolana gene racija odkrivala na razstavah in v časopisih. Vendar se navezuje tudi na do mačo tradicijo. Košir je opisoval socialne razmere v domačem mestu s tem, da je nešteto krat v risbi in sliki upodobil mestne reveže — špitalarje. Upodabljanje bera čev je njegov prispevek času, saj so jih uporabljali tudi F. in T. Kralj, V. Pilon, I. Kos in F. Stiplovšek. Res je berače in godce upodabljal tudi kot folklorne znamenitosti, a se je znal vživeti v dušo mestne revščine, saj z mnogih obra zov veje človeška tragika. To so oljne slike: Teta Neža, Portret neznanca iz leta 1932 (kat. št. 29), Špitalar s klobukom (kat. št. 20), Stoječi špitalar (kat. št. 18) in Sedeči špitalar (kat. št. 17 in 21). Ukvarjal se je tudi z žanrom. Opisovanje vsakdanjih opravil je značilno za realistično usmerjena obdobja v umetnosti. Primer žanrskega prizora je Interier (kat. št. 12). Ob pisalni mizi sedi v sobi ženska z ruto, ki nam sklonjena obrača hrbet in bere. Slikar je upodobil svojo krušno mater pri prebiranju uradnega lista. Slikana je v rumenih in rjavih tonih. Slika ni datirana, pri določanju časa nastanka nam pomaga risba iz leta 1928 z istim motivom. Pa tudi rumeno-rjave barve govorijo za zgodnejši čas. Oljna slika je delana na način nove stvarnosti zelo plastično. Naslednja oljna slika prikazuje leseno brv, ki je verjetno Puštalska brv (kat. št. 13), na kateri stojita dve ženski. Barve so bolj izrazite, čeprav pre vladujejo rjavi in zeleni toni, veliko je tudi bele barve. Risba je ostra, predmeti so podani z jasno orisano telesnostjo in oprijemljivo plastično. Slika iz leta 1928 spominja na načela reformatorja modernega evropskega slikar stva Cezanna po razumski konstrukciji in nanašanju barve. Vtis tretje dimenzije predmetov je slikar hotel doseči ne le s perspektivično skrajšavo, pač pa tudi z moduliranjem barve, to je s tonskim stopnjevanjem barve. To mu je bolj uspelo pri obdelavi vode, rečne struge in skalovja v ospredju slike kot pri obeh ženskah, travniku in drevju. Snov na sliki je za Koširja značilna. Ob vodi je bil rojen in bil z njo povezan do smrti. Istega leta je naslikal Teto Nežo (kat. št. 16). To je starka s kratkimi lasmi in zgubanim obrazom, za katerim čutimo upognjen hrbet. Upodobil jo je skoraj v monokromiji. Lahko bi primerjali ta portret z deli Vena Pilona v času, ko se je mudil v Ajdovščini (1921—1926). Izraz na obrazu Sirote Pavle (1922/23) in Milke (1923) se ujema s tragičnim izrazom Tete Neže, čeprav je formalni način 6* 83 obdelave pri Koširju bolj realističen, bolj šolski, saj je bil še vedno na akade miji, medtem ko je pri Pilonu bolj poenostavljenih plastičnih oblik. Akvarel iz leta 1929 Kamniti most (kat. št. 9) kaže, da je v tej tehniki napravil določen razvoj. Začel je opuščati detajle, ta akvarel pa se odlikuje tudi po pretehtani kompoziciji. Hiša ob jezu (kat. št. 8) iz istega leta, ki kaže Ziherlovo skladišče in pogled po Sori navzgor, je slikana od zgoraj. Pogled na Soro in zimsko okolico je skrbno izbran. Medtem ko so bile barve akvarelov sprva umazane, so to hladni in zadržani toni, ki prevladujejo, mnogo čistejši. K temu vtisu pripomore tudi bela barva snega. To je edini ohranjeni zimski motiv, če ne upoštevamo grafičnega odtisa na novoletnih čestitkah, ki prikazuje osamljeno hišo sredi zasnežene pokrajine. Razvoj v smeri očiščevanja barv je opaziti tudi na dveh akvarelih iz na slednjega leta: Kamniti most (kat. št. 18) in Krevsov jez (kat. št. 19). Kamniti most je slikar zajel s pogledom izpod domačega mlina, tako da seže pogled pod lokom mostu po Selščici navzdol. Barve na sliki so sestavljene iz toplih zelenih in modrih tonov in se med seboj prelivajo. Čeprav risba ni tako ostra kot na prejšnjih akvarelih, obok mostu plastično izstopa. Ta akvarel sodi med najkvalitetnejša slikar jeva dela v tej tehniki. Akademijo je Košir končal 5. marca leta 1928 z dobrim uspehom.25 Izpol nila se mu je davna želja postati slikar, neizpolnjena pa je ostala druga že lja — zaslužek v domačem kraju. Boj za materialni obstanek je bil trd. Ker so premalo kupovali njegove slike, ni našel zaslužka doma, niti se mu ni po srečilo dobiti zaposlitve v bližini doma. Iz literature zvemo, da je najprej služboval v Ljubljani kot profesor risanja.26 Ni mi bilo moč ugotoviti na kateri šoli, možno je, da je bil na realni gimnaziji, kjer je bil zaposlen nekaj mesecev leta 1933, a tu ni dolgo ostal. Kot profesor risanja — tak je bil največkrat naziv slikarjev v obdobju med dvema vojnama — je delil usodo slovenskih tovarišev, ki so jih premeščali v oddaljene kraje države. Slavonski Brod Na gimnazijo v Slavonskem Brodu so ga premestili 16. aprila leta 1929.27 Čeprav je večkrat prosil za premestitev, je tu ostal štiri leta in odslužil vso pripravniško dobo — tri leta. Bil je zelo navezan na rojstni kraj in je težko prenesel ponovno ločitev od doma. V tamkajšnji družbi se je nekako znašal, saj je pridno zahajal v kavarne in gostilne, kjer je risal v skicirke tipične obraze. Poučevanje na gimnaziji ni pospeševalo njegovega umetniškega razvoja. Veliko manj je slikal in risal, saj je iz tega časa malo ohranjenih del. Iz vseh štirih let, ki jih je preživel v Slavonskem Brodu, je ohranjenih le osem ski- cirk. Največ je slikal doma med počitnicami, v Slavonskem Brodu pa je veliko študiral pokrajino v okolici Save (Večer na Savi). V Slavonskem Brodu je naslikal list z naslovom Zaljubljenca (kat. št. 17), ki kaže zaljubljeno dvojico, ki s hrbtom obrnjena proti gledalcem sedi na robu gozda pod visokimi smrekami in zre v daljavo, kjer se leno vije reka. Še dalje se vidijo hribi in nebo. Akvarel iz leta 1930 je poln liričnega raz položenja in zasanjanosti in je daljni odmev secesije, saj po vsebini spominja na dela M. Gasparija. Ta list je odsev umetnikove nežne in občutljive notra njosti in izraža njegove neizpolnjene želje, ki so se rodile v samoti daleč od 84 doma. Malo je dostopnih in ohranjenih del, ki so nastala v Slavonskem Brodu. Oljna slika Portret dečka (kat. št. 23), ima zadaj napis, ki nam pove, da je bil naslikan leta 1930 v Slavonskem Brodu. Poteze čopiča so široke in ostro ločene med seboj, da portret deluje skoraj oprijemljivo plastično. Barve so temne in medle. Slika je neživljenjska in mrka, vidi se, da je slikana po na čelih nove stvarnosti. Na enak stvarni način sta slikana: Avtoportret (kat. št. 22) in Portret ne znanca (kat. št. 29) iz leta 1932. Upodobljenca ne kažeta nobenega čustva ali misli, značilne so tudi temne barve, uglašene na en ton. Največ ohranjenih del iz tega časa kaže spet vodne motive iz okolice Škofje Loke, ki jo je upo dobil tolikokrat kot noben slikar pred njim. Motive je znal prikupno izbirati; pokrajino je vedno slikal tako, da je zajel tudi vodo. Krajina (kat. št. 24) in Puštalski most (kat. št. 36) sta kompozicijsko in barvno skladni oljni sliki, motiva skrbno izbrana. Umetnik je spremenil način sli kanja, slikanje zanj ni bilo več problem kot pri Puštalski brvi in je krajino le obnovil ter ji vtisnil rahel pesniški navdih. V oljni tehniki je naslikal Portret E. G. (kat. št. 28). Portret slikarjeve prijateljice je nastal leta 1932 in je soroden delom Franceta Kralja, ki je po letu 1923 slikal z močnim poudarkom plastike in v mrkem enotnem tonu (Družinski portret, 1926). Košir je veliko slikal tihožitja, predvsem cvetlična, kar se ujema z njego vo pripadnostjo konceptu nove stvarnosti, vendar je malo ohranjenih tovrst nih slik. Vzrok je v tem, da se je selil z enega službenega mesta do drugega, iz kraja v kraj. Veliko slikar j evih del se je porazgubilo tudi med drugo sve tovno vojno. Eno izmed ohranjenih je Tihožitje (kat. št. 35) iz leta 1933. V Slavonskem Brodu je odslužil pripravniško dobo treh let, zato je 11., 12. in 13. januarja leta 1933 lahko opravljal strokovni izpit v Beogradu, ki ga je usposobil za učitelja veščin risanja in pisanja. Iz ohranjenih dokumentov razberemo njegovo učiteljsko pot, polno premeščanj iz kraja v kraj. V dese tih službenih letih je petkrat zamenjal kraj zaposlitve. Po opravljenem stro kovnem izpitu ni več dolgo ostal v Slavonskem Brodu. Dne 11. marca leta 1933 so ga premestili na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani. V Ljub ljani ni dolgo poučeval. Ze avgusta istega leta je bil premeščen na ptujsko gimnazijo. V Ptuju je ostal do 11. februarja leta 1936, ko so ga premestili v Kranj. Ptuj V Ptuju, kjer je stanoval v hiši tik za proštijsko cerkvijo,28 je veliko slikal in aktivno sodeloval v umetnostnem življenju severozahodne Slovenije. Bil je član mariborske »Brazde«, ki je bila ustanovljena leta 1931 in je bila do okupacije glavna vez in prizorišče mariborskega umetnostnega življenja. Ude leževal se je vseh njenih razstav v Mariboru in drugod, npr. v Ljubljani leta 1934, kjer je vzbudil pozornost z vodnimi krajinami.29 Včlanjen je bil v »Klub petorice« v Mariboru, ki so ga sestavljali še Zoran Didek, Karel Jifak, Ivan Kos in Albert Sirk in za katerega so značilne prehodne in neprečiščene ambicije.30 Uveljavljal se je tudi z naročili in dobival priznanja za svoje delo z ob časno predstavitvijo le-tega v revijah, predvsem v Mladiki, kjer je o njem poročal Karel Dobida. Kupce za svoje slike je iskal med premožnej šimi ljudmi, ki so umetniška dela lahko kupovali. Ohranjene so naslednje 85 slike, ki so bile v tem času naslikane po naročilu: Selca (kat. št. 42), Zali log (kat. št. 38), Škofja Loka (kat. št. 47), Spanova hiša na Suhi (kat. št. 48) in Stara mama (kat. št. 43) ter Marija Planina (kat. št. 53). Po naročilu je slikal tudi nabožne podobe. Od štirih ohranjenih slik Marije z otrokom (kat. št. 34, 44, 50, 51) so tri posnete po Rafaelu, ena pa po španskih baroč nih mojstrih (kat. št. 34). Le na eni sliki, kjer so forme prevzete po Rafaelu, so barve bolj izrazite (kat. št. 50). Za portret mu je bilo treba požirati približno osem ur. Toliko časa je poleti leta 1933 portretiral prijatelja Evgena Burdycha (kat. št. 33) s ka terim sta hodila na sprehode v Vincarje. Krajino po naročilu je v naravi slikal petkrat ali šestkrat.31 Rad je sprejel vsako naročilo. Po Obrtni razstavi leta 1936 v Škofji Loki je Fran cetu Planini v zahvalo, ker je posredoval pri prodaji njegove oljne slike, podaril akvarel Krevsov jez (kat. št. 24). Ukvarjal se je tudi z ilustracijo.32 Ohranjenih je nekaj listov, vendar premalo za pravilno oceno. V njegovih slikah je od leta 1933 opaziti spremembo. Barve so postale svetlejše in bolj jasne, barvna lestvica bogatejša. Na oljnih slikah Pu- štalski most (kat. št. 36), Kamnitnik (kat. št. 39), Lubnik (kat. št. 45) in Po gled z Golnika (kat. št. 49) je izginila realistična hladnost in je prišla do iz raza umetnikova topla osebnost. Verjetno je na to spremembo v slikarje- vem značaju in delu vplivala ugodna službena premestitev iz Slavonskega Broda v Ptuj. Kamnitnik je slikan širokopotezno, od daleč in zviška. Topel kolorit sestavljajo rumeni, olivno zeleni in rdeči toni, nekaj je tudi bele barve. Prav ta oljna slika iz leta 1933 napoveduje spremembo v načinu slikanja. Zanimivo je, da so svetle barve odmev Groharja, ki je tudi slikal isto pokrajino. Na akvarelu Krevsov jez (kat. št. 29) je viden Koširjev nadaljnji razvoj te panoge. Nekdaj motne barve so zdaj čiste in pisane in kar sijejo od svežine. Iste značilnosti veljajo tudi za Kamniti most (kat. št. 30), ki je prav tako nastal leta 1933. Nadrobnosti je tu še bolj opuščal. Tema odličnima akvareloma se po zrelosti približuje tudi akvarel, kjer je umetnik upo dobil: nekdanjo Balantovo hišo in vhod v kapucinsko cerkev. Zato ima ta slika poleg umetniške tudi dokumentacijsko vrednost, saj je večina upo dobljenih stavb porušena. Slikar je večkrat naslikal Svojo najbližjo sose ščino; leta 1932 npr. v akvarelni tehniki štante pred kapucinsko cerkvijo ob veliki noči (kat. št. 26). Oljna slika Tihožitje (kat. št. 46) iz leta 1934 je zanj značilna. Sredi šče slike je prt na mizi, na katerem ležita dve polovici štruce kruha. Na mizo so postavljeni še vrč, steklenica, nož in skleda z jabolki in kruhom. Predmeti so podani plastično, risba je ostra, detajli so opuščeni. Slika je uglašena na oker tone. To tihožitje priča, da je slikar še vedno ustvar jal v skladu z načeli nove stvarnosti. Kranj Od začetka leta 1936 je služboval na gimnaziji v Kranju. To je bilo tako blizu doma! Hodil je v bližnjo okolico in slikal (Soteska Kokre). Tudi tod so ga utesnjevale ozke razmere in okolje, poučevanje pa je bilo zaradi stalnega nemira, ki je vladal v gimnazijskih risalnicah, naporno. Vedno si je želel, da bi ga upokojili in bi se lahko v miru posvetil slikarstvu. Želel se je tudi umetniško izpopolnjevati v tujini, vendar za to nikoli ni našel možnosti. 86 Na obveznem pregledu so odkrili, da ima pljučno bolezen. Leta 1935 se je že zdravil na Golniku, saj je tega leta naslikal Pogled z Golnika (kat. št. 49). Na Golnik se je večkrat vrnil na zdravljenje in je tudi tam veliko slikal. Portretiral je malo primarijevo hčerko in v akvarelu upodobil sana- torij po dežju. Bolezen mu je jemala moč, a volje do slikanja mu ni vzela. Cele mesece je preživljal doma in slikal, saj je bil na bolniškem dopustu: od 1. aprila do 1. julija leta 1937, od 22. februarja do 2. marca leta 1938 in od 28. septembra 1938 do 6. junija 1939. leta.33 Še naprej je slikal po naročilu, predvsem portrete strogo realistično. Izredno ljubkost je dosegel v študiju dekliških glav: Hčerka dr. Furlana (kat. št. 54), Soseda Iuka Jaklič (kat. št. 60) in Portret neznanega dekleta (kat. št. 61). Rad je upodabljal otroke, ker odraslih modelov ni mogel do biti. V ateljeju nad Soro je nekoč portretiral mlajšo sestrico, na steni pa je imel obešeno risbo akta. Ker mati ni dovolila, da bi »kvaril« otroka, je sestra ostala brez portreta in je namesto nje naslikal malo sosedo.34 Zaradi živih barv je zanimiva oljna slika Škofja Loka (kat. št. 58) iz leta 1936. Umetnik je slikal panoramo mesta z Lubnikom nekje ob sotočju obeh Sor. Na sliki je še Lahov most, ki je bil med vojno porušen, zato ima slika tudi dokumentacijsko vrednost. Najraje je slikal daljne poglede na pokrajino, če je bilo le mogoče od zgoraj. Z bratom se je povzpel na Krancelj in od tam slikal labodji SORSKO POLJE, 1938, družina Košir Sle. Loka, kat. št. 66 87 spev — Sorsko polje (kat. št. 66). Globina in zračna perspektiva odlično podpirata izraz pokrajine, ki je pesniško navdahnjena. Pri isti pokrajini je prišel do enako svetlih barv kot mnogo prej Grohar; ta slika priča o pes niško navdahnjenem talentu in predstavlja vrhunec med njegovimi kra jinami. 2e veliko prej je Košir študiral pokrajino, obsijano s toploto jesen skega sonca (Zali log, Kamnitnik, Pogled z Golnika, Soteska Kokre). Izmučen od dolgotrajne bolezni je umrl 28. septembra leta 1939. Na mrtvaškem odru so ga spremljale njegove slike in to je bila edina samo stojna razstava njegovih slik, saj se je za življenja udeleževal le skupin skih razstav. 2e po smrti sta bili dve njegovi sliki na razstavi kluba »Lada« (Sorsko polje in Ob domačem mlinu), Zatišje pa na jubilejni umetnostni razstavi ob štiridesetletnici prve umetnostne razstave leta 1900 v Mestnem domu. Koširjevo mesto v slovenski umetnosti Košir je študiral in se umetniško oblikoval v tretjem desetletju, ki je na Slovenskem čas ekspresionizma, nove stvarnosti in manj razširjenega konstruktivizma. Prve oljne slike je naslikal v začetku dvajsetih let. Po izbiri motivov močno spominjajo na dela vesnanov. Torej je bil sprva ne kak spremljevalec moderne slovenske umetnosti, kjer je zavzemal osred nje mesto ekspresionizem. Med študijem na zagrebški akademiji je nanj najmočneje vplival pro fesor Vladimir Becič s čvrsto tonsko gradnjo telesnosti. Vse življenje se je Košir skušal približati plastičnemu in tonskemu načinu slikanja, kot ga je Becič realiziral v t. i. »evklidskem obdobju« v letih takoj po prvi svetovni vojni. To prizadevanje je Košir najbolje uresničil v portretih in tihožitjih. »Evklidsko obdobje« pri Beciču sovpada s pojavom nove stvarnosti na Slovenskem sredi dvajsetih let, Koširja pa povezuje prizadevanje, da bi se približal učiteljevemu načinu slikanja, s slikarstvom Draga Vidmarja, Vena Pilona, Franceta Kralja in Franja Stiplovška. S svojim delom je pripadal tudi socialni umetnosti, ko je upodabljal mestne reveže — špitalarje. Kot Pilon v motivih iz predmestja se je Ko šir znal vživeti v dušo mestnih reveže v. Njegova grafika je bila sprva pod vplivom secesijskih motivov, v nekaj grafičnih listih pa se je kasneje močno približal snovni vsebini, ki je značilna za Georga Grosza in nemško novo stvar nost. V slikarskem smislu — v formalni obdelavi snovi — je bil nerevolucio- naren umetnik saj je vseskozi slikal realistično. Vzrok je iskati v mirnem in vase zaprtem značaju, ki je bil posledica stroge vzgoje in nenaklonje nega okolja. V nekaterih akvarelih se čuti ekspresivnejši barvni izraz, v eni oljni sliki se je ukvarjal s problemom Cezannovega slikarstva, ki je vodilo v kubizem. Način slikanja, za katerega se je navdušil na akademiji, z razumsko skonstruiranimi oblikami in hladno zadržanih temnih barv, ki mu je ostal zvest vse življenje, je bil aktualen le kratek čas. Ze leta 1928, ko je konča- val študij, se je na Slovenskem pojavila nova generacija slikarjev, tudi šo- lanih v Zagrebu. Poimenovala se je »Četrta generacija« in je bila naper jena proti načelom nove stvarnosti in ekspresionizma ter se je zavzemala za načelo barvnega realizma. Košir se je kolorističnemu razpoloženju pri- 88 bližal v svojem drugem ustvarjalnem obdobju po letu 1933. Takrat se je v krajinah otresel hladne zadržanosti barv, ki so postale svetlejše in bolj pisane. Če se je v začetnih akvarelih in oljih ukvarjal s problemom ekspre- sionističnega in kubističnega slikarstva, je zdaj njegov pejsaž pod Grohar jevim vplivom postal impresionistična obnova prirode z rahlim pesniškim navdihom. Do pravega mojstrstva se je povzpel v upodabljanju vode. Opombe 1. Prepis rojstnega in krstnega lista iz rojstne in krstne knjige župnije Skofja Loka, zvezek 11, str. 51, štev. 60. — 2. Zdaj, Novi svet 4. — 3. P. Blaznik: Škofja Loka in loško gospostvo (973—2803), Skofja Loka 1973 (od tod cit. Blaznik, 1973). — 4. K. Dobida, Slikar France Košir, Mladika XV, 1934, št. 5, str.192—193 (od tod cit. Dobida, 1934); Blaznik, 1973. — 5. Dobida, 1934. — 6. Dobida, 1934; A. Pavlovec, Slikar France Košir: Ob retrospektivni razstavi v Loškem muzeju, LR VII, 1960, str. 111—118 (od tod cit. Pavlovec, 1960). — 7. Prepis šolskega spričevala za šolsko leto 1917/18. — 8. Pripovedoval Jože Košir, slikarjev brat. — 9. Pavlovec, 1960. — 10. S. S. (Saša Santel), France Košir, Naš obzor (priloga Domači prijatelj) IV, 1930, št. 3, str. 64—65 (od tod cit. Santel, 1930). — 11. Fran Sijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 281 (od tod cit. Sijanec, 1961). — 12. Seznam predavanj v indeksu, Kraljeva akademija za umetnost in umetno obrt v Zagrebu. — 13. Podatki za to poglavje: Enciklopedija likovnih umetnosti I, Zagreb 1959, str. 25—26 (od tod cit. ELU). — 14. ELU III, Zagreb 1969, str. 232—233; Počeci jugo- slovanskog modernog slikarstva, Muzej savremene umetnosti, Beograd 1973 (od tod cit. Počeci, 1973). — 15. Vojeslav Mole: Umetnost Juinih Slovanov, Ljubljana 1965, str. 431 (od tod cit. Mole, 1965); Počeci, 1973. — 16. ELU III, Zagreb 1969, str. 196; Počeci, 1973. — 17. ELU I, Zagreb 1959, str. 729—30; Mole, 1965; Počeci, 1973. — 18. ELU III, Zagreb 1969, str. 247; L. Menaše: Evropski umetnostnozgodotrinski leksikon, Ljubljana 1971, stolpec 1079 (od tod cit. Menaše, 1971); Počeci, 1973. — 19. ELU I, Zagreb 1959, str. 297—298; Mole, 1965, str. 435; Menaše, 1971, stolpec 167—168; Počeci, 1973. — 20. Pripovedovala Jože Košir, slikarjev brat, in prof. France Planina; pismo prof. Franca Jesenovca, dat. 2. avgusta 1979. — 21. Potrdilo, Komanda ljubljanskega polkovnega okrožja, dne 29. julija 1926. — 22. Pripovedoval Jože Košir, slikarjev brat. — 23. Na Koširjevem domu je shranjenih 32 beležk, ki vsebujejo risbe s svinč nikom in tušem, in par sto risb na posameznih listih papirja različne velikosti, kjer so največkrat prerisani prizori iz skicirk. Te risbe zaslužijo posebno obravnavo. — 23a Pismo prof. Franca Jesenovca, dat. 2. avgusta 1979. — I. Sedej: Ideološke korenine slovenske mitologije v delih Gvidona Birolle in Maksima Gasparija, LR XXIII, 1976, str. 63—72. — 24. Podatki za to poglavje: F. Štele: Slovenski slikarji, Ljubljana 1949; S. Čopič: Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966; Nadrealizem, socijalna umet nost, Muzej savremene umetnosti, Beograd 1969. — 25. Prepis potrdila, ki ga je iz dala Kraljeva umetnička akademija v Zagrebu. — 26. Dobida, 1934; td (Tine Debe- Ijak), Nekrolog, S LXVII, Ljubljana 1939 št. 224 (30. IX.), str. 8; -r., Ob smrti slikarja Franceta Koširja, Večernik XIII, Maribor 1939, št. 228 (5. X.), str. 6; K. Dobida, t Slikar France Košir, LZ LIX, Ljubljana 1939, št. 9/10, str. 506—508; A. Pavlovec, Razstava Franceta Koširja v Loškem muzeju, GG XIII, Kranj 1960, št. 52 (30. IV.), str. 5; Pavlovec, 1960; Sijanec, 1961. — 27. Prepis dokumentov, ki jih je izdalo Ministrstvo prosvete kraljevine SHS 16. aprila in 29. novembra 1929. — 28. Pripovedoval prof. Ivan Molinaro. — 29. -r, Ob smrti slikarja Franceta Koširja, Ve černik XIII, Maribor 1939, št. 228 (5. X.), str. 6. — 30. Sijanec, 1961, str. 118. — 31. Pripovedoval Joško Zabret. — 32. Santel, 1930. — 33. Izvestje državne gimnazije v Kranju, Kranj. — 34. Pripovedovala Marinka Košir, slikarjeva sestra. Zahvaljujem se slikarjevim bratom in sestram, posebej Marinki Košir, in osta lim sorodnikom ter vsem, ki so mi omogočili dostop do umetnikovih del. 89 LITERATURA 1930 s š. (S. Santel), Franc Košir, Naš obzor (priloga Domači prijatelj) IV, Ljubljana 1930, št. 3, str. 64—65 (z ilustr.). 1931 France Košir, Naš obzor (priloga DP) V, Ljubljaia 1931, št. 4, str. 67 (z ilustr.). — Ilustrirani Slovenec (tedenska priloga S) VII, Ljubljana 1931, št. 20, str. 158 (z ilustr.). — Katalog IV. razstave umetnin na Ljubljanskem velesejmu, Ljubljana maj—junij 1931 (seznam razstave). 1933 Katalog: Razstava slik in kipov slovenskih umetnikov, Jakopičev paviljon, Ljubljana september 1933 (seznam razstave). — Katalog: Razstava del slovenskih umetnikov, Mala dvorana hotela »Union«, Celje december 1933 (seznam razstave). 1934 K. Dobida, Slikar France Košir, Mladika XV, Ljubljana 1934, št. 5, str. 192—193 (z ilustr.). — Katalog: Razstava del slovenskih umetnikov, Jakopičev paviljon: Ljubljana september 1934 (seznam razstav). — Razstava mariborskega umetniškega kluba »Brazda« in njenih gostov: Anton Gvajc — Karel Jirak — Ivan Kos — France Košir — Albert Sirk — Anton Trstenjak, Ljubljana november—december 1934 (Razstavni katalog z ilustr.). 1935 I. pomladinska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, Jako pičev paviljon, Ljubljana maj—junij 1935 (Razstavni katalog). 1937 II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih, umetnikov, Jakopičev paviljon, Ljubljana april—maj 1937 (Razstavni katalog). — S LXV, 1937, št. 94 a (25. april), str. 9 (ilustr.). — K. Dobida, K delom Franceta Koširja, M XVIII, Ljubljana 1937, št. 7, str. 271 (z ilustr.) (od tod cit. Dobida, 1937). — Katalog razstavljenih slik in kipov na Velesejmu, Ljubljana september 1937 (seznam razstave). 1938 Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov, Umetniški klub, Maribor 1938 (Razstavni katalog). — Katalog razstavljenih del na umetnostni razstavi, Jakopičev paviljon, Ljubljana avgust 1938 (seznam razstave). — Katalog razstavljenih del na umetnostni razstavi Velesejemske prideditve "Ljub ljana v jeseni«, Ljubljana september 1938 (Razstavni katalog). 1939 td (T. Debeljak), Nekrolog, S LXVII, Ljubljana 1939, št. 224 (30. IX.), str. 8 (z ilustr.). — Pogreb slikarja Franceta Koširja, S LXII, Ljubljana 1939, št. 226 (3. X.), str. 5. — -r, Ob smrti slikarja Franceta Koširja, Večernik XIII, Maribor 1939, št. 228 (5. X.), str. 6. — K. Dobida, t Slikar France Košir, LZ LIX, Ljubljana 1939, št. 9/10, str. 506—508 — Lada: Klub slovenskih likovnih umetnikov, II. razstava, Jakopičev paviljon, Ljubljana december 1939 (seznam razstave z ilustr.). — M (M. Maleš), Osmrtnica slikarju Francetu Koširju, Umetnost IV, Ljubljana 1939/40, str. 67 (z ilustr. na str. 66). 1940 F. K. Kos, Razstava kluba »Lada«, Umetnost IV, Ljubljana 1939/40, str. 169—171 (z ilustr.). — I. G. (J. Gregorič), Razstava kluba »Lada«, DS LII, Ljubljana 1940, št. 1, str. 57—59. — Jubilejna umetnostna razstava ob priliki štiridesetletnice prve slovenske umet nostne razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani, Jakopičev paviljon, Ljub ljana marec—april 1940 (seznam razstave). — Izvestje Državne gimnazije v Kranju, Kranj 1939/40, str. 12—14. — F. Štele: Slovenski lesorez, Ljubljana 1940. 1943 F. Šijanec, Slovensko slikarstvo in kiparstvo od impresionizma do novejše dobe, Umetniški zbornik, Ljubljana 1943, str. 141—168. — M. Bencina, Slovenski sodobni umetniki, Umetniški zbornik, Ljubljana 1943, str. 234—264 (z ilustr.). 1949 F. Štele: Slovenski slikarji, Ljubljana 1949 (z ilustr.). 90 1953 F. Štele: Petdeset let jugoslovanskega slikarstva, Moderna galerija, Ljubljana 1953 (uvod v razstavni katalog). 1958 L. Menaše: Avtoportret na Slovenskem, Moderna galerija, Ljubljana 1958 (Uvod v razstavni katalog z literaturo). 1960 A. Pavlovec, Razstava Franceta Koširja v Loškem muzeju, GG XIII, Kranj 1960, št. 52 (30. IV.), str. 5 (z ilustr.). — A. Pavlovec, Slikar France Košir: Ob retrospektivni razstavi v Loškem mu zeju, LR VII, Škof ja Loka 1960, str. 111—118 (z ilustr. in literaturo). 1961 F. Sijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 118, in pas- sim. 1965 V. Mole: Umetnost Južnih Slovanov, Ljubljana 1965. 1966 S. Čopič: Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966. 1969 Nadrealizam, socialna umetnost, Muzej savremene umetnosti, Beograd 1969. 1971 L. Menaše: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana 1971. 1973 P. Blaznik: Škofja Loka in loško gospostvo, (973—1803), Škofja Loka 1973. — Počeci jugoslovenskog modernog slikarstva, Muzej savremene umetnosti, Beo grad 1973. 1976 I. Sedej: Ideološke korenine slovenske mitologije v delih Gvidona Birolle in Maksima Gasparija, LR XXII, Škofja Loka 1976, str. 63—72. RAZSTAVE 1931 Beograd: velika pomladanska razstava jugoslovanskih likovnih umetnikov, v umetniškem pavlijonu na Kalamegdanu. 1931 Ljubljana: IV. razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmu, v paviljonu »K«. 1933 Ljubljana: Razstava slik in kipov slovenskih umetnikov, v Jakopičevem pa viljonu. 1933 Celje: Razstava del slovenskih umetnikov, v Mali dvorani hotela »Union«. 1934 Ljubljana: Razstava del slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. 1934 Ljubljana: Razstava mariborskega umetniškega kluba »Brazda« in njenih gostov, v Jakopičevem paviljonu. 1935 Ljubljana: I. pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, v Jakopičevem paviljonu. 1937 Ljubljana: II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov, v Jakopičevem paviljonu. 1937 Ljubljana: Razstava slik in kipov na velesejmu v paviljonu »G«. 1938 Maribor: Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov, prire dil Umetniški klub v Veliki unionski dvorani. 1938 Ljubljana: Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. 1938 Ljubljana: Umetnostna razstava Velesejemske prireditve »Ljubljana v je seni«, v paviljonu »G«. 1939 Ljubljana: II. razstava kluba slovenskih likovnih umetnikov »Lada«, v Ja kopičevem paviljonu. 1940 Ljubljana: Jubilejna umetnostna razstava ob štiridesetletnici prve slovenske umetnostne razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani; priredilo: Dru štvo slovenskih likovnih umetnikov, v Jakopičevem paviljonu. 1960 Škofja Loka: Retrospektivna razstava Franceta Koširja, v Loškem muzeju. Zusammenfassung DER MALER FRANCE KOŠIR Der akademische Maler France Košir (Škofja Loka 1906—1939) besuchte nach der funfklassigen Volksschule, die er 1918 in Škofja Loka absolvierte, zuerst ein Jahr lang die Realschule in Ljubljana. Im Jahre 1920 inskribierte er sich an der Bild- hauerabteilung der Technischen Mittelschule in Ljubljana und besuchte gleichzei- tig die private Malerschule »Probuda«. Im Jahre 1923 schrieb er sich in die Zagre- ber Akademie fiir Kunst und Kunstgewerbe ein und diplomierte hier 1928 bei den 91 Professoren Babic und Becič. Er diente darauf als Zeichenprofessor in Ljubljana, Slavonski Brod, Ptuj und Kranj. Die ersten Olbilder Koširs aus dem Anfang der zwanziger Jahre erinnern der Wahl der Motive nach an die Arbeiten der Malergruppe Vesna. An der Akademie beeinfluBte ihn am starksten Vladimir Becič mit dem Tonaufbau der Korperlichkeit. Weil Košir ein im malerischen Sinn nichtrevoiutionarer Kiinstler war, malte er Stilleben und Portrats durchaus auf Art der Neuen Sachlichkeit mit vernunftge- maB konstruierten Formen und in kuhi verhaltenen dunklen Farben. In seiner Landschaftsmalerei trat dann nach dem Jahre 1933 eine farbenreichere Stimmung aul. Unter dem EinfluB Grohars wandelte sich die Landschaft Koširs zur impressio- nistischen Wiedergabe der Natur. Aquarelle malte er zuerst in triiben graublauen Tonen, spater entwickelte er sich in dieser Technik in Richtung der Aufhellung der Farben. Wahrend seiner Stu- dienjahre beschaftigte er sich auch mit Graphik, gab sie jedoch auf, als die Kunden fur diesen Kunstzweig kein Interesse zeigten. In seinen Litographien, Holzschnit- ten und Radierungen ist zuerst der EinfluB der Sezession sichtbar, spater naher- te er sich jedoch den Arbeiten G. Grosz' und der deutschen Neuen Sachlichkeit. Mit der Darstellung von Bettlertvpen gehorte er der sozialen Kunst an. Er beschaf tigte sich auch mit der Buchillustration, doch haben sich fur eine richtige Beur- teilung zu wenig Blatter erhalten. Echte Meisterschaft bezeugte er mit der Darstel lung des Wassers. Škof j a Loka hat er ofter dargestellt als irgend ein Maler vor ihm. KATALOG Olja VINCARJE, 1922 sign.: ni o. lepenka družina Košir, Skofja Loka POT Z OGRAJO IN 2ENSKO, 1922 sign.: d. sp. F. Košir 22. o. lepenka 23,5 X 30 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 KRAJINA, 1923 sign.: d. sp. F. KO 23 o. lepenka 28,3 X 36,8 cm družina Košir, Skofja Loka KMEČKA HIŠA sign.: d. sp. F. K. o. lepenka 24,3 X 25 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 PORTRET ŽENE, 1923 sign.: ni; zadaj napis F. Košir 23. o. lepenka 24,3 X 25 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 6 AVTOPORTRET, 1927 sign.: 1. sp. F. K. 27. o. pl. 87,5 X 80,5 cm MG (Loški muzej Sk. Loka) Razst.: Avtoportret na Slovenskem, Ljubljana MG, 1958; Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Avtoportret na Slovenskem, MG 1958 PORTRET DEČKA, 1927 sign.: d. sp. F. Košir 27 o. pl. 48,5 X 35 cm Albina Solc, Skofja Loka Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 8 PRI ŠIVANJU, 1927 sign.: d. sp. F. Košir 27 o. lepenka 50 X 34 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 PREDDVOR 1927 sign.: d. sp. F. Košir 27. o. pl. 41,5 X 56 cm Franc Oman, Kranj 10 KOŠIRJEV JEZ Z ZIHERLOVIM SKLADIŠČEM, 1928 92 sign.: F. K. 28. o. pl. 63,5 X 47 cm Milena Bidovec, Kranj 11 NA SIPCI, (1933) sign.: ni o. pl. 65 X 85 cm Franc Veber, Škof j a Loka 12 INTERIER, (1928) sign.: ni o. lepenka 32 X 40 cm družina Košir, Škof j a Loka Razst.: Šk. Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 13 PUSTALSKA BRV, 1928 sign.: d. zg. F. Košir 28. o. pl. 46 X 61 cm Franc Oman, Kranj 14 PORTRET PAVLETA BLAZNIKA, 1928 sign.: d. sp. F. Košir 28. o. pl. 63,5 X 47 cm dr. Pavle Blaznik, Ljubljana Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 15 PORTRET DEČKA, 1928 — NEDOKONČANA sign.: d. sp. F. K. 28 o. lepenka 48,5 X 38,5 cm Janko Košir, Sesljan pri Trstu 16 TETA NEŽA, 1928 sign.: d. zg. F. Košir 28 o. lepenka 41 X 38 cm družina Košir, Škof j a Loka Razst.: Sk. Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: France Košir, Naš obzor (priloga DP) V, 1931, št. 4, str. 67 (reprodukcija); Pavlovec, 1960 17 SEDEČI SPITALAR, 1928 sign.: d. sp. F. K. 28. o. pl. 53 X 25,5 cm družina Košir, Škof j a Loka 18 STOJEČI SPITALAR, (1928) sign.: ni o. pl. 51 X 27 cm družina Košir, Škof j a Loka 19 KREVSOVA ŽAGA Z ZATVORNICAMI, 1928 sign.: ni, zadaj napis F. Košir 28. avgust o. lepenka 36 X 53 cm dr. Aci Leben, Škof j a Loka 20 SPITALAR S KLOBUKOM, 1929 sign.: 1. sp. F. Košir 29. o. pl. 94,5 X 73 cm družina Košir, Skofja Loka 21 SEDEČI SPITALAR, (1929) sign.: ni o. pl. 87 X 69,3 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 22 AVTOPORTRET, (1930) sign.: d. zg.? (nečitljivo) o. pl. 52,5 X 44 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 23 PORTRET DEČKA, 1930 sign.: ni, zadaj napis F. Košir, Slav. Brod 1930 o. lepenka 48 X 35,5 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 24 KRAJINA, 1930 sign.: d. sp. F. K. 30 o. pl. 30 X 37,5 cm Zupančič Majda, Reteče Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 25 MOST CEZ SORO, 1930 sign.: d. sp. F. Košir 30. o. pl. 44 X 64 cm privatna last, Ljubljana 26 JEZ, 1930 sign.: d. zg. F. K. 30 o. pl. 30 X 37 cm Jože Veber, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 27 DOMAČI JEZ, 1930 sign.: d. sp. F. K. 30 o. karton 38,5 X 48,5 cm Janko Košir, Sesljan pri Trstu 93 28 PORTRET E. G., 1932 sign.: d. sp. F. Košir 32 o. pl. 70 X 64 cm privatna last, Skofja Loka 29 PORTRET NEZNANCA, 1932 sign.: d. zg. F. Košir 32. o. lepenka 49 X 35 cm družina Košir, Skofja Loka 30 DOMAČI JEZ, 1932 sign.: 1. sp. F. Košir 32 o. pl. 45 X 65 cm Franc Oman, Kranj 31 SKOFJA LOKA, (1932) sign.: ni o. pl. 53 X 100 cm Mira Bernik, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 (reprodukcija) 32 NOVA ŠOLA, (1932) (slike nisem uspela uvidentirati) sign.: ni Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 33 PORTRET EVGENA BURDYCHA, (1933) sign.: ni o. pl. 70 X 64 cm Evgen Burdvch, Skofja Loka 34 MARIJA Z JEZUSOM, 1933 sign.: d. sp. F. K. 33 o. pl. 55 X 77 cm Janez Tušek, Skofja Loka 35 TIHOŽITJE, 1933 sign.: d. sp. F. K. 33 o. lepenka 47,5 X 35,5 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 36 PUSTALSKI MOST L, 1933 sign.: d. sr. F. Košir 33 o. pl. 65 X 89 cm Janko Košir, Sesljan 37 PUSTALSKI MOST II., (1933) sign.: ni o. pl. 51,3 X 65 cm Loški muzej Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 38 ZALI LOG, 1933 sign.: d. zg. F. Košir 33 o. pl. 67 X 86 cm Jože Veber, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 39 KAMNITNIK I., (1933) sign.: d. sp. 33 F. Košir o. pl. 46,5 X 60 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 40 KAMNITNIK II., 1933 sign.: d. sp. F. Košir 3 (3?) o. pl. 44 X 46 cm privatna last, Ljubljana 41 SKOFJA LOKA, 1933 sign.: 1. sp. F. Košir 33 o. pl. 56,5 X 70 cm Lidija Sivic, Ljubljana 42 SELCA, 1934 sign.: d. sp. F. Košir 34. o. pl. 53,5 X 64 cm Magda Megušar, Zg. Jezersko (privatna last Ljubljana) 43 STARA MAMA, 1934 sign.: F. Košir 34 o. pl. 59 X 45,5 cm Matija Megušar, Selca 44 MARIJA Z JEZUSOM, 1934 sign.: F. Košir 34 o. pl. 65 X 52 cm Jože Košir, Jesenice 45 LUBNIK, 1934 sign.: 1. sp. F. Košir 34 o. pl. 31,5 X 65 cm MLO Ljubljana (MG Ljubljana) Razst.: Ljubljana, II. pomladanska razstava DSLU, v Jakopičevem paviljonu, 1937 Lit.: S LXV 1937, št. 94a (25. april), str. 9 (reprod.) 94 46 TIHOŽITJE, (1934) sign.: ni o. pl. 51,5 X 65,5 cm MG Ljubljana (Loški muzej) Razst.: Ljubljana, Razstava mariborskega umetniškega kluba »Brazda« in njenih gostov, v Jakopičevem paviljonu, 1934; Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Katalog »Brazde«, 1934 (reprod.) 47 SKOFJA LOKA, (1935) sign.: F. Košir o. pl. 81,2 X 64,5 cm privatna last, Ljubljana 48 SPANOVA HIŠA NA SUHI 1935 sign.: d. sp. F. Košir 35 o. pl. 53 X 64,5 cm Anica Hartman, Ljubljana 49 POGLED Z GOLNIKA, 1935 sign.: F. Košir 35 o. pl. 52 X 65,5 cm Marjeta Furlan-Lipovec, Ljubljana Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 50 MARIJA Z DETETOM, 1935 sign.: d. sp. F. K. 35 o. pl. 65,5 X 52 cm Adela Janežič, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 51 MARIJA Z DETETOM, 1935 o. pl. 81,5 X 64,5 cm Marijina cerkev v Crngrobu sign. 1. sp. F. K. 35 52 V MLINU, (1935) sign.: ni o. pl. 55,7 X 69,7 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Obrtna razstava, 1936; Ljubljana, II. pomladanska razsta va DSLU, v Jakopičevem paviljonu, 1937; Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 (reprod.) 53 PORTRET MARIJE PLANINA, 1936 sign.: d. zg. F. Košir 36 o. pl. 66 X 52 cm France Planina, Ljubljana Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 PORTRET DEKLICE, 1936 sign.: d. sp. F. Košir 36 o. pl. 60 X 59 cm dr. Jana Furlan-Hrabar Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 55 TIHOŽITJE Z RIBAMI, 1936 sign.: d. zg. F. Košir 36 o. pl. 56 X 70 cm privatna last, Ljubljana 56 PORTRET MIHE RANTA, 1936 sign.: F. Košir 36. o. pl. 56 X 60 cm Andrej Rant, Ljubljana Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 57 JEZ, (1936) sign.: d. sp. F. K. 36. o. lepenka družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 58 SKOFJA LOKA, 1936 sign.: 1. sp. F. Košir 36. o. pl. 65,2 X 85 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 59 AVTOPORTRET S KLOBUKOM, 1937 sign.: ni, zadaj napis F. Košir 37 o. vezana plošča družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Dobida, 1937 (reprod.); Pavlovec, 1960 (reprod.) 60 PORTRET DEKLICE, (1937) sign.: ni o. pl. 80 X 64 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Dobida, 1937 (reprod.) 61 PORTRET DEKLETA sign.: ni o. pl. 80 X 64,5 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 95 62 PORTRET DEKLETA S KITO sign.: ni o. pl. družina Košir, Škof j a Loka 63 MOST CEZ KOKRO, 1937 sign.: 1. sp. F. Košir 37. o. pl. 61 X 49 cm Loški muzej (knjižnica Ivan Tavčar) Škof j a Loka Razst.: Ljubljana, Velesejmska prireditev 1938; Škof j a Loka, Loški muzej, 1960 64 KOŠIRJEV MLIN, 1937 sign.: d. sp. F. Košir 37 o. pl. 64 X 80 cm Jože Košir, Jesenice 65 ZABRETOVA DOMAČIJA, (1936-38) sign.: F. Košir... (?) o. pl. 78 X 105 cm Joško Zabret, Britof pri Kranju 66 SORSKO POLJE, 1938 sign.: d. sp. F. Košir 38. o. pl. 64,3 X 81,3 cm družina Košir, Škof j a Loka Razst.: Ljubljana, II. razstava Lade, Jakopičev paviljon, 1939; Skofja Loka, Loški muzej, 1960 67 SV. JURIJ NA KONJU (slike . nisem uspela evidentirati) (naročil Thaler) 68 JELENA sign.: d. sp. F. Košir o. pl. 65 X 47 cm Loški muzej, Skofja Loka 69 GAMSI sign.: d. sp. F. Košir o. pl. 65 X 47,5 cm Loški muzej, Skofja Loka 70 TIHOŽITJE (slike nisem uspela evidentirati, 1. 1960 še lastnik A. Kos, Reteče — Gor. vas) Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 (reprod.) 71 TIHOŽITJE — NEDOKONČANA sign.: ni o. pl. 66 X 45 cm družina Košir, Skofja Loka 72 PORTRET BRATA LADA, (1938) — NEDOKONČANA sign.: ni o. pl. 60 X 64 cm družina Košir, Skofja Loka 73 ISTRIJANKA sign.: ni (avtorstvo sporno) o. lepenka 37 X 39,5 cm Vladimir Žužek, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Akvareli 1 KAMNITI MOST, 1925 sign.: d. sp. F. K. 25 38 X 27 cm Janko Košir, Sesljan 2 FEŠKOVA HIŠA, 1925 sign.: d. sp. F. K. 25 29,5 X 24 cm Ana Ogorevc, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej 1960 3 KAMNITNIK, 1926 sign.: d. sp. F. Košir 26. 39 X 58,5 cm družina Košir, Skofja Loka 4 NARODNA NOSA, (1926) sign.: ni 38 X 30 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 5 PORTRET ŽENSKE, 1926 sign.: d. sp. F. Košir 26 21 X 17,5 cm Oto Burdvch, Skofja Loka 6 DOMAČE DVORIŠČE, 1927 sign.: 1. sp. F. Košir 27. 16,7 X 27,1 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 96 7 PORTRET MOŽA Z BRKI, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 30,6 X 23 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 8 HIŠA OB JEZU, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29 49,5 X 39,5 cm Jože Veber, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 9 KAMNITI MOST, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 45 X 33,5 cm Ana Lušin, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 10 KAMNITI MOST, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29 29 X 38,5 cm Jože Veber, Skofja Loka Razst. Skofja Loka, Loški muzej, 1960 11 SKOFJA LOKA, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 12 SLAVONSKI BROD, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 21,5 X 30,8 cm družina Košir, Skofja Loka 13 KRAJINA, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 39.8 X 28,9 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 14 V GOZDU, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 22,7 X 31 cm družina Košir, Skofja Loka 15 KRAJINA S TOPOLI, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 28,3 X 41,3 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 16 SKOFJA LOKA V SNEGU, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. 35,5 X 50 cm družina Košir, Skofja Loka 17 ZALJUBLJENCA, 1930 sign.: d. sp. F. Košir 30 35 X 24,2 cm družina Košir, Skofja Loka 18 KAMNITI MOST, 1930 sign.: 1. sp. F. Košir 30. Skofja Loka 33,5 X 24 cm Loški muzej, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 19 KREVSOV JEZ, 1930 sign.: d. sp. F. Košir 1930. 47 X 32,5 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 20 KOŠIRJEV JEZ Z ZIHERLOVIM SKLADIŠČEM sign.: d. sp. F. Košir 30 Skofja Loka 35.2 X 24 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 21 MODEL, (1929) sign.: ni 58 X 38,5 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 22 SLAVONSKI BROD, 1930 sign.: ni 33 X 40 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 23 STARA LOKA, 1930 sign.: d. sp. F. Košir 1930 34.3 X 48,5 cm družina Košir, Skofja Loka 24 KREVSOV JEZ, 1930 sign.: F. Košir 30, zadaj napis Dar Fr. Koširja 7 Loški razgledi 97 »po obrtno-industrij. razstavi« — 1936 France Planina, Skofja Loka 25 VEČER NA SAVI sign.: d. sp. F. Košir 31 27 X 37 cm Mestni muzej, Ljubljana Razst.: Ljubljana, velesejmska prireditev, 1931 26 STANTI PRED KAPUCINSKIM ZNAMENJEM, 1932 sign.: d, sp. F. Košir 32. 16 X 18,9 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Pavlovec, 1960 27 HIŠA OB JEZU, 1933 sign.: d. sp. F. Košir 33. Skofja Loka, 24,5 X 35 cm družina Košir, Skofja Loka 28 LUBNIK, (1933) sign.: ni 34,1 X 29 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 29 KREVSOV JEZ, 1933 sign.: d. p. Košir 33 36 X 42,5 cm Loški muzej, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 30 KAMNITI MOST, (1933) sign.: ni 39.5 X 28 cm Tone Hafner, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 31 SKOFJA LOKA sign.: ni 38.6 X 29,8 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 32 PORTRET MOŽA sign.: ni 36,4 X 26,7 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Grafike 1 ZIMSKA POKRAJINA, 1922 sign.: d. sp. na listu F. Košir 22. jedkanica 5,4 X 7,6 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 2 ALEGORIJA, (1924/25) sign.: ni lesorez 29,6 X 23,5 cm družina Košir, Skofja Loka 3 V GOSTILNI, (1925) sign.: d. sp. F. Košir 25. lesorez 25 X 15 cm družina Košir, Skofja Loka 4 CIRKUS, 1926 sign.: d. sp. na listu F. Košir 26 jedkanica 13,5 X 11,6 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 5 V PARKU, 1926 sign.: d. sp. F. Košir 26. jedkanica 24,5 X 20,1 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 6 PORTRET OČETA, 1927 sign.: d. sp. na listu F. Košir 27. 7 V KUPEJU, 1927 sign.: d. sp. na listu F. Košir 27. jedkanica 23 X 16,2 cm družina Košir, Skofja Loka 8 V GOSTILNI, (1927) sign.: ni jedkanica 24 X 34 cm družina Košir, Skofja Loka 9 PIKNIK, 1927 sign.: d. sp. F. Košir 27. jedkanica 25 X 21,5 cm družina Košir, Skofja Loka Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 98 Risbe 10 1 EX LIBRIS sign.: sr. zg. F. K. tuš 8,8 X 5,1 cm družina Košir, Škof j a Loka (če ni navedeno drugače, so vse ostale risbe v lasti umetnikove družine) 2 LOBANJA EN FACE — ŠTUDIJA sign.: 1. sp. F. Košir svinčnik 25,7 X 32,5 cm 3 LOBANJA V PROFILU — ŠTUDIJA sign.: 1. sp. F. Košir svinčnik 25,7 X 32,5 cm 4 LOBANJA V PROFILU — ŠTUDIJA (1920—1923) sign.: d. sp.: F. KOŠIR PROBUDA oglje 53,5 X 34,9 cm 5 LOBANJA EN FACE — ŠTUDIJA, Mg20 1923) sign.: d. sp. F. KOŠIR PROBUDA oglje 53,5 X 34,9 cm 6 PORTRET STARCA — ŠTUDIJA, 1922 sign.: d. sp. F. Košir 21. XII. 22. oglje, kreda 50 X 33 cm 7 PORTRET STARCA — ŠTUDIJA, 1922 sign. 1. sp. F. Košir II. L. KIP. ODD. 8. II.—15. II. 22. svinčnik 4S,5 X 27,5 cm 8 PORTRET STARCA — ŠTUDIJA, 1922 sign. 1. sp. F. Košir II. L. KIP. ODD. 8. II.—15. II. 22. svinčnik 43,5 X 27,5 cm 9 PORTRET MOŽA — ŠTUDIJA, 1922 sign.: d. sp. Košir KIP. ODD. II. L. 3. I. 1922 8h oglje 51 X 38 cm PORTRET MLADENIČA — ŠTUDIJA, 1922 sign.: d. sp. F. Košir KIP. II. L. D. 8h oglje 45 X 34 cm 11 PORTRET DEKLETA — ŠTUDIJA, 1923 sign.: d. sp. F. Košir KIP. III. L. 23. 8h kreda, rjav in črn svinčnik 50 X 30 cm 12 PORTRET DEKLETA — ŠTUDIJA 1923 sign.: d. sp. F. Košir 23. kreda, rjav svinčnik 50,5 X 32,5 cm 13 PORTRET DEKLICE — ŠTUDIJA, 1923 sign.: 1. sp. F. Košir 23. oglje, kreda 60 X 44 cm 14 PORTRET MOŽA — ŠTUDIJA, 1923 sign.: 1. sp. F. Košir 23. barvasti svinčnik 65,5 X 46 cm 15 POLAKT — ŠTUDIJA, 1923 sign.: d. sp. F. Košir 1923 barvasti svinčnik 67 X 43 cm 16 PORTRET DEKLETA, 1923 sign.: d. sp. Franc Košir kip. III. 1. 1923 tuš 52 X 22 cm 17 AKT, 1924 sign.: d. sp. F. Košir 24. svinčnik 59 X 32 cm Loški muzej Škof j a Loka 18 ZAGREB, 1924 sign.: d. sp. F. Košir 24. tuš 27,5 X 19 cm 7- 99 19 ŠTUDIJA ROK, 1924 sign.: d. sp. F. Košir 24. svinčnik 44 X 30 cm 20 ZAMIŠLJEN, 1924 sign.: d. sp. F. Košir 24. svinčnik 30 X 30 cm 21 PRI HRIBERNIKU, 1924 sign.: d. sp. in ob strani 1924 F. Košir »Pri Hriberniku« svinčnik 24,5 X 31,5 cm 22 PORTRET MOŽA Z METULJČKOM, 1925 sign.: d. sp. F. K. 25. svinčnik, oglje 60 X 42 cm 23 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: d. sp. F. Košir 25 oglje 180 X 80 cm 24 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: d. zg. F. Košir oglje 180 X 80 cm 25 MATI Z OTROKOM — ŠTUDIJA (1925) sign.: d. sp. F. Košir oglje 130 X 79 cm 26 POLAKT — ŠTUDIJA, 1925 sign.: 1. sp. F. Košir 25. oglje 160 X 80 cm 27 AKT — ŠTUDIJA, 1925 sign.: d. sp. F. Košir 25. oglje 180 X 79 cm 28 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: 1. sp. F. Košir oglje 103 X 78 cm 29 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: 1. sp. F. Košir oglje 180 X 79 cm 30 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: d. sp. F. Košir oglje 180 X 79 cm 31 MODEL — ŠTUDIJA, 1925 sign.: d. sp. F. Košir 25. oglje 56 X 42,5 cm 32 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: d. sp. F. Košir oglje 136 X 80 cm 33 AKT — ŠTUDIJA, (1925) sign.: d. sp. F. Košir oglje 180 X 79 cm 34 KAMNITI MOST, (1925) sign.: ni svinčnik 60 X 44 cm 35 KAMNITI MOST, 1925 sign.: d. sp. F. Košir 25. tuš 44,5 X 27 cm 36 ZAGREB, 1926 sign.: d. sp. F. Košir 26 tuš 33 X 19 cm 37 POKRAJINA OB SORI sign.: d. sp. F. K. 26. svinčnik 60 X 44 cm 38 SKOFJA LOKA, 1926 sign.: d. sp. F. K. 26. rjav svinčnik 60 X 44 cm 39 PORTRET VOJAKA, 1926 sign.: 1. zg. F. Košir svinčnik 63 X 45 cm 40 PORTRET DEKLETA — ŠTUDIJA, 1926 sign.: 1. zg. F. Košir oglje 63 X 45 cm 41 PORTRET MOŽA Z BRKI — ŠTUDIJA, (1926) sign.: 1. zg. F. Košir svinčnik 63 X 45 cm 42 PORTRET ŽENE, (1926) sign.: d. sp. F. Košir oglje 50 X 33 cm 100 43 PORTRET MOŽA, 1927 sign.: d. sp. F. K. 27. oglje 44 PORTRET DEKLETA, (1927) sign.: d. zg. Franc Košir 20a Prof. F. Stuck oglje 45 STARKA, 1927 (slike nisem uspela evidentirati) sign.: d. sp. F. Košir 27 tuš 46 PORTRET MOŽA — ŠTUDIJA, 1927 sign.: d. sp. F. K. 27. oglje 47 PORTRET MOŽA, (1927) sign.: ni oglje 50 X 45 cm 48 PORTRET MOŽA, (1927) sign.: ni oglje 44,5 X 36,5 cm 49 PORTRET 2ENE, 1927 sign.: d. sp. F. K. 27. svinčnik 50 X 33 cm 50 KARIKATURA DR. JOŽETA RANTA IN OTA BURDYCHA, 1927 sign.: d. sp. F. K. 27 kolorirana perorisba s tušem 41 X 29 cm Andrej Rant, Ljubljana 51 OBREZOVANJE KROMPIRJA, 1928 sign.: d. sp. F. K. 28 tuš 25,5 X 19,5 cm 52 KARMONIKAR, 1928 sign.: sr. sp. F. K. 28. tuš 33,3 X 25 cm 53 BERAČ S KLARINETOM, 1928 sign.: d. sp. F. K. 28. tuš 20,5 X 14 cm Janko Košir, Sesljan 54 BERAČ, (1928) sign.: ni tuš 20 X 14 cm Janko Košir, Sesljan 55 PORTRET MOŽA PRI CITANJU, 1929 sign.: d. sp. F. Košir 29. Brod oglje 42 X 32 cm 56 V GOSTILNI, 1930 sign.: d. sp. na listu F. Košir (u gostionici) 30. oglje 26 X 32 cm 57 SLAVONSKI BROD, 1930 sign.: d. sp. na listu F. Košir 30. kolorirana risba s tušem 17,5 X 19 cm 58 ZALJUBLJENCA, 1930 sign.: d. sp. F. Košir 30 tuš 16 X 13 cm Oto Burdvch, Skofja Loka 59 KOPAJOČI SE ŽENSKI, 1930 sign.: 1. zg. F. Košir 30. tuš 16 X 14 cm Oto Burdvch, Skofja Loka 60 PORTRET MOŽA, 1932 sign.: d. sp. F. Košir 32. svinčnik 44 X 31 cm 61 ANDREJ HABJAN, 1933 sign.: d. sp. F. Košir 33. Zali log »Andrej Habjan« svinčnik 29,5 X 23 cm Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Dobida, 1927 (repr.) 62 ZALI LOG, 1933 sign.: d. sp. F. Košir 33. Zali log svinčnik 23,3 X 29,5 cm Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 Lit.: Dobida, 1937 (repr.) 63 KRAJINA POD GOLNIKOM, 1937 sign.: d. sp. F. Košir 37. svinčnik 101 64 BLAZEK, 1938 sign.: d. sp. F. K. 38. tuš 18 X 15 cm Janko Košir, Sesljan 65 DOMAČA HISA Z JEZOM sign.: ni rjavo toniran papir, oglje, bela kreda Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1963 66 SRNJAK sign.: ni pastel 29 X 23 cm Loški muzej, Skofja Loka 67 GORSKA KRAJINA sign.: ni tempera 22,2 X 14,5 cm Razst.: Skofja Loka, Loški muzej, 1960 48 portretov mož — študije, sign.: 1. zg. F. Košir 63 X 45 cm 54 aktov — študije, sign. in dat. v letih 1924 in 1925 59 študij aktov z ogljem, 63 X 45 in 44,5 X 31 cm 32 beležk risb s svinčnikom in tušem par sto risb s svinčnikom in tušem raz ličnih velikosti. 102