86 Awareness of diastasis recti abdominis status, their postpartum problems and understanding the importance of postpartum exercise Abstract The purpose of our study was to evaluate women‘s awareness about the state of diastasis recti abdominis (DRA), their problems after childbirth and knowledge of the importance of postpartum exercise. Data were collected using the 1ka questionnaire, which included 21 questions and then analyzed in the IBM SPSS 21 statistical program IBM. The Hi-square test and the t-test for two independent samples were used to check statistically significant differences. The homogeneity of the variances was checked using the Leven test. All tests were performed at a risk level of 5 %. Our findings show that 42.3 % of mothers are aware of the state of DRA after childbirth by a professionally trained worker. 30.9 % of women were measured by a physiotherapist after giving birth in a maternity hospital, most common in the Šempeter maternity hospital near Nova Gorica (84.6 %), in Jesenice (68.4 %) and in Ljubljana (66.4 %). In the maternity hospitals in Ptuj, Slovenj Gradec and Celje, not a single woman was measured. 30,4 % of respondents have DRA, 80 % of them have postpartum problems; mostly report low back pain (67.0 %), poor posture (54.0 %) and urinary incontinence (36.0 %). Knowledge of the correctness of exercise during pregnancy and after childbirth was on average good (10.5 out of 15 points). Key words: pregnancy, delivery, diastasis recti abdominis, postpartum issues, postpartum exercise Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti seznanjenost porodnic s stanjem razmika preme trebušne mišice, njihove težave po porodu in po- znavanje pomena poporodne vadbe. Podatke smo zbrali z anke- tnim vprašalnikom 1ka, ki je obsegal 21 vprašanj, in jih analizirali v statističnem programu IBM SPSS 21 IBM. Za preverjanje statistično značilnih razlik smo uporabili hi-kvadrat test in t-test za neodvisna vzorca. Homogenost varianc smo preverjali z Levenovim testom. Vsa testiranja smo opravili pri stopnji tveganja 5 %. Ugotovitve kažejo, da je 42,3 % porodnic seznanjenih s stanjem razmika preme trebušne mišice po porodu s strani strokovno uspo- sobljenega delavca, 30,9 % porodnic je razmik izmeril fizioterapevt po porodu v porodnišnici, najpogosteje v porodnišnici Šempeter pri Novi Gorici (84,6 %), na Jesenicah (68,4 %) in v Ljubljani (66,4 %). V porodnišnici Ptuj, Slovenj Gradec in Celje razmika preme trebu- šne mišice niso izmerili niti eni porodnici. Čezmeren razmik preme trebušne mišice ima 30,4 % anketirank, od teh jih ima 80 % tudi do- ločene poporodne težave, najpogosteje navajajo bolečine v križu (67,0 %), slabšo telesno držo (54,0 %) ter urinsko inkontinenco (36,0 %). Znanje o pravilnosti vadbe med nosečnostjo in po porodu je bilo v povprečju dobro (10,5 točke od 15 točk). Ključne besede: nosečnost, porod, razmik preme trebušne mišice, poporodne težave, vadba po porodu Maruša Pungartnik, Maja Dolenc, Mateja Videmšek, Ana Šuštaršič Seznanjenost porodnic s stanjem razmika preme trebušne mišice, njihove težave po porodu in poznavanje pomena poporodne vadbe https://www.morelandobgyn.com/blog/improve-diastasis-recti-after-baby šport in zdravje 87 Uvod Nosečnost in materinstvo sta najvznemir- ljivejša trenutka v življenju ženske. Poleg hormonskih in fizioloških sprememb, ki prizadenejo ženske v tem obdobju, sta naraščajoča telesna masa in velikost mater- nice verjetno najočitnejši morfološki spre- membi med nosečnostjo, ki vplivata na morfologijo mišično-skeletnega sistema materinega telesa, zlasti na trebušne mišice (Mota idr., 2015). Poporodno obdobje je lahko čas neizmer- ne sreče, pa tudi obdobje težkih preizku- šenj ob pojavu morebitnih poporodnih disfunkcij. Telo potrebuje po porodu kar nekaj časa, da si opomore. Že prvi dan po porodu se mamica v porodnišnici seznani z izbranimi vajami po priporočilu fiziotera- pevta (Ferkov Babnik, 2016). Njegova vloga je, da nosečnico nauči pravilnega dihanja in sprostitve ter vaj za pospešitev krvnega obtoka, krepitev globoke trebušne mišice (m. transversus abdominis) in mišic mede- ničnega dna (v nadaljevanju MMD) (Grmič, 2015; Videmšek idr., 2017). Dolgotrajen in naraščajoči pritisk znotraj trebušne votline lahko povzroči, da se bela črta (linea alba) in prema trebušna miši- ca raztegneta in stanjšata, zato se prema trebušna mišica razmakne. Zvišane ravni estrogena, progesterona in relaksina zmeh- čajo vezivno tkivo, rastoči plod pa stopnju- je pritisk na te strukture (Ščepanovič in Žgur, 2016). Čezmerni razmik preme trebušne mišice (v nadaljevanju DRA – diastaza rectus ab- dominis) ima lahko negativne posledice za zdravje nosečnice in otročnice. Lahko se spremeni biomehanika trebušnih mišic (Gilleard in Brown, 1996), kar lahko dolgo- ročno vodi v šibkost trebušnih mišic in s tem do zmanjšanega nadzora nad mede- nico in hrbtenico. Pojavi se neravnovesje med trebušnimi in hrbtnimi mišicami, kar lahko vodi v bolečino v medeničnem obro- ču in/ali v križu. Zaradi oslabele trebušne stene se lahko pojavijo težave pri dihanju, kašljanju, iztrebljanju in upogibanju trupa. V nosečnosti je plod v trebušni votlini manj zaščiten. V drugi porodni dobi se lahko po- javijo težave pri potiskanju. DRA pomeni tudi estetsko težavo, saj je koža raztegnje- na, viseča in brazdasta (Medjimurec idr., 2018). Dejavniki tveganja za nastanek DRA so sta- rost, višina, telesna masa pred nosečnostjo in povečanje telesne mase med noseč- nostjo, način poroda in dvigovanje težkih bremen (Sperstad idr., 2016). Med dejavnike tveganja sodijo tudi spremembe v noseč- nosti (hormonske spremembe, povečanje maternice, anteriorni naklon medenice s povečano ledveno lordozo ali brez nje, po- večan intraabdominalni pritisk) (Michalska idr., 2018). Med dejavnike tveganja štejemo tudi večkratne nosečnosti, večplodne no- sečnosti, velikost in težo ploda, čezmerno količino plodovnice, ohlapno trebušno steno, šibkost vezivnega tkiva, čezmerno ali nepravilno vadbo med nosečnostjo, telesno nedejavnost pred nosečnostjo ter čezmerno telesno maso. Večja verjetnost za nastanek DRA je pri športnicah z zelo močnimi trebušnimi mišicami (Rosina in Kuhelnik, 2019). V literaturi ni enotnega mnenja, kaj je še normalen razmik preme trebušne mišice in kaj že patološki (Michalska idr., 2018). Nor- malen razmik pri nenosečih ženskah je de- finiran na 15 mm v predelu žličke, 22 mm v predelu 3 cm nad popkom in 16 mm v pre- delu 2 cm pod popkom (Beer idr., 2009). V praksi govorimo o fiziološkemu razmiku, ko je ta manjši ali enak dvema centimetroma, čezmeren pa naj bi bil tisti, ki je večji od 2 cm (Šćepanović, 2003). Razmiki so različnih velikosti, od majhnih (od 2 do 3 cm širine in od 12 do 15 cm dolžine) do velikih (od 12 do 23 cm širine in dolžine). Običajno je največji razmik v višini popka (Hsia in Jones, 2000). Patološki razmik definiramo kot čezmerni razmik med dvema deloma m. rectus ab- dominis. Pojavi se lahko kjerkoli vzdolž bele črte, od ksifoida do sramne kosti. Največje razdalje se po navadi pojavljajo okoli pop- ka. DRA se sorazmerno veča z meseci no- sečnosti, vrh pa običajno doseže prve dni po porodu. Nekatere raziskave kažejo, da DRA lahko poslabša funkcionalno moč tre- bušnih mišic, kar vodi do nestabilnosti me- denice in bolečin v križu (Gilleard in Brown, 1996). Še vedno pa ni dovolj znanstvenih dokazov o posledicah DRA in učinku vadbe na zmanjšanje razmika (Mota idr., 2015). V ženski populaciji je DRA pogosta pri no- sečnicah in ženskah po porodu. Najpogo- stejša je na ravni popka, lahko pa se razširi tudi višje ali nižje od popka (Michalska idr., 2018). V študiji je sodelovalo 300 žensk po prvem porodu, starih od 19 do 40 let: 33,1 % jih je imelo diastazo že v 21. tednu no- sečnosti, 60 % tudi 6 tednov po porodu, 45,5 % 6 mesecev po porodu in 32,6 % še 12 mesecev po porodu. Lokacija razmika je bila najpogostejša na 20. predelu popka (Sperstad idr., 2016). Pojavnost razmika se nekaj dni po porodu nekoliko zmanjša (od 53 do 65 %), v obdobju do osem tednov po porodu pa se statistično pomembno zmanjša (od 82 do 90 %) (Hsia in Jones, 2000). Razmik, ki je prisoten šest mesecev do enega leta po porodu, se ne popravi spontano (Coldron idr., 2008). Napačno zdravljenje DRA lahko vodi do dolgoročnih posledic, vključno s slabo telesno držo in bolečino v križu (Candido idr., 2005). Namen raziskave je ugotoviti, ali so poro- dnice seznanjene s stanjem razmika preme trebušne mišice s strani strokovno usposo- bljenega delavca. Preverili smo tudi, ali so imele anketiranke težave po porodu ter težave po porodu glede na DRA. Poleg tega smo tudi ugotavljali, kakšna je njihova seznanjenost z vadbo po porodu. „ Metode Preizkušanke V vzorec smo vključili 411 žensk, ki so iz- polnile anketni vprašalnik, čas od zadnjega poroda je bil od 1 do 12 mesecev. Največji delež anketirank spada v starostno skupino 18–30 let (53,5 %), skoraj polovica anketi- rank spada v starostno skupino 30–40 let (45,5 %), štiri anketiranke so stare 41 let ali več (1,0 %). Približno dve tretjini anketirank sta v času anketiranja imeli prvi porod (66,2 %), malo manj kot tretjina drugi porod (26,3 %), 28 anketirank (6,8 %) je imelo tretji po- rod in le 3 anketiranke četrti porod (0,7 %). Pripomočki Uporabljen je bil anketni vprašalnik z vpra- šanji odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so si sledila v tematskem zaporedju, veza- na na socialno-demografske podatke in na seznanjenost s stanjem razmika preme tre- bušne mišice po porodu, s preventivnimi ukrepi ter posledicami DRA. Vprašalnik je bil pripravljen na spletni platformi 1ka. Postopek Pridobljene podatke smo zbrali in uredili v programu Microsoft Excel 2017 ter jih nato analizirali v statističnem programu IBM SPSS 21 IBM (Corp., New York). Za prever- janje statistično značilnih razlik v porazde- litvah odgovorov smo uporabili hi-kvadrat test. Za iskanje statistično značilnih razlik v povprečjih dveh neodvisnih skupin smo uporabili t-test za dva neodvisna vzorca. Homogenost varianc smo preverjali z upo- rabo Levenovega testa. Če homogenost varianc ni bila izpolnjena, smo uporabili 88 različico t-testa za dva neodvisna vzorca, ki ne predpostavlja homogenosti varianc. Statistična analiza je bila izvedena pri sto- pnji tveganja 5 % (p < 0,05). „ Rezultati V nadaljevanju so prikazani rezultati sple- tne ankete, ki jo je izpolnilo 411 anketirank prek spletne platforme 1ka. Razmik preme trebušne mišice je nekaj manj kot tretjini anketirank (30,9 %) v pr- vih dneh po porodu izmeril fizioterapevt v porodnišnici, 7,5 % anketirankam ga je izmeril ginekolog na prvem pregledu po porodu, 1,7 % anketirankam trener/vadi- telj/kineziolog na poporodni vadbi in 2,2 % anketirankam fizioterapevt, ki so ga po porodu poiskale same. Med anketirankami je bilo 13,8 % takih, ki so si razmik preme trebušne mišice izmerile same, nekaj manj kot polovici (43,6 %) pa razmika ni izmeril nihče (Tabela 1). Po porodu (do 8 tednov po porodu) je bila DRA prisotna pri 30,4 % anketirankah, pri 23,8 % ni bila prisotna, 45,7% anketirank pa ne ve, ali je imelo DRA. V Tabeli 2 smo prikazali delež anketirank, ki jim je fizioterapevt v porodnišnici v pr- vih dneh po porodu izmeril razmik preme trebušne mišice, in njihove deleže glede na vse anketiranke, ki so rodile v navedeni bolnišnici. Ugotavljamo, da je največjemu deležu anketirank, ki so rodile v porodnišnici, fizi- oterapevt izmeril razmik preme trebušne mišice v Šempetru pri Novi Gorici (84,6 %). Prav tako visok delež, približno dvotretjin- ski, je bil izmerjen na Jesenicah (68,4 %) in v Ljubljani (66,4 %). V Novem mestu so raz- mik preme trebušne mišice izmerili le malo manj kot tretjini anketirank (30,0 %), podob- no tudi v Murski Soboti (28,6 %). V Maribo- ru, Postojni, Brežicah in Izoli so razmik pre- me trebušne mišice izmerili le pri približno desetini vseh anketirank, ki so tam rodile, na Ptuju pa razmika preme trebušne mišice niso izmerili nobeni od 20 anketirank. Iz Tabele 3 so razvidne težave 100 anketi- rank z DRA. Najpogostejše so bolečine v križu (67 ,0 %), slabša telesna drža (54,0 %) in težave z uhajanjem urina (36,0 %). V raziskavi nas je tudi zanimalo, ali se priso- tnost težav razlikuje glede na anketiranke, ki so imele po porodu prisotno DRA, in an- ketiranke, ki ga niso imele, oziroma anketi- ranke, ki tega ne vedo. Čeprav je iz Tabele 4 razvidno, da je večji delež težav prisoten pri anketirankah z DRA, statistično značilnih razlik v prisotno- sti težav glede na prisotnost DRA nismo ugotovili (p = 0,093). Ugotovili smo, da je 74,9 % anketirank, ne glede na to, ali so imele DRA ali ne, imelo podobne težave po porodu. Največ anke- tirank je prav tako imelo bolečine v križu (60,1 %), velik delež je imel težave s slabšo telesno držo (38,0 %), približno tretjina an- ketirank je imela težave z uhajanjem urina (31,8 %), nekaj manj jih je navedlo bolečine v predelu sramne kosti ali v medeničnem obroču (26,0 %). Težave pri odvajanju bla- ta je imelo 26,3 % anketirank, 14 % anketi- rank pa je imelo težave pri upogibu trupa. Zelo podobne težave so torej imele vse ženske, ne glede na to, ali so imele DRA ali ne, samo v nekoliko manjši meri. Težave je Tabela 1 Meritev in prisotnost razmika preme trebušne mišice Podatki o porodu Odgovor N % Razmik preme trebušne mišice (diastaza) mi je po porodu izmeril/a: Fizioterapevt v porodnišnici (v prvih dneh po porodu) 127 30,9 Ginekolog na prvem pregledu po porodu 31 7, 5 Trener/vaditelj/kineziolog na poporodni vadbi 7 1,7 Fizioterapevt, ki sem ga po porodu poiskala sama 9 2,2 Sama 57 13,8 Prijateljica 1 0,2 Razmika preme trebušne mišice mi ni izmeril nihče 179 43,6 Skupaj 411 100,0 Ali ste imeli po porodu (do 8 tednov po po- rodu) prisoten razmik preme trebušne mišice (diastaza)? Da 125 30,4 Ne 98 23,8 Ne vem 188 45,7 Skupaj 411 100,0 Tabela 2 Meritev razmika preme trebušne mišice glede na porodnišnico Porodnišnica Fizioterapevt v porodnišnici (v prvih dneh po porodu) N / % Število anketirank, ki je rodilo v porodnišnici N / % Ljubljana 75 / 66,4 113 / 100 Maribor 5 / 13,5 37 / 100 Celje 0 / 0,0 37 / 100 Novo mesto 6 / 30,0 20 / 100 Kranj 2 / 6,1 33 /100 Slovenj Gradec 0 / 0,0 23 / 100 Jesenice 13 / 68,4 19 / 100 Postojna 4 / 11,1 36 / 100 Šempeter pri Novi G. 11 / 84,6 13 / 100 Brežice 1 / 14,3 7 / 100 Izola 2 / 12,5 16 / 100 Murska Sobota 6 / 28,6 21 / 100 Trbovlje 1 / 7,1 14 / 100 Ptuj 0 / 0,0 20 / 100 Rodila sem doma 1 / 50,0 2 / 100 šport in zdravje 89 imelo 80 % žensk z DRA in 67 % žensk brez DRA. Anketiranke, ki so imele težave po poro- du, smo vprašali, kako težave vplivajo na njihovo vsakdanje življenje oz. so vplivale, preden so jih odpravile z vadbo (0 = sploh ne vpliva, 10 = ima zelo velik vpliv). Ugoto- vili smo, da težave v povprečju ne vplivajo močno na vsakdanje življenje (M = 4,80), je pa razpršenost odgovorov precej visoka, kar kaže, da na nekatere anketiranke vpliva bolj, na druge pa manj (Tabela 5). Vsem anketirankam smo postavili tudi 15 vprašanj o poznavanju ukrepov za prepre- čevanje DRA oz. preprečevanje pojava dru- gih težav po porodu (Tabela 6). Najslabše so anketiranke odgovarjale na trditev »Do 6 tednov po porodu je svetovan samo po- čitek« (pravilnih odgovorov je bilo le 21,2 %) ter trditev »Krepitev površinskih trebušnih mišic je po porodu zelo pomembna« (pra- vilnih 35,5 % odgovorov). Na trditev »Med izvajanjem vaj je treba aktivirati površinske trebušne mišice« je bilo 45,5 % pravilnih odgovorov. Trditev »Z vadbo za MMD vpli- vamo na razmik preme trebušne mišice« je pravilno prepoznalo 64,0 % anketirank. Naj- boljše so anketiranke odgovorile na trditvi »Visoko intenzivno vadbo lahko začnemo takoj po porodu« (pravilnih 99,0 % odgo- vorov) ter »Dihalne vaje so primerna vadba že prve dni po porodu« (pravilnih 93,7 % odgovorov). V nadaljevanju je bila ustvarjena nova spremenljivka »Znanje o vadbi po porodu« (Tabela 7), ki zajema vsoto točk petnajstih prej omenjenih vprašanj (pravilen odgovor = 1 točka; nepravilen odgovor = 0 točk). Spremenljivka izraža celotno znanje. Tako je skupaj možnih 15 točk, najmanjše mo- žno število je 0 točk. Opisna statistika nove spremenljivke je prikazana v Tabeli 6. Naj- manjše število točk, ki je bilo doseženo, je 6 točk (šest pravilnih odgovorov), najvišje pa 15 točk (pravilni odgovori na vseh 15 vpra- šanj). Povprečno število točk je bilo visoko, in sicer 10,82 točke. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično značilne razlike v povprečjih znanja o vadbi po porodu (skupno število doseženih točk) glede na starostni skupini anketirank (18– 30 let ter 31 let in več). Pred izvedbo t-testa smo preverili, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo t-testa. Z Le- venovim testom smo preverili, ali so varian- ce med skupinami dovolj homogene (F = 0,486; p = 0,486 > 0,05). Tabela 7 prikazuje rezultate t-testa za dva neodvisna vzorca. Tabela 3 Prisotnost težav po porodu (N = 100 anketirank, ki imajo težave in prisotno DRA) Vprašanje Vrednost odgovorov N % Ali ste imeli po porodu (oziroma jo še vedno imate) katero od našte- tih težav (možnih je več odgovorov)? Bolečine v križu 67 67,0 Bolečine v predelu sramne kosti/ v medeničnem obroču 25 25,0 Uhajanje urina 36 36,0 Uhajanje blata 1 1,0 Težave pri uriniranju 6 6,0 Težave pri odvajanju blata 24 24,0 Slabša telesna drža 54 54,0 Oteženo dihanje 7 7, 0 Oteženo izkašljevanje 2 2,0 Težave pri upogibu trupa 19 19,0 Zdrs organov (maternica, nožnica, sečni mehur, črevesje) 3 3,0 Drugo: 5 5,0 Tabela 4 Težave porodnic po porodu glede na prisotnost DRA Hi-kvadrat Ali ste imeli po porodu (do 8 tednov po porodu) prisoten čezmeren razmik preme trebu- šne mišice (diastaza)? Statistika x 2 P Da Ne Ne vem 4,748 (df = 2) 0,093 Imam težave Da N 100 66 142 % 80,0 67, 3 75,5 Ne n 25 32 4 % 20,0 32,7 % 24,5 Skupaj n 125 98 188 % 100,0 100,0 100,0 Opomba. df = število prostostnih stopenj, x 2 = statistika hi-kvadrat; p = stopnja značilnosti.www Tabela 5 Vpliv težav na vsakdanje življenje Vpliv težav N Min Max M SD Kako težave, ki ste jih navedli, vplivajo na vaše vsakdanje življenje oz. so vplivale, preden ste jih odpravili z vadbo? 308 0 10 4,80 2,20 Opomba. M = povprečna vrednost; SD = standardni odklon. Tabela 6 Znanje o vadbi po porodu Spremenljivka N Min Max M SD Znanje o vadbi po porodu 411 6 15 10,82 1,95 Opomba. M = povprečna vrednost; SD = standardni odklon. Tabela 7 Znanje o vadbi po porodu glede na starostne skupine anketirank Znanje Starost N M SD F p (Levene) t p (t-test) Znanje o vadbi po porodu 18–30 let 220 10,62 1,89 0,486 0,486 -2,213 (df = 409) 0,027 31 let ali več 191 11, 05 1,99 Opomba. M = povprečna vrednost; SD = standardni odklon; t = t-test; p = stopnja značilnosti; g = število prostostnih stopenj; F = Levenov test homogenosti varianc. 90 Ugotovili smo statistično značilne razlike v povprečjih znanja o vadbi po porodu obeh skupin; starejše anketiranke so imele v pov- prečju boljše znanje kot mlajše anketiranke (p = 0,027). „ Razprava V raziskavo je bilo vključenih 411 porodnic, ki so rodile v različnih slovenskih porodni- šnicah. Želeli smo ugotoviti, ali so porodni- ce seznanjene s stanjem razmika preme trebušne mišice s strani strokovno uspo- sobljenega delavca. Zanimalo nas je tudi, ali so imele anketiranke težave po porodu ter težave po porodu glede na DRA. Poleg tega smo preverili znanje porodnic glede vadbe po porodu. Ugotovili smo, da je manj kot polovica porodnic seznanjena s stanjem razmika preme trebušne mišice po porodu s stra- ni strokovnega delavca. Največ (30,9 %) porodnicam je razmik izmeril fizioterapevt po porodu v porodnišnici, kar je še vedno precej malo, glede na posledice, ki jih DRA povzroča. Razmik je 7,5 % anketiranim iz- meril »ginekolog na prvem pregledu«, 1,7 % »trener na vadbi po porodu«, kar 13,8 % pa jih je odgovorilo, da so si razmik izmerile same. Zanimalo nas je tudi, v katerih slovenskih porodnišnicah je največja seznanjenost žensk o razmiku preme trebušne mišice. Ugotovili smo, da je največjemu deležu anketirank, ki so rodile v porodnišnici, fizi- oterapevt izmeril razmik preme trebušne mišice v Šempetru pri Novi Gorici, na Jese- nicah in v Ljubljani. Skrbi zbuja rezultat za porodnišnice Ptuj, Slovenj Gradec in Celje, kjer niti eni porodnici niso izmerili razmika preme trebušne mišice. To pomeni, da se porodnice vrnejo domov brez pomembnih navodil za izvajanje vaj in posledično od- prave razmika. Za slovenske porodnišnice je to ena prvih raziskav o obsegu opravlje- nih meritev, večinoma so bile do zdaj opra- vljene le raziskave z namenom raziskovanja pojavnosti DRA. V raziskavi smo ugotovili, da je imelo tri četrtine vključenih anketirank težave po porodu. Med najpogostejšimi težavami so ženske navedle bolečine v križu (60,1 %), te- žave s slabšo telesno držo (38,0 %), uhajanje urina (31,8 %), bolečine v predelu sramne kosti ali v medeničnem obroču (26,0 %), te- žave pri odvajanju blata (26,3 %), nekaj več kot desetina anketirank je imela težave pri upogibu trupa. Bolečine v križu so zelo pogoste težave med ljudmi, saj se z njimi srečuje kar 80 % populacije skozi vse življenje (Smith idr., 2014). Kot smo ugotovili v raziskavi, je tudi med ženskami po porodu to ena najpo- gostejših težav. Na to ne vplivajo le tele- sne spremembe (zmanjšanje moči mišic, zmehčana vezivna tkiva itd.), ampak tudi ravnanje po porodu – nošenje otroka, na- pačna drža pri ravnanju z otrokom (kopa- nje, hranjenje), napačno dvigovanje itn. Kot opozarjajo Fraser idr. (2009), je pomembno, da ženske ostanejo oziroma postanejo tele- sno dejavne, saj čezmerno ležanje in poči- tek stanje še poslabšata. Razlog za lajšanje oz. odpravljanje bolečin z vadbo izhaja iz mehanizma krepitve mišic, ki začnejo lažje prenašati obremenitve (Pasičnjak, 2018). S pravočasno strokovno obravnavo je bo- lečine mogoče dobro nadzorovati in te po porodu večinoma izginejo. Kar 37 % žensk pa se po treh mesecih po porodu še vedno spopada z bolečinami v križu. Če jih zanemarimo, se lahko te razvijejo v kronične in žensko spremljajo tudi dve leti po rojstvu otroka. Treba je pravočasno in temeljito ukrepati, saj sta za zdravljenje potrebna ustrezna diagnoza ter sodelova- nje med različnimi strokovnjaki (Katonis, 2011). Thein-Nissenbaum (2016) kot rešitev predstavlja ugotovitve, da so dinamične stabilizacijske vaje veliko učinkovitejše kot nespecifične vaje. Ob tem je nujno potreb- na pravilna izvedba vaj, saj lahko napačne obremenitve še poslabšajo bolečine (Mot- tola, 2002). Urinska inkontinenca neposredno vpliva na kakovost življenja, saj imajo ženske težave tudi s samopodobo. Ženske se na različne načine lotijo reševanja problema, in sicer z operacijo, prilagajanjem življenjskega slo- ga, s prilagojenimi vložki in drugimi sred- stvi (Handa idr., 2017). Poporodna šibkost mišic medeničnega dna je najbolj vidna pri urinski inkontinenci in disfunkciji pre- bavil (zaprtje in nezmožnost zadrževanja blata) (Thein-Nissenbaum, 2016). Biološki mehanizmi vpliva nosečnosti in poroda na medenično dno še niso točno določe- ni, vendar znanstveniki (Handa idr., 2017) predvidevajo, da se poškodbe pojavljajo zaradi kompresije, raztezanja ali (na)trganja živcev (pri 40–80 % vaginalnih porodov), mišic ali vezivnega tkiva. Živčno-mišična funkcija in podpora medeničnih organov sta nujni za normalno delovanje organov medenične votline. Handa idr. (2017) meni- jo da se živčno-mišične poškodbe pri veči- ni žensk razrešijo v prvem letu po porodu, enako velja za inkontinenco. Na žalost to ne velja za vse ženske, saj so poškodbe lahko vidne tudi več let po porodu oz. ostanejo do konca življenja. Po kakšnem mehaniz- mu pride do prve ali druge možnosti, za zdaj ni znano, vemo pa, da je na izid mogo- če vplivati z različnimi tehnikami. V raziskavi smo ugotovili, da je nekoliko večji delež težav zaznati pri anketirankah z razmikom preme trebušne mišice, vendar razlike niso statistično značilne. Tudi poro- dnice z DRA najpogosteje navajajo boleči- ne v križu (67 ,0 %), slabšo telesno držo (54,0 %) ter urinsko inkontinenco (36,0 %). Bø idr. (2017) so v raziskavi ugotovili, da ženske z DRA niso imele šibkejših MMD ali prisotnih več disfunkcij medeničnega dna kot ženske brez DRA. V raziskavi, kjer so so- delovale ženske z urogenitalnimi težavami (urinska inkontinenca, prolaps organov …), so ugotovili, da se DRA pojavlja pri več kot polovici žensk. Spitznagle idr. (2007) nava- jajo, da ima urogenitalne težave precej več žensk z DRA kot tistih, pri katerih čezmeren razmik ni bil ugotovljen. Sperstad idr. (2016) so ugotovili, da ni pomembne razlike pri dejavnikih tveganja, ko so primerjali ženske z DRA in brez te 12 mesecev po porodu. Tveganje za nastanek DRA je bilo dvakrat večje med ženskami, ki so poročale o dvi- govanju težkih bremen in treningu za moč med nosečnostjo. Raziskava je pokazala, da med ženskami z DRA in brez te ni razlike pri bolečini v križu 12 mesecev po porodu, zato težko govorimo o bolečinah v križu samo kot posledici DRA. Zanimivo tudi Mota idr. (2015) poročajo, da ni pomembne povezave med prisotno DRA in indeksom telesne mase pred nosečnostjo, poveča- njem telesne mase, dojenčkovo porodno težo, dvigovanjem težkih bremen, dvigo- vanjem in nošenjem otroka in splošno te- lesno vadbo. Prav tako v raziskavi niso ugo- tovili pomembnih dejavnikov tveganja za prisotnost DRA 6 mesecev po porodu. Pri bolečinah v križu ni bilo statistične razlike med ženskami z DRA in brez te. V raziskavi smo ugotavljali tudi znanje žensk o vadbi po porodu. Ugotovili smo, da so ženske dobro seznanjene z varno in primerno vadbo v času po porodu, saj je bilo njihovo znanje v povprečju več kot za- dovoljivo. Tudi Alharqi in Albattawi (2018) v raziskavi navajata dobro znanje žensk o poporodni vadbi, pri čemer poudarjata, da ima večina že dva do štiri otroke, torej gre za bolj izkušene ženske. V naši raziskavi smo prav tako ugotovili razlike v znanju žensk glede na starost porodnic: starejše ženske šport in zdravje 91 (31 let in več) so imele boljše rezultate v pri- merjavi z mlajšimi (od 18 do 30 let). „ Sklep Ugotovitve raziskave kažejo, da več kot polovica porodnic ni seznanjena s stanjem razmika preme trebušne mišice po porodu s strani strokovno usposobljenega delav- ca, čeprav je priporočljivo razmik izmeriti vsem porodnicam. Prav tako jih je treba seznaniti s tem, kaj je razmik preme trebu- šne mišice, kakšne so posledice in kako si lahko pomagajo. Gre za eno prvih raziskav o merjenju razmika preme trebušne mišice v slovenskih porodnišnicah, katere rezultati so uporabni kot izhodišče oziroma pripo- ročilo, da bi se delež meritev v prihodnjih letih povečal. Ugotovili smo, da ima velik delež anketirank poporodne težave, zato bi bilo treba žen- ske že med nosečnostjo bolje seznaniti z možnimi težavami po porodu ter s tem, kje si lahko poiščejo pomoč. Eden prvih ukre- pov bi bila vključitev prikaza meritve razmi- ka preme trebušne mišice v šole za starše in nekaj osnovnih napotkov ob morebitnem čezmernem razmiku preme trebušne miši- ce in pojavu različnih težav po porodu, če teh vsebin njihov program še ne vključuje. V Sloveniji izvajajo šolo za starše v večini zdravstvenih domov, poteka v nekaterih bolnišnicah in porodnišnicah, ponujajo jo tudi zasebniki. Izvajalci programov šol za starše oziroma t. i. materinskih šol so raz- lični zdravstveni strokovnjaki – medicinske sestre, babice, fizioterapevti, zdravniki raz- ličnih specialnosti itn. (Drglin, 2011). Rezultati raziskave odpirajo vprašanje, ali delavci na področju zdravstva in kineziolo- gije dovolj poudarjajo pomen ustreznega ozaveščanja glede različnih težav žensk po porodu oziroma jim ponujajo ustrezne informacije, prilagojene njihovim individu- alnim potrebam. Pomembno je, da so zdra- vstveni delavci jasni in enotni pri posredo- vanju informacij, saj je nedvomno učinek tako mnogo večji. „ Literatura 1. Alharqi, H. M. in Albattawi, J. A. (2018). Asses- sment of knowledge and attitude of women towards postpartum exercise. IOSR Journal of Nursing and Health Science, 7(1), 16–20. 2. Beer, G. M., Schuster, A., Seifert, B., Manestar, M., Mihic-Probst, D. in Weber, S. A. (2009). The normal width of the linea alba in nulliparous women. Clinical anatomy, 22(6), 70 6 –711. 3. Bø, K., Hilde, G., Tennfjord, M. K., Sperstad, J. B. in Engh, M. E. (2017). Pelvic floor muscle function, pelvic floor dysfunction and dia- stasis recti abdominis: prospective cohort study. Neurourology and urodynamics, 36(3), 716–721. 4. Candido, G., Lo, T. in Janssen, P. (2005). Risk factors for diastasis of the recti abdominis. Association of Chartered Physiotherapists in Women‘s Health, 97 , 49–54. 5. Coldron, Y., Stokes, M. J., Newham, D. J. in Cook, K. (2008). Postpartum characteristics of rectus abdominis on ultrasound imaging. Manual therapy, 13(2), 112–121. 6. Drglin, Z. (2011). Za zdrav začetek. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slo- venije. 7. Ferkov Babnik, T. (2016). Telesna vadba pr- vih šest tednov po porodu (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za šport. Pridobljeno s https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Di- ploma22100016FerkovBabnikTjasa.pdf 8. Fraser, D. M. in Cullen, L. (2009). Postnatal management and breastfeeding. Obstetrics, Gynaecology and Reproductive Medicine, 19(1), 7–12. 9. Gilleard, W. L. in Brown, J. M. M. (1996). Struc- ture and function of the abdominal muscles in primigravid subjects during pregnancy and the immediate postbirth period. Physi- cal therapy, 76(7), 750–762. 10. Grmič, A. (2015). Fizioterapevtski pristop pri diastazi recti (diplomsko delo). Maribor: Alma Mater Europaea – ECM. 11. Handa, V. L., Brubaker, L. in Eckler, K. E. (2017). Urinary incontinence and pelvic organ prolapse associated with pregnancy and childbirth. Wolters Kluwer, 2017, 1–8. http:// enjoypregnancyclub.com/wp-ontent/uplo- ads/2017/06/Urinary%20incontinence%20 and%20pelvic%20organ%20prolapse%20 associated%20with%20pregnancy%20 and%20childbirth.pdf 12. Hsia, M. in Jones, S. (2000). Natural resoluti- on of rectus abdominis diastasis. Two single case studies. Australian Journal of Physiothe- rapy, 46(4), 301–307. 13. Katonis, P ., Kampouroglou, A., Aggelopoulos, A., Kakavelakis, K., Lykoudis, S., Makrigianna- kis, A. in Alpantaki, K. (2011). Pregnancy–rela- ted low back pain. Hippokratia, 15(3), 205–210. 14. Medjimurec, M. Š., Mihelj, E. in Šćepanović, D. (2018). Pojavnost in mesto razmika preme trebušne mišice pri nosečnicah in otročnicah v porodnišnici Ljubljana. Slovenian Medical Journal, 87(5–6), 215–222. 15. Michalska, A., Rokita, W., Wolder, D., Pogor- zelska, J. in Kaczmarczyk, K. (2018). Diastasis recti abdominis – a review of treatment me- thods. Ginekologia polska, 89(2), 97–101. 16. Mota, P., Gil Pascoal, A. in Bø, K. (2015). Dia- stasis recti abdominis in pregnancy and postpartum period. Risk factors, functional implications and resolution. Current Women‘s Health Reviews, 1 1(1), 59–67. 17. Mottola, M. F. (2002). Exercise in the Postpar- tum Period: Practical Applications. Current Sports Medicine Reports, 1(6), 362–368. 18. Pasičnjek, I. (2018). Dejavniki tveganja bolečine v križu in/ali medeničnem obroču med noseč- nostjo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. 19. Rosina, L. in Kuhelnik, A. K. (2019). Gibalna športna dejavnost za zdravo družino. V L. Ro- sina (ur.), Pomen varne vadbe v prenatalnem in postnatalnem obdobju ženske (60). Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije. 20. Smith, B. E., Littlewood, C. in May, S. (2014). An update of stabilisation exercises for low back pain, a systematic review of meta analysis. BioMed Central, Musculosceletal Di- sorder, 15(1), 416–437. 21. Sperstad, J. B., Tennfjord, M. K., Hilde, G., Ellström-Engh, M., in Bø, K. (2016). Diastasis recti abdominis during pregnancy and 12 months after childbirth: prevalence, risk fac- tors and report of lumbopelvic pain. British Journal of Sports Medicine, 50 (17), 1092–1096. 22. Spitznagle, T. M., Leong, F. C. in Van Dillen, L. R. (2007). Prevalence of diastasis recti ab- dominis in a urogynecological patient po- pulation. International urogynecology journal, 18(3), 321–328. 23. Šćepanović, D. (2003). Trening mišic me- deničnega dna. Obzornik zdravstvene nege, 37(2), 125–131. 24. Šćepanović, D. in Žgur, L. (2016). Telesna de- javnost v nosečnosti. Ljubljana: NIJZ. 25. Thein-Nissenbaum, J. (2016). The postpar- tum triathlete. Physical Therapy in Sport, 21, 95–106. 26. Videmšek, M., Ferkov Babnik, T., Karpljuk, D., Videmšek, N. in Meško, M. (2017). Telesna de- javnost prvih šest tednov po porodu. Šport, 65 (1/2), 44–49, 27. Videmšek, M. in Šuštaršič, A. (ur.) (2021). Ži- vljenjski slog nosečnic. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Maruša Pungartnik, mag. kineziologije, dipl. fizioterapevtka DEOS Notranje Gorice marusa.pungartnik@gmail.com