287 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: požar , požarna v arnost , požarna šk oda, g asilstv o, jezuitski k olegij Key-words: fir e, fir e saf ety , fir e damage, fir efig hting, Jesuit College 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 94(497.4):614.84(497.4Ljubljana)"1774" Pr ejet o: 5. 11. 2024 Vélika požara v Ljubljani leta 1774 V ANJ A R UPNIK diplomir ana zgodo vinar k a in magistrica ar hi vistik e in dok ument ologije, ar hi vistk a Ar hi v R epublik e Slo v enije, P oljansk a cesta 40, SI-1102 Ljubljana e-pošta: v anja.rupnik@go v .si Izvleček Leta 1774 sta Ljubljano v r azmik u eneg a meseca prizadela k ar d v a v elik a požar a. Prvi je izbruhnil k onec junija v Kr ak o v em in se r azširil pr ek o Ljublja - nice v obzidani del mesta, drugi k onec julija na drugi str ani, v Šentpetrsk em pr edmestju. Sk or ajda neob v ladlji vi nesr eči sta pok azali pomanjklji v osti v požarni v arnosti mesta in sk ušali potrpljenje cesarice Marije T er ezije, ki je v se od začetk a s v ojih obsežnih r ef orm opozarjala na upošt e v anje požarnih ukr epo v t er zaostr o v ala požarno in gr adbeno zak onodajo. Napr edek k d vigu pr otipožarne oza v eščenosti med pr ebi v alci in bolj k onsist entnemu upošt e - v anju v elja vnih požarnih r edo v se je pok azal šele v 19 . st oletju z oblik o v a - njem stalnih sk upin, ki so podne vi in ponoči bdele nad mest om t er se zbr ale v or g anizir ani ak ciji za g ašenje požar a. Abstract THE GRE A T FIRES OF LJUBLJ AN A IN 1774 In 1774, Ljubljana w as hit b y tw o major fir es within a month of each other . The first br ok e out in lat e June in Kr ak o v o and spr ead int o the w alled ar ea of the city acr oss the Ljubljanica Ri v er . The second one start ed in lat e Jul y in the Šentpetrsk o pr edmestje, on the opposit e side of the ri v er . The tw o near l y unmanageable catastr ophes e xposed the city's fir e saf ety fla w s and tried the endur ance of Empr ess Maria Ther esa, w ho had been str essing the impor - tance of f ollo wing fir e saf ety pr ot ocols and str engthening fir e and building r egulations since the start of her e xt ensi v e r ef orms. Onl y in the 19th century , with the establishment of permanent or g anisations that patr olled the city da y and nig ht and assembled in a coor dinat ed fir efig hting oper ation, w as ther e a noticeable impr o v ement in people’s a w ar eness of fir e hazar ds and mor e r egular adher ence t o applicable fir e r egulations. 288 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod P ožarna v arnost in obno v a po požaru sta bili v saj v zgodnejših obdobjih izključno v prist ojnosti mesta. Drža vne oblasti t emu niso namenjale posebne pozornosti, zat o je požarne r ede izdajalo v sak o mest o zase in bilo primor ano sa - most ojno or g anizir ati pr otipožarno službo. V prispe v k u bomo sk ušali prik azati, k ak o se je požarna zak onodaja oblik o v ala in pr eseg la lok alni značaj, t er pr et eh - tali njene daljn osežne posledice. Pr oces se je sicer začel s cesarjem Kar lom VI., ki je leta 1722 izdal prvi naddeželni požarni r ed, v endar je nat o cesarica Mari - ja T er ezija v sklopu s v ojih r ef orm začela bolj r egulir ati t o podr očje. V r azisk a - v o smo prit egnili r azlične vir e, v prvi vrsti kr onik e in monogr afije o zgodo vini mesta Ljubljane, 1 spise mestne r egistr atur e in deželnih oblasti. S pr eučitvijo do sedaj pr ezrt eg a gr adi v a R epr ezentance in k omor e t er Deželneg a g la v arstv a za Kr anjsk o, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije, bomo sk ušali orisati prizade - v anje drža vnih oblasti k v ečjemu nadzoru nad gr adnjami in za izboljšanje splo - šne požarne v arnosti. T ak o je od sr edine 18. st oletja mogoče opaziti pr ehajanje or g anizacije požarne v arnosti, a pr ed v sem popožarne obno v e, iz mestne pri - st ojnosti v r ok e okr ožnih ur ado v , od tam pa do določen e mer e še napr ej v se do drža vnih oblasti na Dunaju. O požarni varnosti (in nevarnosti) v mestu Pr ed 250 leti je Ljubljano zadela str ašna nesr eča. Mest o sta v r azmik u eneg a meseca upepelila d v a v elik a požar a. Prvi je izbruhnil k onec junija v Kr a - k o v sk em pr edmestju in zar adi močneg a v etr a pr esk očil Ljubljanico t er uničil še dobršen del Star eg a tr g a. Drugi požar je k onec julija vzniknil v Šentpetrsk em pr edmestju in pr a v tak o za seboj pustil v elik o r azdejanje. P ožari so bili v mestu pogosta nadlog a, v kr onik ah in por očilih zasledimo v saj eneg a ali d v a na let o. 2 V zr ok požar o v je bila naj v ečkr at člo v ešk a nepr e vi - dnost ali malo marnost . T ak o lahk o ber emo v por očilu ljubljansk eg a mestne - g a s v eta, da je 22. mar ca 17 51 v hiši sodarja Janeza Z v oljenik a v Hr eno vi ulici nepr e vidna dekla prižig ala ogenj in se je vnel dimnik. 3 3. f ebruarja 1752 je v Babnik o vi hiši na Žabjem tr gu (danes Žabjek) nastanje ni v ojak pustil prižg ano s v ečo ob post elji ali je celo k adil in k asneje so se iz isk er vnele sr ajce in post elja. 4 T udi za požar 1. aprila 1753 v kr čmi v Nemški (danes Križe vniški) ulici por oča - jo, da je bila kri v a opita lastnica, ki je nepr e vidno r a vnala z lant erno, pot em k o je ponoči obisk ala str anišče. 5 V saj enkr at na st oletje je mest o prizadel v ečji požar . V al v asor omenja naj - zgodnejši požar v Ljubljani leta 1361. Izbruhnil je v hiši vicedoma Siegfrieda Galla poleg cer kv e s v . Nik olaja in uničil znat en del mesta. Desetletje k asneje, leta 1371, so pogor eli v si trije tr gi sk upaj z mestno hišo in v njej shr anjenimi listinami. V eliki požar je omenjen leta 1382, k o je bila Ljubljana sk or aj popol - noma uničena od spodnjih do zgornjih vr at , tudi špitalsk a cer k e v , s v . Nik olaj in minoritski samostan. Zat em se zdi, da je v eč k ot st oletje Ljubljana uži v ala br ezskr ben ognje v ar en mir , saj se naslednji požar omenja šele leta 1493, k o je 1 T uk aj smo se pr ed v sem opr li na opise Janeza V ajk ar da V al v asorj a v IX. knjigi njego v e Slave voj- vodine Kranjske , pr ed v sem str ani 709–730, ki go v orijo o Ljubljani. Dalje bi omenili dela Vladi - sla v a F abjančiča, Iv ana V r ho v ca in Josipa Mala, ki so črpali iz gr adi v a ljubljansk eg a mestneg a ar hi v a. Primarni vir so jim bili zapisniki mestneg a s v eta in spisi star e mestne r egistr atur e. 2 Glej SI_ZAL_L JU/0488, Mest o Ljubljana, r ok opisne knjige št . 1–1 23 in SI_ZAL_LJU/0489, Me - st o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, R eg. I, f asc. 2–3. 3 SI A S 7, šk. 20, V ol. 1, f ol. 94, P or očilo magistr ata, 23. 3. 1751. 4 Pr a v tam, f ol. 121, P or očilo magistr ata, 4. 2. 1752. 5 Pr a v tam, f ol. 152, P or očilo magistr ata, 2. 4. 1753. 289 Letnik 47 (2024), št. 2 pogor elo od Č e v ljarsk eg a mostu do s v . Nik olaja. P ožar je t erjal tudi 19 žrt e v . 6 Ta požar omenja deželni g la v ar Viljem T urjaški v pismu kr alju, poznejšemu cesar - ju Mak similijanu, v k at er em g a pr osi za pomoč za izgr adnjo hiš, sicer se bodo mor ali ubogi meščani izseliti. 7 V eliki požar je v mestnih kr onik ah zabeležen leta 1524. Upepeljen je bil No vi tr g v se do Nemških vr at . Žrt e v plameno v sta postali deželna hiša sk upaj z dr agocenim ar hi v om in cesarsk a or ožarna. 8 Ni se še izt e - klo st oletje, k o je leta 1583 No vi tr g zopet prizadela ognjena nesr eča. Ogenj je izbruhnil ob sedmi uri zjutr aj v hiši Mihaela P ant eleona (danes Salendr o v a 6) in upepelil hiše na Križe vniški ulici in križnišk o cer k e v t er se r azbohotil v se do križarsk e prista v e v Kr ak o v em. O v elik em požaru go v ori V al v asor leta 1603. Iz - bruhnil je v hiši k o v ača Dorna in uničil 53 hiš v Šentpetrsk em pr edmestju. Sep - t embr a 1660 je požar na Sta r em tr gu upepelil 15 hiš. Na mestu požar a so k asne - je posta vili cer k e v s v . Florijana, za v etnik a pr ed požari. V pr edmestju Ljubljane je zopet zagor elo leta 1676. Ogenj je izbruhnil v hiši k o v ača pr ed Špitalskimi vr ati in uničil v eč k ot 30 hiš. 9 E den izmed v ečjih požar o v se je zgodil v noči z 31. julija na 1. a v gust 1767. Izbruhnil je v hiši klobučarja Pit oniča in pošk odo v al v eč k ot 70 hiš na Star em tr gu, v R ožni in Hr eno vi ulici. Šk oda je bila ocenjena na 82.293 goldinarje v . 10 Širjenju požar o v od hiše do hiše je botr o v al način gr adnje. T a se kljub stalni požarni ogr oženosti in pogostim nesr ečam ni k aj dosti spr eminjal. K o je bil požar pog ašen in neposr edna ne v arnost mimo, so meščani r adi k aj hitr o pozabili na nesr ečni dogod ek t er se vrnili k starim na v adam in br ezbrižnosti. Ob v elik em požaru leta 152 4 je mestni s v et pr epo v ed al gr adnjo lesenih hiš v mestu in nasta vil stalne mestne str aže, ki so ponoči budno bdele nad mest om in ob prv em sumu na požar začele bobnati ali udarjati na zv on. Iz vrst mestnih s v etnik o v so imeno v ali po d v a dimnišk a og lednik a, ki sta imela nalogo pr eg le - do v ati dimnik e in opozarjati lastnik e na neprimerno gr adnjo. 11 V času požar o v leta 17 74 so bile hiše v mestu r es po v ečini že zidane, v endar stisnjene drug a ob drugo med r ek o in gr ajski grič, v oklepu mestneg a obzidja, ki že dolgo ni v eč služilo s v ojemu namenu in je zar adi s v ojeg a r azpadajočeg a stanja pr edsta v ljalo s v oje vrstno ne v arnost . Ob zido vih je stala vrsta lesenih lop, sk ednje v , g ank o v , ob hišah so ležale k opice slame in drv t er druge vnetlji v e sno vi, 12 br eg Ljubljanice je bil poln r azno vrstneg a šodr a, mimo k at er eg a se je dalo le st ežk a hoditi. V pr edm estjih Ljubljane so se na požarne pr edpise požv ižg ali še bolj. T am je ži v el pr ed v sem r e vnejši sloj ribiče v , obrtnik o v in dela v ce v , ki si zidanih hiš niti niso mog li pri v oščiti. Pr i gr adnji in obno vi je bila lesena ali sk odelna str eha pač cenejša od opečnat e. Obrtne dela vnice so br ez občutk a za v arnost delale pri odprt em ognju, pri čemer so poleg ležali les, k upi slame in druge vnetlji v e sno vi. P ožarna v arnost in or g anizacija g ašenja požar o v sta bili izključno v pri - st ojnosti mesta. Sprv a so ponoči str ažile posamezne hiše, v endar so po v elik em požaru leta 1524 v Ljubljani posta vili prv e mestne ču v aje, ki so ob sumlji v em dimu zabobna li ali potr k ali na zv on in izobesili zasta v o v smeri ognja, ponoči baklo. H g ašenju so bili poklicani v si pr ebi v alci mesta. Gasilne pripomočk e so imeli shr anjene v požarnih lopah (Feuerzeughaus ) pri mestni hiši, v kruharni in čez Ljubljanico pri vicedomo vi hiši 13 t er tudi v Hr eno vi in R ožni ulici. Mestni s v et v sesta vi župana, sodnik a in s v etnik o v je imel ob požaru nalo - go or g anizir at i v se deja vnos ti za g ašenje in r azdelje v ati naloge med posamezne 6 V al v asor: Die Ehre , str . 710–71 2. 7 Böhmer: Regesta Imperii , št . 2751. 8 F abjančič: Zgodovina ljubljanskih sodnikov , 2. zv ., str . 68. 9 V al v asor: Die Ehre , str . 717–72 5. 10 SI A S 7, šk. 20, V ol. 2, P or očilo kr anjsk eg a deželneg a g la v arstv a cesarici, 8. 1. 1768. 11 Božič: Gasilstvo , str . 6. 12 Mal: Stara Ljubljana , str . 135–1 44. 13 Pr a v tam. 290 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions sk upine pr ebi v alce v . Zborno mest o je bilo pr ed mestno hišo, nat o so odhit eli do požarnih lop po g asilne napr a v e in druge pripomočk e, medt em k o so v ozniki že peljali sode z v odo na mest o požar a. V endar se je mnogokr at izk azalo, da je bila zar adi v sesplošne panik e množica neob v ladlji v a in ljudje so zmedeno t ek ali sem t er tja t er se hot eli umakniti od neposr edne ne v arnosti. Str ah se je meščanom zalezel v k osti še posebej tak r at , k o se je ogenj približal smodnišnici na ljubljan - sk em gr adu. Požarni redi Prvi požarni r ed Ljubljane so sesta vili leta 1676. 14 Deloma je v erjetno nje - go v emu nastank u botr o v al let o popr ej izdan dunajski in je tudi po v ečini posnet po njem. Spodbudo za njego v nastanek lahk o iščemo še v s v ežem spominu na požar leta 1660 in neda vni mar če v ski požar leta 1676. K ot nam po v e že naslo v Red in naredba, kako naj se pri knežjem glavnem mestu Ljubljani ob nastali po- žarni stiski v tem ali onem postopa (Ordnung und Anstalt, wie man sich bey dieser fürst. Haubtstatt Laybach in begebender Feüersnoth […] in ainem vnd andern ver- halten solle ), r ed določa v loge posamez nik o v in sk upin ob izbruhu požar a. K ot prvi se mor ajo na mestu požar a poja viti župan in s v etnik i, ki r azdelijo in usmeri - jo posamezne sk upine mešč ano v . Mestna vr ata se zapahnejo in nanje posta vi 10 do 15 obor ože nih mož, ki skr bijo za v arnost ljudi in lastnine, saj se lahk o zgodi, da v zmedi ho če k ak šen nepridipr a v izk oristiti priložnost in k aj odtujiti. Obrtni - ki in njiho vi pomočniki pohitijo do požarnih lop, vzamejo kljuk e, lestv e in šk af e t er jih odnesejo do požar a. Lestv e pr e vzamejo dimnik arji, zidarji, k amnoseki in t esarji, ki so v ajeni višine. K o v ači, ključa vničarji, k o vinarji, bakr arji, nožarji, ki lažje pr enašajo ogenj, prime jo kljuk e in druge pripomoč k e. Ostali primejo v edr a in čebr e z v odo t er pomag ajo g asiti. Na str ehe sosednjih hiš r azpr ostr ejo štiri v e - 14 SI A S 730, f. 1 45, P ožarni r ed mesta Ljubljane, 1676. Gašenje požara z ročno brizgalno, 17. stoletje (Vir: Wikipedia) 291 Letnik 47 (2024), št. 2 lik e k ose platna, ki jih zno v a in zno v a močijo, da se ne vnamejo. V ozniki pripeljejo v elik e požarne črpalk e in štiri sode polne v ode. Pri t em se najhi - tr ejši nagr adijo s cekini iz mestne blag ajne. P ožarni r ed pripisuje v elik o v logo za vzdr - že v anje požarne v arnosti mestnemu sodnik u. T a je mor al na primer opr a v ljat i vizitacijo dimnik o v , k azno v ati tist e, ki niso imeli ustr eznih, in pozi - v ati hiš ne gospodarje, pr ed v sem tist e na Star em tr gu, v Hr eno vi in R ožni ulici, naj imajo pri s v ojih hišah in dela vnicah v edno pripr a v ljeno posodo z v odo. Pr ed hišami niso smeli imeti v eč k ot d v a v oza sena. Vizitacijo dimnik o v so mor ali izv ajati štiri - kr at letno (alle Quatember , na v sak e kv atr e). 15 Iz por očil, ki so jih pošiljali okr ožnemu g la v arju, je r azvidno, da nek at er e hiše sploh niso imele izde - lanih dimnik o v , so bili ti pr eozki ali pr enizki. Od 77 pošk odo v anih ali uničenih hiš ob junijsk em požaru leta 1774 jih 33 ni pr emog lo ustr eznih dimnik o v . 16 De želno g la v ars tv o je pozv alo magi - str at , naj nemudoma opr a vi inšpek cijo dimnik o v v v sem mestu. 17 Hkr ati so ugota v ljali, da je obmo - čje ok oli smod nišk eg a st olpa pr epr edeno z lese - nimi g anki, ki se naslanjajo na mestni zid in pr ed - sta v ljajo požarno ne v arnost . Dv orno pisarno so pr osili za do v oljenje, da se porušijo s pomočjo v ojak o v . V end ar k er je med t em cesarica Marija T er ezija že pr ejela por očilo v ojašk e k omande, da v Ljubl jani ne upošt e v ajo nik akršneg a požarne - g a r eda in da je v ečina g asilnih napr a v pokv ar - jenih ali nede lujočih, je dež elno g la v arstv o naj - pr ej močno ok ar ala, v endar je nat o le pok azala v ladarsk o milost in do v olila , da ne v arna dela pri podir anju sta v b in zaščiti območja ok oli smodni - šk eg a st olpa pr e vzame v ojsk a. 18 Leta 1722 je iz šel požarni r ed za Gr adec in notr anjea v strijsk e dežele, 19 po k at er em naj bi se r a vnali tudi v Ljubljani. Pr edsta v ljal je v elik na - pr edek z vidik a uzak onjenja določenih ukr epo v pri pož arih. P oleg r a vnanja v primeru požar a je imel ta r ed tu di že določila o načinu gr adnje di - mnik o v , ognjišč in mat erialih za pokri v anje str eh (lesene naj se nadomeščajo z opečnatimi), o di - mnik arjih in ukr epih za zmanjšanje ne v arnosti 15 K v atr e so po cer kv enem k oledarju štirje postni t edni ob menja vi letnih časo v . 16 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Specifik acija neustr eznih dimnik o v , s. d. [pr ejeta 8. 7. 1774]. 17 Pr a v tam, P ozi v deželneg a g la v arstv a magistr atu, 8. 7. 1774. 18 Pr a v tam, Do pis d v orne pisarne, 30. julija 1774 [pr ejet 17. 8. 1774]. 19 SI A S 730, f. 144, P ožarni r ed Kar la VI. za v oj v odino Šta - jersk o in druge notr anjea v strijsk e dežele, 1722. Specifikacija neustreznih dimnikov, julij 1774 (Vir: SI AS 7, šk. 21) 292 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions požar a, pr ed v sem pri obrtnikih, ki delajo z ognjem (k ot so k o v ači, s v ečarji, pi v o - v arji ali milarji) ali pr oizv ajajo ne v arne sno vi. V elik o pozornosti so namenili se - sta vi vizitacijs k e k omisije (pr ej je t o delo opr a v ljal mestni sodnik), št e vilčnosti in lok aciji g asilnih napr a v t er nalog am mestneg a s v eta in meščano v ob izbruhu požar a. Leta 1749 so se začele pripr a v e za požarni r ed dežele Kr anjsk e na podla - gi štajersk eg a požarneg a r eda iz leta 1722. 20 Deželno g la v arstv o za Kr anjsk o je pozv alo ljubljanski magistr at , naj poda pripombe k osnutk u nastajajočeg a po - žarneg a r eda. Mestni s v et je v pismu z dne 18. a v gusta 1749 izr azil pomislek, da so prilagoditv e na sta v bah, ki jih zaht e v a požarni r ed, pr ezaht e vne, poleg t eg a se je stanje s str elami izboljšalo, pot em k o je bilo u v edeno str eljanje v oblak e. Opozorili so, da obstaja že požarni r ed za Štajersk o iz leta 1722, ki so g a tudi ja vno obja vili in so v si dobr o poučeni o požarni v arnosti. 21 Da bi podkr epil s v oje nezado v oljstv o in nestrinjanje z osnutk om no v eg a požarneg a r eda, je magistr at v naslednjem pismu na deželno g la v arstv o sesta vil por očilo o or g anizaciji ob požaru v mestu. Oblik o v ane imajo sk upine meščano v , ki imajo določene zadolži - tv e ob požaru in na v sak e t olik o časa or g anizir ajo požarne v aje. V aj se mor a ude - ležiti 14 zidarje v ali polirje v in 31 njiho vih pomočnik o v , de v et k onjarje v , šest t esarje v in 37 njiho vih pomočnik o v , 30 furmano v , d v a opek arja in 17 njiho vih hlapce v , d v a pristanišk a dela v ca, sedem sodarje v in 16 merilce v soli. Ob požaru so zadolžitv e r azdeljene tak o: 14 furmano v pripelje eno črpalk o in d v a od njih posodo z v odo , nat o prist opi 16 merilce v soli in osem od njih jih v li v a v odo iz čebr o v v črpalk o (v odo popr ej nosijo od posode do njih sluge), ostalih osem dela pri črpalk i; drugi d v e črpalki pripelje 16 furmano v in se zvrstijo ob njej k ot zgor aj merilci soli; dalje sodarji in k onjarji vzamejo tri v elik e kljuk e pri mestni hiši in jih prinesejo na mes t o požar a; 12 t esarskih pomočnik o v izpr ed mestne hiše in špitalskih vr at prinese lestv e; še 10 t esarskih pomočnik o v prinese lestv e iz požarne lope in male klju k e; opek arji s s v ojimi hlap ci prinesejo 32 v eder iz mestne hiše in z njimi zajemajo v odo iz v elik e posode t er g asijo požar; v si t e - sarji sk upaj nat o s kljuk ami v r ok ah čak ajo na uk az in nat o s kljuk ami porušijo ne v arne str ehe. 22 P o v elik em požaru v gospo stvu Ledeč na Češk em leta 1753, pri g ašenju k at er eg a je pomag ala tudi tam nastanjena v ojsk a, je cesarica tudi za druge de - žele do v olila upor abo v ojak o v za pomoč ob požaru in v ojak om pritiče za t o tudi posebno plačilo iz v ojne blag ajne. 23 Vladarica se je že dolgo za v edala in opozarjala, da t eža v o pri požarih po v seh deželah pr edsta v lja poleg nepazlji v ost tudi pomanjk anje g asilnih napr a v in or od ij. Zat o je z r esolucijo iz junija 1755 nar očila policiji, da t e napr a v e r e - dno pr eg leduje in jih servisi r a ozir oma popolnjuje. Dalje je nar očila, da se mor a upošt e v ati dež elni požarni r ed, da mor ajo osebe, ki so zadolžene za g ašenje, v saj enkr at mesečn o na pr aznik imeti požarne v aje, d v e osebi notr anjeg a mestneg a s v eta naj se imenujeta za požarno k omisijo, medt em k o mor ajo okr ožni k omi - sarji na v sak e t olik o časa pripr a viti por očilo o stanju g asilnih napr a v . 24 Magistr at se je po začetni trmog la v osti le počasi omehč al zaht e v am d v or - ne pisarne in 4. mar ca 176 3 – po zadnjih d v eh požari h tist eg a leta v mesecu f ebruarju – na seji r azpr a v ljal o izboljšanju or g anizacije g ašenja in sklenil, da se mor ata na mestu požar a v edno poja viti d v a t esarja, v sak meščan mor a iz požar - nih lop prines ti kljuk o in lest e v (ti pripomočki se nahajajo v kruharni, v R ožni ulici, na zidu jezuitsk eg a k olegija, v požarni lopi na Star em tr gu, pri Špitalskih 20 SI A S 7, šk. 20, V ol. 1, f ol. 46–47, P ozi v d v orne pisarne, 2. 5. 1749 . 21 Pr a v tam, f ol. 65–68, P or očilo ljubljansk eg a magistr ata, 18. 8. 1749. 22 Pr a v tam, f ol. 77–79, P or očilo ljubljansk eg a magistr ata s prilog ama A in B, 9. 9. 1749. 23 Pr a v tam, f ol. 167–169, Izv leček iz d v orne r esolucije, Dunaj, 24. 9. 1753. 24 Pr a v tam, f ol. 186–189, Dv orn a r esolucija, 26. 6. 1755. 293 Letnik 47 (2024), št. 2 vr atih in na Vi cedomskih vr atih ), v se sumlji v e osebe in ber ače, ki so lahk o mo - r ebitni požig alci, je tr eba polo viti in jih strpati v ječo, na sk ednjih in hle vih, v k at erih se hr anita slama in seno, ki nimajo polk en, se odr edi, naj se t e namestijo, pr epo v e se k urjenje ponoči (za r azne pek e), tisti meščani, ki mor ajo imeti pr ed s v ojo hišo polne sode v ode, jih mor ajo r edno polniti. 25 Int enzi vneje je cesarica začela tudi pritisk ati za u v elja vit e v no v eg a po - žarneg a r eda, saj se je zdelo, da še v edno v ladata v elik a lahk omiselnost in nepr e vidnost , pri čemer se ob požarih št e vilni izogibajo s v ojih dolžnosti. Ce - saričino vztr ajno pozi v anje k ur editvi in izboljšanju požarne v arnosti se je le izplačala in 18. decembr a 1772 je deželno g la v arstv o za Kr anjsk o pripr a vilo prilagojen štajerski požarni r ed za deželo Kr anjsk o, 26 ki je bil v obliki pat enta izdan 19. f ebruarja 1773. V triintridesetih členih je r ed določal gr adnjo k urišč in dimnik o v; prv a mor ajo biti obzidana, oddaljena od k akršneg a k oli lesa in ne posta v ljena pr eblizu pod dimnik; dimniki mor ajo biti pr a v tak o pozidani, zado - sti šir oki in seg ati v saj tri če v lje nad str eho. V hišah, kjer se je potr eben močan ogenj, je ob v ezno v saj enkr at na mesec opr a viti čiščenje dimnik o v , pri ostalih na d v a meseca. K olik or je mogoče, se lesene str ehe nadomeščajo z opečnatimi, na njih se dogr adi požarni zidec, medt em k o naj bodo tla v hišah tlak o v ana. Ti - st e hiše, ki imajo pod s v ojimi nadstr eški pr azne sode, naj imajo t e napolnjene z v odo. Šesti člen go v ori o pr e vidnostnih ukr epih, k ot so pospr a v ljanje pepela iz k urišč, upor aba lant ern namest o s v eč in pr epo v ed k ajenja v sobah; kršit e - lje čak a trimesečna ječa. Samostani in druge duho vne sta v be naj imajo v edno pripr a v ljene posode z v odo v bližini dimnik o v . V mestu so pr epo v edani seniki, pri čemer v sak a hiša lahk o pripelje k hiši naj v eč en v oz sena in en v oz slame; t e mor a spr a viti v obok an in zaščit en pr ost or . P odobno v elja za drv a; pr ed hišami imajo lahk o naj v eč 10 sežnje v , samostani 20. Obrtniki, ki izdelujejo izdelk e iz lesa ali pri s v ojem delu upor abljajo ogenj, mor ajo zaloge lesa por abiti v 14 dneh, sicer jim gr ozi ječa. Pr epo v edani so v sak o str eljanje, spuščanje r ak et in k urjenje kr eso v v mestu. Obrtniki, ki delajo z vnetlji vimi sno vmi, k ot so smo - dnik, žv eplo ali smola, mor ajo biti pri s v ojem delu skr ajno pr e vidni, pri čemer mor ajo sno vi imeti pospr a v ljene na v arnem kr aju. V se hiše v mestu mor ajo imeti pod s v ojo str eho v saj d v e v edri, d v e r očni črpalki, eno lest e v , eno lopat o, en kr amp in eno motik o; magistr at mor a imeti pospr a v ljene v elik e črpalk e, v elik e posode za v odo, v elik e lestv e in kljuk e za podir anje str eh; zaželeno je, da imajo v elik e g asilne pripomočk e tudi samostani, k olegiji in seminarji. Ob izbruhu ognja mor a tisti, ki g a je prvi opazil, za vpiti ali nar editi v elik o hrupa t er opozoriti četrtne mojstr e; če t eg a ne st ori, g a čak a k azen ali ječa. Mestni str ažar mor a v primeru, da opazi ogenj, zabobnati in pr a v tak o ob v estiti četr - tneg a mojstr a. V bližnjih cer kv ah in na gr adu naj zazv oni zv on. Ob opozorilu na požar mor ajo v se hiše v nočnem času na v hode obesiti lant erne, da ljudje, ki hitijo na pomoč, vidijo, kje hodijo; če hišni gospodarji t eg a ne st orijo, jih čak a k azen tr eh duk at o v . V izogib nemir om in zmedi mor a župan ali sodnik vzdrže - v ati mir z obor oženimi str ažami, sesta v ljenimi iz kr ojače v ali drugih ceho v skih pripadnik o v , da zaščitijo lastnino meščano v . Kazen eneg a duk ata doleti str a - žarja na mestnih vr atih ali tist eg a, ki je zadolžen za g ašenje, če zapusti s v oje mest o. Ur adniki mor ajo v ja vnih in mestnih poslopjih zaščititi ar hi v in spise, tak o da jih pr enesejo v obok an pr ost or . Določeni meščani imajo nalogo, da na mest o požar a prinesejo g asilne pripomočk e, pr a v tak o prihitijo na pomoč v si tisti ceho v ski mojstri in v ajenci, ki delajo z ognjem. Dne vni dela v ci, sodarji in hlapci, ki dobr o pr enašajo iskr e, naj sosednje str ehe pr ekrijejo z namočenimi rjuhami. V si, ki imajo k onje, naj t e posodijo za v ožnjo v ozo v z v odo. Dv a izmed mestnih s v etnik o v imata nalogo, da pr ebi v alce opr emita z v edri in jih posta vita 25 Pr a v tam, br ez f ol., Izv leček iz zapisnik a seje ljubljansk eg a mestneg a s v eta, s.d. [mar ec 1763]. 26 Pr a v tam, br ez f ol., Osnut ek požarneg a r eda za deželo Kr anjsk o, 18. 12. 1772. 294 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions v vrst o t er da bdita nad t ek očim polnjenjem črpalk. V bližini požar a mor a biti v edno tudi mestni r anocelnik, da lahk o oskr bi v se pošk odbe; zdr a vila in drugi zdr a v stv eni pripomočki se zagot o vijo iz mestne k azensk e blag ajne. P o zatrtju požar a mor ajo na mestu ostati zidarji, mizarji in dimnik ar , in sicer zar adi ne - v arnosti pono vneg a vžig a. Črpalk e, posode in v edr a se mor ajo posta viti nazaj na s v oje mest o. Tisti, ki na mest o požar a prvi pripeljejo črpalk e in posode z v odo, se nagr adijo iz mestne k azensk e blag ajne. Četrtni mojstri ali – če obstaja – požarna k omisija mor ajo v sak e d v a meseca z v ključitvijo dimnik arje v , zidar - je v in t esarje v , opr a viti vizitacijo dimnik o v , pr eg ledati, ali imajo hiše pod s v ojo str eho v edr a, posode z v odo, ali so tla tlak o v ana ali če so nasploh odstr anili v se požarno ne v arne sno vi. K dor do drugeg a obisk a požarne k omisije ne ur edi nepr a vilnosti, mor a plačati k azen. 27 P opr a v ljen in dopolnjen požarni r ed je izšel leta 1792 , 28 medt em k o so leta 18 25 izda li prvi požarni r ed v slo v enščini z naslo v om Ognj gasitni navód ali naredbanje ognj gasiti . P oleg pono v ljenih pr e vidn os tnih ukr epo v za zaščit o pr ed požar om in določil g lede gr adnje dimnik o v in zid o v je slednji že pr ed vi - de v al ustano vit e v posebnih g asilskih sk upin, ki je imela v sak a s v oje zadolžitv e pri zagota v ljanju požarne v arnosti in ob izbruhu požar a. Kasneje so na podlagi požarneg a r eda iz leta 1825 posamezna mesta v slo v enskih deželah izdala za s v oje potr ebe prilagojene požarne r ede. 29 Požar v Krakovskem predmestju in na Starem trgu Na vr oč poletni dan, 28. junija 1774, je v Kr ak o v sk em nekje po četrti uri popoldne izbruhnil požar , ki se je zar adi močneg a v etr a r azširil pr ek o Ljubljani - ce in na Star em tr gu požir al hiše pr ed seboj. Ogenj je di vjal še celo noč in k ončno se je nek olik o umiril, k o je nebo ponoči postr eg lo z manjšim nali v om. Na pomoč so pris k očili v ojaki Butlerje v eg a r egimenta, 30 ki so bili r a vno takr at na poti v s v oj lager v Lipnici, in s sk upnimi močmi so ogenj do naslednjeg a jutr a zajezili, čepr a v se je na nek at erih mestih vžig alo in tlelo še tri dni po t em. Okr ožno g la v arstv o je po og ledu stanja sesta vilo prv o por očilo. Spisal g a je gr of Hubert Bar bo- W ax enst ein k ot adjunkt okr ožneg a g la v arstv a in požarni k omisar t er g a 30. junija poslal deželnemu g la v arju, ta g a je posr edo v al napr ej na dunajski d v or . V por očilu ber emo, da je pogor elo v se h 51 hiš v Kr ak o v em, še 57 v mestu, 12 delno, medt em k o so pri osmih mor ali zar adi pošk odo v anosti po - dr eti str ehe. Sk upaj je bilo uničenih ali pošk odo v anih 128 hiš. P oleg meščanskih hiš so pogor eli tudi jezuitski k olegij s cer kvijo in semi narjem, Gruberje v no v o izgr ajen mehanični muzej (Museum Mechanicum ), še d v e cer kvi (s v . Florijan in s v . R ozalija) in del gr ajsk eg a k omplek sa. 31 Okr ožni g la v ar dalje por oča, da so ljudje zar adi str ahu pr ed ne v arnostjo, ki jo je pr edst a v ljal smodniški st olp, r aje s v oje moči namenili r eše v anju s v oje lastnine in begu k ot g ašenju požar a. T o je mogoče pripisati tudi dejstvu, da je bilo na v oljo malo delujočih g asilnih napr a v . V požaru je bilo sedem oseb pošk o - do v anih. Okr ožni g la v ar je zat o pr osil deželno oblast , naj posr eduje pri drža vnih oblast eh, da se zber e majhen prispe v ek po dednih deželah za ošk odo v ance in 27 SI A S 7, šk. 308, P at enti za let o 1773. 28 Božič, Gasilstvo , str . 9. 29 Pr a v tam, str . 16–21. 30 Gr e za 43. pehotni polk, ki g a je med 1768 in 1775 v odil f eldmaršalpor očnik bar on Lud wig Bu - tler (170 9–1775) . Glej: List e der Inf ant erier egiment er der k aiser lich-habsbur gischen Armee der F rühen Neuzeit: https://de.wikipedia.or g/wiki/List e_der_Inf ant erier egiment er_der_k ai - ser lich-habsbur gischen_Armee_der_F r%C3%BChen_Neuzeit (dost op: 5. 12. 2024). 31 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, P or očilo okr ožneg a g la v arstv a, 30. 6. 1774 . 295 Letnik 47 (2024), št. 2 pr ed v sem za naba v o pr epotr ebnih g asilnih črpalk. Od magistr ata naj se zaht e v a, da pripr a vi natančen popis ošk odo v ance v in šk ode. Deželno g la v arstv o je tak oj ukr epalo in že naslednji dan pozv alo magi - str at , naj pripr a vi por očilo o stanju g asilnih napr a v . Ob v eščeno je bilo namr eč, da je v ečji del g asilnih napr a v pod magistr atno jurisdik cijo bodisi nedelujočih bodisi so t e bile odtujene al i pr odane. 32 Ž upano v o por očilo je prispelo 15. julija in iz njeg a je r azvidno, da je imelo mest o Ljubljana v g asilsk em skladišču na Star em tr gu in v mestni hiši pet v elikih brizg aln, 15 v elikih kljuk, 12 r očnih bri - zg aln, 13 usnjenih v eder , 38 čebr o v , 37 lesenih kljuk, 15 lest e v , de v et kr ampo v , 12 motik in 13 lopat . Še dod atnih 152 čeber se je nahajalo pri mestnih sodarjih v popr a vilu. P oleg t eg a so ob požaru prinesli tudi v elik o našt etih napr a v od za - sebnih hiš in le malok at er e so bile vrnjene lastnik om. Ist očasno je g la v arstv o nalo žilo požarni k omisiji nalogo, da pr eg leda sta - nje smo dnišk eg a st olpa, saj se mu je požar ne v arno približal. Če bi med ljudmi za v ladala panik a, je bil tuk aj Buttlerje v r egiment , ki je imel nalogo vzdrže v ati mir . 7. julija je Gabrijel Gruber , takr at sicer v odja na vig acijsk e dir ek cije in pri - znani gr adbeni str ok o vnjak, na deželno g la v arstv o poslal spomenico, v k at eri je izposta vil tri pomembne t očk e, zar adi k at erih je obstaj ala ne v arnost požar o v v mestu, in podal pr edloge za njiho v o r ešit e v: 33 1. Ž e pri požaru v letu 1766 34 se je pok azalo in zdaj spet , da dela v ci post o - pajo nečlo v ešk o, k o zaht e v ajo d v akr atno plačilo misleč, da so neobhodno potr ebni, poleg t eg a za vr ačajo delo tam, k amor jih pošiljajo njiho vi gr ad - beni mojstri, in si poiščejo delo sami, kjer jih v eč plačajo. 2. Ulice so zabit e s šodr om, saj g a lastniki ne mor ejo do v olj hitr o od v ažati. P oleg t eg a t o v orniki za od v oz na vijajo cene v nebo. Še dodatno pa tisti la - stniki, ki imajo hiše ob Ljubljanici, odmeta v ajo mat erial k ar na br eg, čepr a v je t o bilo že v ečkr at pr epo v edano. Prv a visok a v oda bo v es mat erial odne - sla in zabila strugo, ki je že tak o ali tak o potr ebna čiščenja. Deželno oblast napr oša, naj pono vi pr epo v ed odlag anja na br egu in poleg t eg a zagot o vi pocenit e v t o v ornih tarif t er določi mesta, kjer se mat erial sme odlag ati. 3. Opozori l je na pomanjklji v o gr adbeno zak onodajo. Čepr a v je po prv em požaru v sa lesena gr adnja pr epo v edana, se še v edno nahajajo leseni hle - vi, g anki ipd. Ustano vit e v gr adbene k omisije je pr epotr ebna, saj bi mor al v sak, ki bi gr adil, njej pr edložiti izris sta v be in ta bi jo nat o odobrila. Če bi bila sta v ba zgr ajena v naspr otju z zak onodajo, bi k omisija odobrila njeno rušenje na str ošk e lastnik a. Gruber se je ponudil, da bi tak šno k omisijo izobr azil o pr a vilni gr adnji. K ot prilogo s v ojemu pismu je Gruber poslal prit ožbo, v k at eri gr adbena mojstr a Lo vr enc Pr ager in Leopold Hoff er opozarjata, da obstaja v eč tak o imeno v anih mojstr o v , ki delajo neleg alno in nek ak o v ostno in niso del ceha, zat o pozi v ata deželno g la v arstv o k ur e - ditvi r azmer . Deželno g la v arstv o je Gruberje v e ideje v v ečini upošt e v alo. P ooblastilo je požarno k omisijo za nadzor nad gr adnjami, da bodo t e v prihodnje izv edene po pr edpisih. Pri t em naj bi k s v ojemu delu prit egnila gr adbeneg a str ok o vnjak a Gruberja. Gla vne t očk e na v odil so bile naslednje: 1. K omisija naj nadzir a, da bodo sta v be v prihodnje zgr ajene tak o, da obstaja čim manjša požarna ne v arnost . 32 Pr a v tam, P oz i v deželneg a g la v arstv a, 1. 7. 1774. 33 Pr a v tam, Spo menica Gabrijela Gruberja, 7. 7. 1774. 34 Gruber v s v oji spomenici na v aja letnico 1766. V r esnici se je pož ar zgodil leta 1767. Izbruhnil je na Star em tr gu t er popolnoma upepelil 61 hiš na Hr eno vi in R ož ni ulici, še 11 jih je imelo pošk odo v ane str ehe. Glej: SI A S 7, šk. 20, V ol. 2, P or očilo deželneg a g la v arstv a cesarici, 8. 1. 1768. 296 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions 2. Naj poskr bi, da se št e vilo lesenih g ank o v , st opnic, zapaho v , žlebo v in sk o - dlastih str eh sčasoma zmanjša, nat o pa v mestu popolnoma odpr a vi. 3. Naj spodbuja, da so dimniki in k urišča zgr ajeni po pr edpisih. Pr a v tak o naj ne dopušča obešanja palic za sušenje mesa v dimnik e. 4. Naj poskr bi, da se bodo v si dela v ci, ki delajo z ognjem, umaknili čim dlje od mesta. Enak o naj bo z r aznimi seniki t er s skladišči za slamo in les. 5. Naj ne do v oli, da bi se v pr edmestjih gr adilo pr eblizu mestneg a obzidja, ali v saj, da v njego vi bližini ni str eh s sk odlami. Pr a v tak o naj se hiše ne gr adijo tak o t esno drug a zr a v en druge. 6. V mestu naj se gr adijo le obok ani hle vi. 7. K omisija mor a poskr beti za r edno doba v o gr adbenih mat erialo v (k ot so osušen les, opek e, apno) po k ar se da nizkih cenah. K dor t em odr edbam ne bo sledil, se bo sta v ba porušila na njego v e str ošk e. T esarji in sta v beniki bodo mor ali pr ed gr adnjo pridobiti do v oljenje požarne k omisije. T e no v e prist ojnosti požarne k omisije je deželno g la v arstv o poslalo okr ožnemu g la v arstvu, ki je imelo nalogo, da ob v esti v se lastnik e hiš o no vih nalog ah. 35 Pr eisk a v a vzr ok a požar a je pok azala, da za požar ni mogoče obt ožiti ni - k og ar , saj je za nesr ečo kri v pr ed v sem način gr adnje. V nele so se namr eč lesene palice, ki so bile vzidane v dimnik in so jih upor abljali za sušenje mesa. Deželno g la v arstv o je o t em ob v estilo g la vna sta v bna mojstr a v mestu, Lo vr enca Pr agerja in Leopolda H off erja, t er ju opomnilo, naj pri s v ojih t ek očih gr adnjah delata po pr edpisih, sice r bo pr oti njima spr ožen post opek. 36 Ljubljansk emu magistr atu je deže lno g la v arstv o poslal o nalogo, naj ob v esti v se hiš ne lastnik e, ki so utrpeli šk odo, da lahk o hiše obno vijo le z do v oljenjem požarne k omisije. Deželno g la v arstv o je opozorilo, da se na br ego vih Ljubljanice nabir a v e - lik o odpadneg a gr adbeneg a mat eriala. P oleg t eg a nek at eri t o v orniki r ačunajo v eč, k ot bi smeli za od v oz t eg a mat eriala. Magistr at naj k aznuje t e t o v ornik e in poskr bi, da se bo mat erial od v ažal po spr ejemlji vih cenah na primerno mest o. P oleg t eg a naj tisti lastniki, ki imajo pr ed s v ojimi hišami v elik e k oličine sena in slame, t e čim pr ej odstr anijo. Hkr ati so pozv ali magistr at , naj opr a vi vizitacijo dimnik o v , saj se je izk azalo, da št e vilni ne ustr ezajo pr edpisom. 37 Deželno g la v arstv o je r azmišljalo tudi o popožarni obno vi in r azposlalo po vpr aše v anje o zalog ah gr adbeneg a lesa. Izk azalo se je, da Lud vik Dietrich na V r hniki ni imel zadostne k oličine gr adbeneg a lesa v s v ojem skladišču, zat o so deželne oblasti po vpr aše v anje naslo vile še neposr edno na gospostv a T urjak, Ig in Log at ec. 38 Do g la v arstv a je prišla v est , da je v njiho vih skladiščih do v olj lesa, ki je namenjen v T rst za obno v o. Zauk azali so carinarnicam, naj zausta vijo t o pr o - dajo. P o pr ošn ji ljubljansk eg a župana in nek at erih meščano v so za ta les opr osti - li mitnino in cestnino. Ošk odo v anci so mor ali pri mitninsk em ur adu pr edložiti poseben certifik at , s k at erim so potrje v ali, da les potr ebujejo za obno v o. 39 V nedatir anem pismu je poštarski mojst er F r anc Janez Amigoni, na de - želno g la v arstv o pr ejet o 3. a v gusta, opozoril, da se je pri zadnjih d v eh požarih (1767 in 1774) pok azalo, da je or g anizacija požarne v arnosti slaba, pr ed v sem je bila t eža v a v pomanjk anju dobr eg a požarneg a r eda: »Vedno manj meščanov in drugih prebivalcev upošteva obstoječi red pri gašenju in varnosti pred požarom. Tako nobeden ne ve, kam naj se obrne, komu naj gosposka odredi, da pripelje in prinese vodo, nihče poslušno ne 35 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Dopisi de želneg a g la v arstv a, 8. 7. 1774. 36 Pr a v tam, P oz i v in opomin dež elneg a g la v arstv a sta v bnima mojstr oma, 8. 7. 1774. 37 Pr a v tam, Dop isa deželneg a g la v arstv a magistr atu, 8. 7. 1774. 38 Pr a v tam, P o vpr aše v anje o zalog ah lesa pri tr go v cu Lud vik u Dietrichu na V r hniki, 1. 7. 1774 in pri gospostvih, 5. 7. 1774. 39 Pr a v tam, Dop is deželneg a g la v arstv a na minist erialno bančno deputacijo, 8. 7. 1774. 297 Letnik 47 (2024), št. 2 uboga, temveč konjske vprege, sode z vodo, čebre in ostale pripomočke po- stavijo na stran in se nato izognejo nudenju pomoči, poleg tega ni dovolj brizgaln, veder, čeber, lestev, kljuk in ostalih orodij, da bi ogenj zatrli na začetku, še posebno pa je težava, da je bilo hišam že večkrat tako ukazano, da morajo pod svojimi nadstreški imeti postavljeno kad z vodo.« 40 Med t em je 16. julija prišlo k ar ajoče pismo z Dunaja. Cesarica je po pr eje - mu por očila deželneg a g la v arstv a izr azila nezado v oljstv o nad lesenimi hišami v mestu. Odbila je pr ošnjo, da bi v ojašk a posadk a pomag ala tudi pri obno vi, t em - v eč so se mor ali v izogib prihodnjim tak šnim nesr ečam držati požarneg a r eda. Deželnemu g la v arstvu je nal ožila skr b za obno v o in odobrila v sesplošno k olekt o po dednih dež elah za ošk od o v ance. Kar se tiče prispe v k a iz drža vne blag ajne, je pričak o v ala cenit e v šk ode. Cenitv eno por očilo je deželno g la v arstv o pripr a vilo 12. a v gusta. Šk oda na nepr emičninah je bila ocenjena na 71.088 goldinarje v na hišah, na opr emi 19.308 goldinarje v in na pr edmetih 10.453 goldinarje v . 41 T a cenit e v je zajemala le šk od o na hišah, ki so spadale pod mestno jurisdik cijo. V seznamu izplačane drža vne pomoči leta 1775 lahk o pr eber emo, da je šk oda na Kr ak o v skih hišah znašala 9.740 goldinarje v . 42 Škoda na jezuitskem kolegiju Jezuiti so se v Ljubljano naselili k onec 16. st oletja. Na pr ost oru ob cer kvi s v . Jak oba so zgr adili k olegij, v sklopu k at er eg a so bili še gimnazija, seminar in g ledališče. Kasneje so cer k e v s v . Jak oba po v ečali in celot en k omplek s obdali z obzidjem. 43 Leopold Sch w ab bar on Licht enber g, upr a vnik pr emoženja jezuit o v , je pri - 40 Pr a v tam, Pismo F r anca Janeza Amigonija deželnemu g la v arstvu, s.d. [pr ejet o 3. 8. 1774]. 41 Pr a v tam, Zapisnik ocenjene šk ode na sta v bah, na podlagi pono vne cenitv e, ki jo je opr a vil sta v bni mojst er Leopold Hoff er , 5. a v gusta 1774. 42 SI A S 2, R eg, I, šk. 26, Obr ačun delitv e drža vne pomoči ošk odo v ancem v junijsk em in julijsk em požaru, 9. januarja 1775. 43 V olčjak: Listine jezuitskega kolegija , str . 9–10. Cenitev škode na hišah na Starem trgu, ki jo je pripravil stavbni mojster Leopold Hoffer, 5. avgusta 1774 (Vir: SI AS 7, šk. 21) 298 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions pr a vil por očilo o uničujočem požaru junija 1774. Za popis in cenit e v šk ode je pr osil Gabrijela Gruberja. T a je v s v ojih por očilih od sta v be do sta v be popisal šk odo in ocenil potr ebna popr a vila. 44 P opis je začel s cer kvijo s v . Jak oba, ki je izgubila celotno str eho, sk upaj z bakr eno kritino in d v ema zv ono v oma, ki sta se od vr očine st opila. Or g le in k or sta se spr emenila v pepel, pr a v tak o vr ata in štirje r etabli za oltarjem; okna so zgor ela ali se r azbila. Šk oda je bila ocenjena na 13.581 goldinarje v . Pri k olegiju je str eha pr a v tak o popolnoma zgor ela, poleg t eg a so bili zi - do vi na d v eh krilih oslabljen i, saj so bili ponek od utrjeni z lesenimi sklepi, ki so zgor eli. Na krilu pr oti ulici so bili zido vi dobri in pr ost ori k olegija na t ej str ani bi se la hk o začasno upor abili za seminar , ki je popolnoma zgor el. Pr a v tak o so zgor ela v sa okna in vr ata. Šk oda je bila ocenjena na 20.213 goldinarje v . Sta v ba seminarja je bila sesta v ljena iz v eč hiš, ki so jih sčasoma pripojili t er je bila zgr ajena šibk o in kr e v ljast o. Ogenj je po vzr očil, da so oboki popok ali, zido vi so se zamajali in gr ozili, da se bodo podr li. Šk oda je znašala 10.000 gol - dinarje v . Str eha gimnazije je pr a v tak o popolnoma zgor ela; g ledališče pr a v tak o, v d v or ani (učilnici) je uničilo no v str op in šest slik najboljših mojstr o v t er oltar . Uničena so bila okna in peči. Jezuiti so prija vili še za 15.000 goldinarje v šk ode na pr edmetih. Sk upaj je šk oda v k olegiju znašala 75.743 goldinarje v . Požar v Šentpetrskem predmestju P ožar v Kr ak o v em in na Star em tr gu se še ni dobr o pohladil, k o je že pri - spela v est o no v em požaru, t okr at v Šentpetrsk em pr edmestju. Izbruhnil je t oč - 44 SI A S 7, šk. 232, P opis in cenit e v šk ode na jezuitsk em k olegiju s prilog ami A, B, C in D , s.d. [ julij 1774]. Gruberjevo poročilo o škodi na kolegiju, cerkvi sv. Jakoba in gimnaziji (Vir: SI AS 7, šk. 232) 299 Letnik 47 (2024), št. 2 no en mesec po prv em, 28. julija, med 11. in 12. ur o ponoči v hiši Jurija K o v ača v Blatn i v asi (Kothgasse , danes Mala ulica). Z blisk o vit o hitr ostjo je di vjal in v pičlih 4 ur ah v pepel spr emenil 104 hiše sk upaj s sk ednji in hle vi, eno pošk o - do v al, še d v e so mor ali zar adi ne v arnosti porušiti. T a požar je t erjal pet žrt e v . 45 Zar adi suma, da je bil požar podtaknjen, so spr ožili pr eisk a v o in k zago - v oru poklicali v eč prič. P ozv ani so bili Simon in Bar ba r a Benedičič, Elizabeta Sla v ec, Alenk a Colnar in Urša Hojan, v si stanujoči v hiši Jurija K o v ača in prisotni ob izbruhu požar a. Zaslišanje je v odil mestni sodnik Ant on Andr ej Skriner ob prisotnosti sindik a dr . Janeza Ble y bur g a in Janeza A dama pl. F ant ona. 46 Simon Benedičič je izja vil, da g a je hrup zbudil iz spanca in k o je z ženo prit ek el v en, je bila že cela str eha v plamenih. P o v edal je, da s seboj ni nesel nobene luči al i pepela, pr a v tak o ni videl, da bi jo drugi imeli; požar je bil zelo sumlji v , v endar ni nik og ar videl. P odobno izja v o je podala njego v a žena. Alenk a Colnar je izja vila, da si je sobo delila z Jer o Krink o v o in njeno hčer - jo Marijo, ki sta spali v sak a na eni str ani dimnik a. Iz spanca jo je zbudilo Ma - rijino vpitje, k o se je na str ehi nad njeno g la v o r azplamenel ogenj. Sk očila je iz post elje in pog ledala sk ozi str ešno okno, kje gori, in opazila, da se je ogenj že močno r azširi l. Ob vpr ašanju, ali sumi, da bi bil ogenj lahk o podtaknjen, je od - go v orila, da g lede na t o, k ak o nenadoma se je vnelo, ne vidi nobeneg a drugeg a r azlog a, saj k o se je odpr a vila spat , ni opazila ničesar , k ar bi tlelo ali se iskrilo. Pr eostali d v e priči sta izja vili, da nista nič videli in da ju je iz spanja zbudilo šele vpitje Colnarje v e in Krink o v k e, v endar sta pr a v tak o sumila, da bi bil lahk o ogenj namerno zanet en. Kak o se je pr eisk a v a r azvila in ali so našli mor ebitneg a kri v ca za nastali požar , iz vir o v ni bilo r azvidno. Šk oda v šentpetrsk em pr edmestju na hišah pod mestno jurisdik cijo je znašala 71.000, na pr edmetih 29.000 goldinarje v; pri hišah, ki niso bile podlo - žne mestu, še dodatnih 95.664 goldinarje v . Popožarna obnova in državna pomoč pri obnovi Šk oda junijsk eg a požar a je znašala 186.332 goldinarje v in julijsk eg a 195.664 goldinarje v . Šk oda obeh požar o v je bila tak o ocenjena na 381.996 gol - dinarje v . Drža v a je ošk odo v ancem pri obno vi prisk očila na pomoč z izr edno denar - no pomočjo in opr ostitvijo carin za gr adbene mat eriale. Drža vna pomoč v višini 31.150 goldinarje v je bila izplačana v d v eh obr okih. Prvi del v višini 10.000 gol - dinarje v so pr ejeli ošk odo v anci v mestu in Šentpetrsk em pr edmestju. 47 Dodatno so odobrili še 2.850 goldinarje v za izdela v o no vih g asilnih pripomočk o v , ki jih je požarni k omisar W aidmannsdorf nar očil pri Gabrijelu Gruberju. 48 Drugi del drža vne pomoči v višini 21.150 goldinarje v je bil odobr en januarja, v endar iz - plačan šele aprila naslednje let o. R azdeljen je bil med v se prizadet e dele mesta in pr edmestij. 49 Dv orna pisarna je uspela zbr ati še dodatnih 677 goldinarje v in 12 ½ kr aj - carje v za mest o Ljubljana in 483 goldinarje v in 10 ¼ kr ajcarje v za Kr ak o v ce iz naslo v a izr ednih da v k o v . 50 45 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Ob v estilo deželneg a g la v arstv a na d v orno pisarno o no v em požaru v pr edmestju s v . P etr a v Ljubljani, 29. 7. 1774. 46 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Zapisnik zaslišanja prič, 30. 7. 1774. 47 SI A S 2, R eg. I, šk. 26, Obr ačun prv e delitv e drža vne pomoči med ošk odo v ance, 30. 9. 1774. 48 SI A S 7, šk. 21 , Deželno g la v ars tv o ob v ešča Gabrijela Gruberja o odobritvi sr edst e v za izdela v o g asilnih pripomočk o v , 2. 12. 1774. 49 SI A S 2, R eg. I, šk. 26, Obr ačun druge delitv e drža vne pomoči me d ošk odo v ance, 9. 1. 1775. 50 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, Dv orna pisarna ob v ešča o zbr anih sr edstv ih za ošk odo v ance v mestu in Kr ak o v em, 11. 3. 1775. 300 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions Še zadnji obr ok pomoči zasledimo še v letu 1776, k o je cesarica pr ebi v al - cem mesta namenila še 1.145 goldinarje v in 11 kr ajcarje v in nemški k omendi za v as Kr ak o v o 539 goldinarje v in 15 kr ajcarje v drža vne pomoči. Sk upaj je tak o drža v a za obno v o po požar u namenila slabih 34.000 goldinarje v za tist e, ki si sami niso mog li obno viti hiše, t or ej niti 10 % ocenjene šk ode. 51 Obno v a hiš je bila v v ečjem delu na plečih lastnik o v . K ot primer na v ajamo hišo če v ljarja Simona Ledn ik a na Star em tr gu, ki je prija vil 1.200 goldinarje v šk ode na nepr emičnini in še 100 goldinarje v na pr edmetih t er je pr ejel le dobrih 224 goldinarje v drža vne pomoči, k ar pr edsta v lja le slabo petino. P odobno po - moč so dobili tudi ostali ošk odo v anci. T e so r azdelili na tri r azr ede, od k at erih je prvi r azr ed do bil 21 kr ajcarje v na 100 goldinarje v šk od e, drugi r azr ed 42 kr aj - carje v in tr etji r azr ed 1 goldinar in 3 kr ajcarje. Kr ak o v ci so pr ejeli enotni delež 5 goldinarje v in 32 kr ajcarje v na 100 goldinarje v šk ode. 52 P opr a vila niso bile potr ebne le sta v be, t em v eč tudi g asilne napr a v e. P o - žarni k omisar je pozv al ljub ljanski magistr at , naj por oča o stanju t eh. V posla - nem por očilu je župan pojasnil, da so mest o r azdelili na četrti in v v saki četrti je določeno mest o bilo namenjeno hr anjenju g asilnih napr a v in pripomočk o v . V požarnih lopah, ki se nahajajo na Star em tr gu v kruharni in pri s v . Florjanu, v Šentpetrsk em pr edmestju in na No v em tr gu pri Nemških vr atih, so bile po štiri v elik e lestv e, d v e v eliki posodi za v odo, d v e v eliki brizg alni, šest medenina - stih r očnih brizg aln, 25 usnjenih v eder , en v oz s sodi, d v a lijak a, d v e zajemalki z do lgim r očajem, 30 šk af o v , šest sr ednjih kljuk, šest v elikih kljuk, 40 lesenih kljuk, štiri sr ednje lestv e, štiri v elik e lestv e, šest železnih kr ampo v , štiri železne motik e in 12 železnih lopat . Od t eh jih je bilo nek aj na popr a vilu, nar očili so tudi že izdela v o no vih ozir oma dodatnih. Priložili so tudi pr edr ačun za no v e pripo - močk e in je znašal v eč k ot 4.000 goldinarje v . Kak o dr age so bile t e napr a v e, po v e 51 SI A S 2, R eg. I, šk. 26, Obr ačun druge delitv e drža vne pomoči me d ošk odo v ance, 8. 7. 1776. 52 Pr a v tam. Obračun razdelitve državne pomoči oškodovancem, 9. januarja 1775 (Vir: SI AS 2, Reg. I, šk. 26) 301 Letnik 47 (2024), št. 2 dejstv o, da je ljubljanski zv onar Samassa poslal pr edr ačun za tri v elik e brizg al - ne za 2.400 goldinarje v . 53 Zaključek Kljub str ogim požarnim r edom, ki so jih drža vne oblasti izdale v 18. st o - letju, in nenehnim pozi v om k upošt e v anju zapo v edi t er v sesplošni pazlji v osti, a pr ed v sem pozi v om k v arnejši gr adnji in upor abi ognje v arnih mat erialo v , se je v za v esti pr ebi v alce v pr otipožarna pr e vidnost le počasi oblik o v ala. R eše v anje lastne g la v e in lastnine je pr et ehtalo nad sk upnim prizade v anjem za zadušit e v požar a in nudenjem pomoči ob stiski. Šele z oblik o v anjem bolj stalnih sk upin, ki so podne vi in ponoči bdele nad mest om t er se zbr ale v or g anizir ani ak ciji za g ašenje požar o v , je mogoče zaznati pr emik k zmanjše v anju požarnih nesr eč. Sr edi 18. st oletja so se poja vile tudi prv e pobude za ustano vit e v požarneg a dru - štv a, k at er eg a v log a je bila mišljena bolj za zbir anje sr edst e v za ošk odo v ance in nudenje pomoči pri obno vi k ot pa k ak šna ak cijsk a sk upina za g ašenje. 54 Na usta - no vit e v prvih g asilskih druš t e v v pr a v em pomenu besede je bilo tr eba počak ati še v se do druge polo vice 19. st oletja. Dodatna moti v acija za mes t o je bil tudi v elik str ošek g asilnih napr a v in pripomočk o v , ki je ob v sak okr atnem požaru močno prizadel že tak o šibk o me - stno bla g ajno. Običajno mes t o ni zmog lo samo kriti t eg a izdatk a in je pr osilo za drža vno pomoč. Zat o so se v eda tak o tudi deželne in drža vne oblasti str emele k t emu, da se nesr eče k ar se da omejijo in da se pr ebi v alstv o čim bolj izobr azi o ukr epih za v ečjo požarno v arnost . ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 2, Deže lni stano vi za Kr anjsk o. • SI A S 6, R epr ezentanca in k omor a za Kr anjsk o v Ljublj ani. • SI A S 7, Deže lno g la v ars tv o z a Kr anjsk o v Ljubljani. • SI A S 730 , Gr aščina Dol. SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana • SI_ZAL_L JU/0488, Mest o Ljubljana, r ok opisne knjige. • SI_ZAL_L JU/0489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a. SPLETNI VIRI Böhmer , J. F .: R egesta Imperii XIV . A usgew ählt e R egest en des Kaiserr eiches unt er Maximilian I. 1493-1519, št . 2751, http://www .r egesta-imperii.de/publik ationen.html (dost op: 5. 11. 2024). Wikipedia, f ot ogr afija Dat ei:Löschmaschine Hans Hautsch 1650.jpg: https:// 53 SI A S 7, šk. 21, V ol. 3, P or očilo ljubljansk eg a magistr ata o stanju g asilnih napr a v , 13. 8. 1774. 54 SI_ZAL_LJU/0 489, R eg. I/f. 2, Okr ožnica okr ožneg a ur ada v Ljubljani v sem mest om in tr gom, da je d v orna pisarna odobrila ustana v ljanje požarnih društ e v , 15. 3. 1751. Glej tudi SI A S 6, R esolucije 1751, f ol. 24–25. VIRI IN LITERA TURA 302 V anja R upnik: V élik a požar a v Ljubljani leta 1774, str . 287–304 Članki in razprave || Articles and Discussions de.wikipedia.or g/wiki/Dat ei:L%C3%B6schmaschine_Hans_Hautsch_1650.jpg (dost op: 5. 11. 2024). Wikipedia, geslo List e der Inf ant erier egiment er der k aiser lich-habsbur gischen Armee der F rühen Neuzeit: https://de.wikipedia.or g/wiki/List e_der_Inf ant erier egi- ment er_der_k aiser lich-habsbur gischen_Armee_der_F r%C3%BChen_Neuzeit (dost op: 5. 12. 2024). LITERATURA Božič, Br ank o: Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941 . Ljublj ana: Gasilsk a zv eza Slo v enije, 1988. F abjančič, Vladisla v: Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 (ur . Umek, Ema et al.), zv . 1– 4. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 1998-2012. Mal, Jos ip: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana: Drža vna založba Slo v enije, 1957. V al v asor V ajk ar d: Die Ehre deß Herzogthums Crain , XI. knjig a. La y bach: zu finden be y W olf g ang Moritz Endt er , Buchhändlern in Nürnber g, 1689. V olčjak, Jur e: Listine jezuitskega kolegija v Ljubljani 1592 –1751 . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2014. V r ho v ec, Iv an: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach . Laibach: Selbs v er - tr ag, 1886. THE GRE A T FIRES OF LJUBLJ AN A IN 1774 A ccor ding t o chr onicles and accounts, ther e w er e at least one or tw o fir es per y ear , maki ng them a fr equent nuisance in the city . The majority of the time, human car elessness or neg lect w as the cause of the fir es, and the construction of the houses made it easie r f or them t o spr ead fr om one t o another . Althoug h most of the city's houses w er e made of st one, some still had w ooden or shing led r oof s, and w oo den por ches and stairs leaned ag ainst the city w alls, w hile w ood - en stab les st ood beside the houses. The situation w as diff er ent in the subur bs, w her e the buildings w er e made of w ood and co v er ed with str a w or shing les. Cr aftsmen w or k ed car elessl y b y open fir es near heaps of ha y , w ood, and other flammable mat erials. On a ho t summer da y , June 28, 1774, a fir e br ok e out in Kr ak o v o sometime aft er f our o ’clock in the aft ernoon, w hich, due t o a str ong wind, spr ead acr oss the Ljubljanica Ri v er and engulf ed the houses in fr ont of it in the Old T o wn. The fir e r aged all nig ht long, but with the help of soldiers, it w as contained b y the f ollo wing morning, thoug h it smoulder ed and flar ed up in certain ar eas f or thr ee da y s. A ccor ding t o the district administr ation 's r eport , all 51 of the homes in Kr ak o v o burnt do wn, with another 57 in T o wn and 12 partiall y burnt do wn; additionall y , eig ht of the r oof s had t o be demolished because of damage. Gruber's r ecentl y construct ed t echnical museum (Museum Mechanicum), tw o other chur ches (St Florian and St R osalie), the Jesuit college with a chur ch and seminary , and a portion of the castle comple x w er e also destr o y ed b y fir e. The damage amount ed t o 186.332 guldens. When new s of a new fir e, this time at Šentpetrsk o pr ed mestje, br ok e out , the fir es in Kr ak o v o and the Old Squar e had not y et subsided. It erupt ed in the home of Jurij K o v ač in the village of Blatna v as on Jul y 28 betw een 11 p.m. and 12 a.m. It r aged with lig htning speed and in just f our hours r educed 104 houses SUMMAR Y 303 Letnik 47 (2024), št. 2 t o ashe s, alon g with barns and stables, damaged one, and tw o mor e had t o be demolished due t o the danger . This fir e claimed fi v e li v es. The damage amount - ed t o 195.664 guldens. The r eno v ation costs of the houses w er e lar gel y left t o the o wners; the stat e onl y contribut ed about a fifth of the estimat ed costs. The city w as r equir ed t o spend consider able amounts of mone y r est oring fir e e xtinguishers and other equipment . Without go v ernment assistance, the f eeble city tr easury could not aff or d such a cost . Ther ef or e, it goes without sa ying that both stat e and pr o - vincial authorities str o v e t o r educe these incidents as much as possible and t o educat e the public about measur es f or gr eat er fir e saf ety .