------    103    ------
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Domače razmere se niso spremenile ne glede strank in ne glede delovanja v zbornicah. Minuli ponedeljek zborovala je zbornica poslancev in ob enem tudi gosposka zbornica: Gosposka zbornica razpravljala je sklepe poslaniške zbornice brez posebnega pomena.
V zbornici poslancev pa je v razpravi poročilo užitninsko-davčnega odseka glede razširjenja Dunajskega užitninskega okrožja. V spominu je še čestitim ^itateljem našim, s kolikim navdušenim veseljem se je pozdravljal ta vladni predlog v dunajskem časništvu in v vseh dunajskih krogih brez izjeme.
Med tem časom pokazala je stvar tudi drugo lice, senčno svojo stran: Zastopniki predkrajev dunajskih v državnem zboru stopili so v dotiko s svojimi volilci in tu izrazila se je bolj ali manj živahno nevolja pred pretečimi novimi bremeni, izrekoma poprijel je tovarnar z usnjem v predkraju Friderik Suss (brat profesorjev), za veliko besedo ter je v razpravi v več obširnih govorih razkladal predkrajem pretečo škodo; drugi poslanec iz teh krajev dvorni svetovalec Eksner stal je že na i drugem stališči, ker je svoj čas že sam sprožil rešitev tega vprašanja in pa ker tudi ni po vsem v sebi mogel zatajiti dunajčana. Zastopnik dunajčanov Kronawetter pa   je    s   skrajnimi   razlogi   pobijal   predlog   vladin
in najrajši bi bil ono, za kar ima biti užitnina dunajska nižja, preložil na ramena vse države, ob enem pa je zahteval na podlagi dolžnosti plačevanja užitnine, splošno volilno pravico v obliki neposrednih volitev.
Drugi dunajski poslanci Matscheko, Vrabec in dr. konečno tudi dr. Herbst. pa so z vso brezozirnostjo pobijali napade Su38-Kronawetter-jeve in živahno zagovarjali predlog vladin, oziroma oni užitninskega odseka, v čegar imenu je to pot izjemoma poročal člen manjšine dr. Menger. Gotovo je že sedaj, da se bistvo pedloga sprejme z ogromno večino.
Omeniti je še jako pomenljivih letošnih volitev v dunajski mestni odbor. Odkar se je na Dunaji pričelo protižidovsko gibanje, še ni minulo leto, da bi ta, deloma jako .brezobzirna stranka ne bila pridobila nekoliko sedežev in to izrekoma v predmestjih, kjer se nahaja mnogo judom neprijaznega ljudstva. Vlansko leto -priborila si je protižidovska stranka celo jeden sedež v srednjem mestu. Letos se je nadaljevala borba, izrekoma v južnih in zahodnih predmestjih Landstrasse, Widen, Neubau, Josefstadt itd. in res zopet si je stranka pri borila pri volitvah III. in II. razreda šest novih sedežev, srednjemestnega je zgubila proti prav mali večini zavolj jako sposobnega protikandidata umirovljenega fiaančnega sekcijskega načelnika Huber-ja; in sedaj šteje stranka krog 36 členov, katerih glas mnogo  tehta.
Češka. — Po odstopu dr. Matušovim poskušajo v njegorem volilnem okraju tudi Mladočehi svojo srečo. Župana ml. Brlestavskega naprosil je namreč miadočeški kandidat, da za gotov dan skliče volilni shod v tamošnjo mestno dvorano. Med tem so volilci naprosili tudi vodjo Tonner-ja naj se oglasi kot staročeski kadidat, to tudi naznani župan mladočeškemu kandidatu, ki si pa potem poišče drugi prostor za svoj volilni shod, ker ga je strah obhajal, nasproti stopiti Tonner-ju.
Dan shoda bil je shod Tonnerjev tako obilno obiskan, da so se morali zbrani preseliti v sosedno gledališko dvorano.
Mestni   župan   pa  je   po   predstavljenji   Tonnerja hude levite bral Mladočehom, izrekoma dr. Vašaty-u, ki je v državnem   zboru  nesramno  grdil   odstopivšega   dr Matuš-a,   Tonner  je   bil   sijajno   sprejet  za  kandidata, miadočeški kandidat pa je pogorel popolnoma.
Ogerska. — Odstop Tiszov dosedaj še ni kolikor se tiče splošnega položaja na Ogerskem, imel nobenih pomenljivih posledic. Javni uradi in zastopi poslavljali so se od odstopivšega ministra, takoj potem pa so se šli poklanjat njegovemu nasledniku.
Zborovanje v državnem zboru vrši se zmirnejše.
Finančni zakon za tekoče leto bil je potrjen in proglašen še pred, kakor je odstopil Tisza in tako je dejansko zopet vse v starem tiru. Veliko breztaknost napravil je Tisza tikoma pred odstopom o tem, da je juda Schosberg-a povzdignil v baronovski stan, kar mu da sedež v tamošnji gosposki zbornici. Vsi politični krogi izražajo o  tem svojo  hudo  nevoljo. Vrh tega pa
je razgovarjanje o posledicah odstopa Tiszovega prenehalo toliko hitreje, ker je v sosedni nemški državi, nastopilo ono, o čemer se je govorilo in pisarilo več zadnjih tednov, da je odstopil državni kancler Bismark.
Nemška. —  Dne 15. mar.a zvršila se je ona pomenljiva  prememba, ki se je pripravljala mnogo časa.
Uradno   objavila  so se ona  cesarska  pisma, s katerimi sprejema ostavko kneza Bismarka ter ga odlikuje.
Res  je   sicer, da   izpust  Bismarkov   od njegovega visocega mesta izreka cesar z besedami polnimi priznanja
zaslug Bismarkovih, z laskavostjo, kakeršna se zelo redkokrat nahaja v takih pismih. Pa vse to ne spreminja jedra stvari „c e s a r je sprejel ostavko Bismarkov o".
Povod odstopu je bil, kakor je naravno ta, da Bismark že zdavnej ni bil vajen nad sabo j spozna-vati gospoda. Ranjki cesar Viljem je tudi prišel v nasprotje z Bismarkom in tudi njemu je Bismark dajal ostavke, toda stari cesar reševal jih je redno z besedico „nikdar" in Bismark ravnal je nepretrgano po svoji Vjilji. Pozabiti pa ne smemo, da je bil Viljem I starček 90 let, da je toraj po vsem potreboval namestnika. Naravno bi bilo pač, da bi se bil umaknil svojemu sinu ^Frideriku; toda te^a Bismark nikakor ni dopustil, ker to bi bil konec njegove vsemogočnosti. Na smrt bol&n cesar Friderik prenašal gti je dcer Bismark*'99 dni in še tudi blizo 2 leti je ostal v službi cesarja Viljema II, toda Bismark je skrbel za to, da se sedanji cesar ni nikdar javno skliceval na svojega očeta Friderika, temveč vedno le na deda Viljema I. Sedaj pa je nasprotstvo prikipelo, med cesarjem in kanclerjem do vrhunca. Qeg&r Vtikal se je pvo svoji dolžnosti v vse važna državna vprašanja, enako v notranja kakor v unanja, imel je o ojih lastne, večinoma od onih, katere je izjavljal Bismark, ^asprotne misli. Vrh tega opazoval je tudi več let že dotfačeT"razmere med strankami, ki so bile večinoma v nasprotji z Bismarkom.
Čul ie tudi, da se Bismark na lastne roke razgo-varjaz Vnndhorst-om, načelnikom največje državnozborske stranke, ne da bi bil o tem črhnil cesarju. ^Q je^nevojjo r.flfl ar i e vo jfl> r a v il(rjjjjjjr h unča, naroči si ustno na večer kanclerja k sebi, ta pa je takoj razumel pravi pomen tega naročila ter brez ovinkov takoj da ostavko z besedami: „Star sim in bpleben, ne morem tedaj v pozni uri po mnogobrojnih stopnicah, ki peljejo do cesarskega stanovanja, hoditi tako visoko po svojo ostavko, od-stopim tedaj sam, ker vidim, da se ne strinjava več, Posel ta prevzel sim tako le zavolj obljube dane na prošnjo Vašega deda.^
Po takem razgovoru se ve da, ni preostalo dru-zega, kakoPodstop Bismark-ov.
CesaL~JLL sicer želel, da bi pred svetom tcuftd-slavlienie ne imelo znamenja nasprotje in je Bismarka
odlikoval z naslovom „ vojvoda Lauenburškega" in z dotacijo primerno temu dostojanstvo. Toda on noče, da bi unanji svet mislil, da sta se ločila z Lego, zatoraj je, ali bode odklonil naslov vojvodski z dotacijo vred, in^ videti je, da še pride do peresne vojske med kanclerjih in cesarjem.                      ^
Gotovo je toraj, da je vladi Nemške v roke vzel cesar sam, in da stvari ne bodo hodile več dosedanjih potov,   akoravno   cesar   hoče   in   ta   nameu
tudi javno naglasa, hoditi dosedanja pota ohranenja miru.                                                                "* •'--***"'~~^-*^ ¦¦—¦--*¦'¦ —-                    1
V prvi vrsti se sedaj že čuje, da cesar hoče v dotiko stopiti z vodji strank in tako sostaviti polagoma veliko in močno, vladi prijazno stranko. Dalje se pripoveduje, da cesar namerava orožno moč države še povikšati, nasproti pa znižati dobo službovanja na 2 leti in še več, da namerava z sosednimi državami dogovoriti splošno razoroženje, to je začasno odpravo ogromnih stalnih vojin. V^h^tgga reševa s shodom v Berolinu, ki je ravno sedaj tam zbran in pa z drugimi primernimi sredstvi, izrekoma tudi s pomočjo katoliške cerkve, socijalno vprašanje. Mogoče je, da se poprime tudi drugih gospodarskih načel, tako, da se vsaj preneha že nestrpna gospodarska vojska med tremi za-veznimi državami, katera je s^td^ najmečje govoriti: j Bismarkove brezobzirnosti
Akoravno je toraj odstop Bismarkov pouzročil nek&kOJru negotovost evropejskih razmer, posebno glede ohranitve miru, kar je denarni trg izrazil s približno 1% nižjimi cenami državnih papirjev, bile so pa tudi brezozirnosti in napake politike Bismarkove tolike, da odstop-njegov v celi Evropi in brez izvzetja Nemške, nekafaLiožje diha. Izrekoma glede naše države nimajo poflAiJfa11 TozuTo tej dogodbi. Bismarku na rovaš imamo zapisano leto 1866, njemu tudi trgovinsko zaprtijo med državami, izrekoma pa glede unanje politike, ne bode nihče pozabil, kako si je v Barzinu naročaval knez Bismark našega grofa Kalnoky-ja in pa laškega Crispija, ne bodemo tudi pozabili, kako ošabno je preziral sin Bismarkov Herbert našega grofa Tafleja.
Vse   to   nam   kaže, da domoljuba avstrijskemu   ni nikakoršnega   povoda   tudi le   eno   sol/.       pretakati  za uželeznimu    kanclarjem.    Nadejamo   se,   da sedaj   dalje  v  celi   Evropi a^rodainejša beseda našega
------    104    ------