OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. Sovjetski list okr^I politiko Vatikana ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 21, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 14 Trdi, da Vatikan ščiti vojne zločince in vodi proti-sovjetsko gonjo MOSKVA, 18. jan—Sovjetski asmkar A. Galin je v časopisu za zunanje zadeve "Novo vreme" priobčil članek v katerem ie okrmu poKUko VaUkana, o kL ten pravi, da stremi za tem da prw^ zaWito m fašistom, in da Vatikan organizira proti-sovjetsko in proti-^^mo ratsko gonjo po vsem sve- Navaja točke vatikanske strategije Katoliške cerkve in samosta-so postali zavetišče promi -ntnih Mistov," piše uroti A. propagando P Oti denacifikaciji in ščiti voi- ne zločince." Glede zunanje poli-tike Vatikana, pravi Galin, da ista stremi za tem, da ojača svoje pozicije v tujezemstvu, posebno pa v Zedinjenih državah, čemur se da pripisati imenovanie tistih nadškofov na položaj kardinalov, ki so dokazali svoie Proti-demokratsko in proti-Araerikanci, ki so člani poverjeništva 11 dižav. Odpluli so iz New York a 16. januarja. Ekspedicijo vodi polkovnik A. Rosher Lund iz Norveške. V njegovem štabu se nahajajajo eden zastopnik, štirje pomočniki, en časnikar, fotograf, trije tolmači, trije tajniki in štirje stenografi. Vesti iz življenja ameriških Slovencev NOV GROB V DOMOVINI Mrs. Cecilia Žnidaršič, 1166 E. 60 St., je prejela obvestilo iz j in je bilo mnogo rojakov delež nih njegove gostoljubnosti na Indianapolis, Ind. — Martin Dragan, novoizvoljeni tajnik društva št. 105 SNPJ, si je zlomil desno roko. Dokler se ne pozdravi, bo tajniške posle šs na-p r e j vr šila dosedanja tajnica Mary Hvaliza. San Francisco, Cal. — Po večmesečni bolezni je umrl pionir Martin Judnich, znan mnogim rojakom, posebno po zapadu. Doma je bil iz Semiča na Dolenjskem. Tukaj je mnogo let vodil gostilno in boardinghouse stare domovine, da je dne 27. decembra 1946 umrl njen oče Frank Smolič v vasi Vrhu, fara Dobernič pri Mežnarjevih. Dočakal je starost 84 let. Njegova žena je umria v Clevelandu pred dvemi leti. Pokojni zapušča v Clevelandu osem otrok: Mrs. Mary Cerček, Mrs. Alojzijo Pen-gel, Johna, Mrs. Cecelijo Zni-daršič, Ludvika, Mrs. Vero Žagar, Mrs. Rose Dellft in Mrs. Josephine Perme, ter brata Johna v Maple Heights; O. Bodi mu ohranjen blag spomin! ŠTETJE ZNAMK Nocoj se bo štelo znamke prodajnega davka za podružnico št. 48 SANSa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse one ženske, ki so obljubile pomagati pri štetju, da gotovo pridejo. Kdor ima na rokah kaj znamk (Sales Tax Stamps), je prošen, da jih odda v Durnovi trgovini na Waterloo Rd., pri oskrbniku Slovenskega delavskega doma ali pri Mrs. Wolf na 14702 Sylvia Ave. "kranjskem hribu". Clan je bil SNPJ, samostojnega društva in Eagles. Frontenac, Kans. — Dne 11. januarja je umrl Joseph Jereb, star 71 let, doma iz Žiri pri Logatcu, v Ameriki 45 let. Bil je član SNPJ od leta 1910. Zapušča ženo, dva sinova, hčer in več drugih sorodnikov. ČEŠKI KOLABOKATOK DOBIL DOSMRTNO JECO PRAGA, 18. januarja. — V dosmrtno ječo radi kolaboraci-je z naciji je bil danes obsojen Juri Stribrny, ki je bil eden izmed ustanoviteljev češkoslovaške republike. indokitajci se bodo borili do konca BANGKOK, 17. januarja. — Ho Chi-minh predsednik vlade Viet Nam v Indokini je podal izjavo, da se bodo indokitajci borili do konca in vse dokler ne bo Francija pripoznala neodvisnost Indokine. STRAN 2/ "ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO, 6231 ST. ČLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) --- For Half Year—(Za pol leta) -------—- For 3 Months—(Za 3 mesece) —----- ENAKOPilAVNOST UREDNIKOVA POŠTA -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto) -- For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)----------- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve); For One Year—(Za celo leto) -----------^- For Half Year—(Za pol leta) —--— -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 Donald Bell (O. N. A.): PRED NOVIMI MIROVNIMI KONFERENCAMI V Londonu se vrsi konferenca namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, katerim je poverjena naloga, da pripravijo sporazum za moskovsko konferenco, ki se ima začeti meseca marca. O priliki prvega sestanka teh "namestnikov" je dejal Bevin, da predstavljajo prepotrebno in jako koristno institucijo, češ, kadar se zunanji ministri niso mogli sporazumeti, so vedno imeli izhod v tem, da so sporno zadevo prepustili svojim namestnikom. Toda kaj, kadar tudi namestnikom ne uspe najti soglasje? Stvar mora seveda nazaj v naročje zunanjih ministrov in končno morda celo v roke veliki četvorici. Mi-i nister Byrnes je iznašel nekoliko drugačno proceduro—' ko ni bilo nobenih izgledov na to, da se bodo mogli spora-' zumeti zunanji ministri, je sklical mirovno konferenco in celo zagrozil Rusom, da bo predložil vse skupaj splošni skupščini zedinjenih narodov. j Toda v slučaju Avstrije in Nemčije bo mnogo težje najti sporazum kot je bilo v slučaju satelitskih narodov.' Le to je bolje, da je mednarodna situacija danes manj napeta kot je bila v jeseni. Velika četvorica se je morala' naučiti iz svojih trpkih izkušeijj, da ni nič pridobljenega ako se razširi krog vdeležencev mirovne konference, dokler se niso veliki štirje splorazumeli med seboj. Jasno je, da nikdo ne bo hotel ponavljati napake, ki je bila storjena leta 1945 v jeseni, ko so se zunanji ministri sestali brez vsakih predpriprav in izgubljali svoj čas in svoje živce v neznosnih in brezkončnih prepirih radi vprašanj procedure in sličnega. Posledica te konferenca je bila le napetost, ki je trajala mesece in mesece. Ako pride zdaj do zastoja, bo to le zastoj med namestniki zunanjih ministrov—kar bo mnogo manj resno in usodepolno. Druga napaka, katere ne bo nikdo hotel ponavljati, se tiče vdeležbe malih narodov. Prej so bili mali narodi v začetku izključeni iz razgovorov in so morali biti pripuščeni pozneje, ko so bili zunanji ministri že jezni drug na drugega in ko je že vladala med njimi skrajna napetost. Novi predlogi so prinesli še več zapletljajev. Malim narodom pa tudi ni bilo ustreženo, ker so bili mislili, da bodo odločali v zadevah, v katerih ni prišlo do soglasja med velesilami— pozneje pa so bili skoro vsi njihovi predlogi kratko in malo odbiti. 21. januarja 19^(1 IMENIK SANS naj bi poslal zastopnike v Jugoslavijo 'Chicago, 111. — Na januarski seji SANSove podružnice št. 25 je glavni tajnik Mirko Kuhel pojasnil, kaj so bili vzroki, kateri so vodili izvršni odbor, da ni poslal delegatov na Vseslovan-ski kongres, kateri se je pričel dne 8. decembra preteklega leta v Belgradu. Člani so se kritično izražali, ker ameriški Slovenci niso bili zastopani na tem za slovenstvo pomembnem zborovanju, posebno še, ker bi se lahko to priliko izrabilo, da napravimo boljše stike s Slovenijo in Jugoslavijo. Dejstvo je, da bo kmalu preteklo par let, odkar je vojna končana in je že skrajni čas, da organizacija SANSa pošlje tja svoje zastopnike. Ker se jih še ni poslalo, so člani in članice podružnice št. 25 SANSa sprejeli predlog, po tom katerega se apelira na vse podružnice SANSa, da priporočajo izvršnemu odboru, da poš-Ije zastopnike v Jugoslavijo pred SANSovim zborovanjem, katero je določeno za dneve 30. 31. maja ter 1. junija to leto. Ker bo to zborovanje začrtalo organizaciji smernice za bodoče delovanje, je neobhodno potrebno, da dobi^jio boljše stike z staro domovino in da naši zastop-Zdaj je drugače. Namestniki zunanjih ministrov pro- "iki natančno proučijo tamkajš-učujejo takoj v začetku predloge vseh zainteresiranih I razmere, kar jim bo omogo-manjših narodov in bodo te predloge po možnosti upošte- na zboru kompe * w X i. rPnrni no a ? c vali. Obenem pa je v naprej jasno, da ostane inicijativa in odločujoča beseda velikim silam. To je približno isti postopek, ki je bil uveden v Ver-saillesu po prvi svetovni vojni. Na prvi pogled je nekoliko ne-demokratičen, ker manjši narodi nimajo enakopravne besede z velikimi silami, toda zato je tudi bolj praktičen in odgovarja resnični situaciji. Države, katerih vojaki so okupirali Nemčijo, morajo najti najprej sporazum, kaj storiti z Avstrijo in Nemčijo, ali pa biti pripravljene na to, da bodo morale, okupacijske sile še dolga leta ostati v teh dveh deželah. Na noben način se ne sme v zadevi teh dveh mirovnih I oiganizacijo, ... 1 ..v . . , X • , , Za Dodruzmco st. 25 SANSa pogodb ponoviti diplomaticna borba kot smo jo videli v j " tajnik zadevi Trsta. V tem slučaju bi trajalo leta in leta, predno:__ ti bilo doseženo soglasje. V Nemčiji je mnogo spornih točk Letna delničarska seja --teritorijalnih in gospodarskih. Francija zahteva zase | doma zapadnih Slovencev Posarje, Nizozemska zahteva del nemškega ozemlja, pravi laku kot Belgija in celo Luksenburška. Problem nemških vzhodnih meja bo še težji. Jasno je, da bo Poljska obdržala večji del ozemlja, katerega je dobila v roke po potsdamskem sporazumu. Toda mnogo je govorjenja, da se bo razpravljalo o nekaterih poljedelskih pre-! gotovo udeležijo. delih Pomorja in Slezije. Poljska in Celioslovaška si nista' vseT'dlSarj™' cdim glede svoje razmejitve v Sleziji. Ako primerjamo Dtgžiost je vaši, da se te seje veličino nemškega teritorijalnega problema s problemoln udcicži^c. Na seji vam bodo in težavnimi pogajanji za Trst, postane šele očividno, kako Picdk žoni celoletni računi. Ve-potrebno je, da velike sile obdrže v rokah končno odločitev že znano kako seda. glede teh vprašanj, A povrh tega je treba še rešiti vpraša- veliko je delni nje reparacij, politični problem nemške vlado in uprave JLpili h oLinc inanj.'-jiii zadfV. rcj jo vaya dolzjiust, da ac udc- zastopnikov in zastopnic za delniško sejo Slov. društvenega doma na Recher Ave., vršeče se dne 24. januarja 1947 Ime društva zastopniki Slovenski dom št. 6 SDZ .......... Andrew Pezdir, Frances Supan in Leo Bostjančič Cvetoči Noble št. 450 SNPJ ...... Frank Habič in Anton Vrh Euclid št. 29 SDZ........................ John Jamnik in Frank Tegel Napredek št. 132 ABZ .............. Frank Segulin in Louis Godec Podr. št. 14 SŽZ .......................... Ui-sula Trtnik in Jennie Puncoh Jutranja Zora št. 317 HBZ ...... M. J. Norsic in Frank Derdich Zavedni sosedje št. 158 SNPJ .. Stanley Pluth, Andrew Ogrin in Anthony Sustaršič Krožek št. 3 Prog. Slovenk........ Frances Gorjanc, Mary Ster in Gusti Zupančič Klub veteranov 2, vojne .......... Frank A. Stopar, John F. Zgonc in John Adams Friendly Club .............................. John Habat, Frank Tiirk in John F. Sodja Pevski zbor Slovan .................... Ciril Ozbich, Frank Rupert in Joseph Vičič Zbor Škrjančki .......................... Val. Grill, Carl Smerdel in Caroline Zalar Demokratski klub ...................... Frank Stefanič in Tony Mršnik Dram, društ. Naša zvezda ........ John Nose, Louise Krashoc in Mary Medvešek Hiša Davida ................................ Al. Žagar in Anton Pluth Klub Ljubljana ........................... John Barkovich, J. Prosen, Janko Robich in George Nagode Prošeni ste vsi delničarji, da se polnožtevilno udeležite seje v petek, 24. januarja ob 7- uri zvečer. J. Rotter, tajnik. tentni odgovarjati na razna vprašanja. Mi smo sprejeli ta sklep v na-di, da prihodnje zborovanje postavi organizacijo SANS na bolj solidno podlago, ker se zavedamo, da bo njen obstoj še potreben in članstvo bo imelo več zaupanja, ako mu damo jasno sliko. Zavedamo se, da so nasprotniki nove Jugoslavije povsod. na delu in jim bomo kos le ako bomo kot do sedaj imeli do- Cleveland, O. — Letna seja delničarjev doma zapadnih Slo vencev se bo vršila v nedeljo 26. januarja ob 3:30 popoldan. Vab Ijeni so vsi delničarji, da se t ležite te letne seje, da pridete in se sami prepričate, da je vredno posečati dom, v katerem boste našli vse ugodnosti. Leta 1946 na primer, smo potrošili za popravila kakšnih 20 do 30 tisočakov. Zakaj ? Pridite na sejo in zvedeli boste! V mnogem oziru imamo sedaj v našem domu večjo udobnost kot pa mnogi slovenski domovi v deželi. Posebno v zadnjih sedmih letih je dom izplačan in še par tisočakov imamo v blagajni, tudi če smo toliko denarja izplačali za razne izboljšave in popravke v času ta velike draginje. Obenem apeliram na vas, da izvolite kar več mogoče mladino v glavni odbor. Moja naloga je z letos končana in upam tudi za vselej. Frank gre v penzijo vsaj kar se tiče aktivnosti. Pri domu je sedaj vse v najlepšem redu, finančni položaj je dober in isto tako moralen. Torej na svidenje na letni seji! Frank Andriančič, predsednik. Banket "St. Clair Rifle and Hunting" kluba Cleveland, O. — Lovska sezona na zajce je zaključena. Nekateri naši jagri so že očistili lovske puške in jih postavil: vstran do prihodnje sezone. Nekaj bolj navdušenih pa še ved no lomastijo za lisicami, ki so še vedno "odprte". Kolikor meni je znano do sedaj, so naši člani ubili samo štiri. Naši far-merji pa se še vedno pritožujejo, da jim lisice odnašajo kokoši . . . Pravijo, da je ta pro-(leta žival tako zvita." No, vam bom povedal kako je "smart". Oni dan sem jo zagledal kako se muza okoli naše Jarme, "čikne" pa so se pasle zunaj nič hudega sluteč, spričo tega, da j 3 lisjak bil v bliži-li. "Čakaj hudič", sem si mi -.lil in šel po flinto. Veste, da 3em vraga čakal eno uro pa ga i bilo videti! Mislil sem, da ;em ga odgnal ... pa nešem lUŠko nazai v hišo. ženi povem la ni nič videti, ona mi pravi 'a ni neumen in da bo prišel, de Ta niti videl ne bom. In glej /i-aga ... Ko sem stopil ven i liše — seveda brez puške — gt idim ko se je zagnal v "čikne' no pograbil in jo z njo ucvrl \ \or'.o ... Tako vam je zvita, ta žival "•a jih je čim dalje več. Tudi vse :ajcc je ž: požrla. Včasih je bi-o vse polno zajccv tukaj okrog sedaj ra cc vidi tu pa tam kakš icg.x, J,"i r;c d:ž". okrog hleva i; to jc vse. J.'.z pravim, res jc dusti lisic in to vedo tudi naši lovci, ampak čas jim ne dopušča, da bi jih pobih. Zato je najboljše, da "čikne" prodate. Naš klub bo priredil banket kakor vsako leto in poleg srnjaka bomo servirali tudi kokoši. Kokoši, ker je z njimi tako, da jih lisice žrejo, bomo rajši prodali. Torej 100 kokoši in dva veliko srnjaka imamo preskrbljena. t Po srnjake sta šla v Pennsyl-vanijo naš Tone Baraga in Frank Kosec. To ni bila lahka naloga, kajti Tone je prišel domov brez srnjaka. Toda naloga je naloga in Tone jo je na seji sprejel. Mi smo zahtevali srnjaka pa srnjaka. Tone ni obupal pač pa se je ponovno odpravil na pot v Pennsylvanijo. Svetoval sem mu tako: "Ti Tone si vinski trgovec pa bi vzel s sabo en sod vina". Rekel je, da bi "šur" to storil, če bi pomagalo, kaj da je njemu za en sod vina, saj jih ima toliko, da bi se 50 srnjakov vtopilo v njem!" "Veš kaj" sem mu rekel "srnjake napi j. Nalij vina v tisti studenec kamor srnjaki hodijo na pijačo vsako jutro." Če je Tone res poslušal moj nasvet ne vem, ampak s druge rajže je pripeljal lepega srnjaka. Naš Kosec pa srnjaka dobi "izi". Ima namreč magnetično oko tako, da privleče srnjaka prav blizu, mu se zasmeje kar v roge srnjak pa pade in je potrebno samo, da se ga odvleče domov. Torej cenjeno občinstvo še enkrat vljudno vabim na naš banket, ki bo prirejen v soboto 25. februarja ob 8. uri zvečer pa do 8. ure zjutraj v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice dobite pri naših članih, ali pa pokličite tajnika, če jih ima še kaj pri roki, na telefon IV 5722. John Papesh. igrala na harmoniko, ti, John in Mr. Čebul. Imela sva priliko ogledati si Slovenske domove, v katerih vi, srečni Clevelandčani, prepevate in igrate, odnosno posečate koncerte in igre. Prav žal, da ni bilo v praznikah kakšne prireditve. Želiva, da bi še dolgo uporabljali te vaše lepe slovenske domove za kulturne namene in za razvedrilo. Vama pa, hčerka in zet, bova hvaležna za vedno, za vajino ljubeznivost. Po dolgih Ieti| smo zopet skupaj krasili božič'' no drevesce ter upava, da ga bo* mo še. Resnično so ti prazniki za naju bili najsrečnejši v najinem dolgem, dela polnem življenju-Z radostjo v srcu in polni hvale odhajava nazaj v Eve-leth po tritedenskih počitnicah in kličeva vsem: Zdravi ostanite in Š3 na mnoga svljdenja! Mr. in Mrs. Anton Longar, Nashvauk, Minnesota. V okraju Maribor-okolica so pričeli z načrtno elektrifikacijo Clevelandčanom v zahvalo Cleveland, O. — Predno ss podava z možem nazaj v mrzlo Minnesoto (že sedaj me zebe, če pomislim, da so v praznikah imeli tam 54 in več stopinj pod ničlo), se želim zahvaliti vsem tistim, ki ste nas tako lepo pogostili med božičnimi prazniki. Prišla sva k hčerki Ančki Ko-kal v Euclid, kjer sva tudi stanovala. Hčerka in zet Frank sta nas osrečila s pridnostjo, potrpežljivostjo in petjem. Sama ■le vem kako sem se naučila pesmice "Padel je list z javora" In pa prelepe partizanske pesmi "Na oknu glej obrazek bled". Zapela sta jih večkrat v duetu n posebno zadnja je tako ganljivo ljubka, da je ne bom nikoli )ozabila. Hvala vama za vse, er pojta, pojta in zdrava osta-aita še naprej! Ker nisem prvič v tem velikem slovenskem mestu sva obiskala več prijateljev in sorodnikov. Moj mož ima nečaka Franka Longarja tu na 40. cesti in St. Clairju. Pogostila sta las vse štiri, ne vem niti sama kolikokrat z vsemi dobrotami, kar jih premore njih trgovina n mesnica. Ne vem kako se bova oddolžila za vso prijaznost n postrežbo. Hvala vama Frank n Francka! Kličem vama: se bomo Š3 videli! Mrs. Ančko Čebul že več let poznam in to pot sva zopet gostovala pri njej. Vašo in vaše družine prijaznosti ne bom pohabila pa tudi ne potice, na ka-ero res morate imeti "patent". Tako okusne menda še nisem 'živala. Vašo hčerko Ančko sem )a kar z radostjo poslušala. Ta to lepo slovenščino govori, d bi rekla, da je pravkar pr.šla i-jubljanskih šol. Pa je tu roje ia. Hvala vam, pa nas pridit caj obiskati v Minnesoto! Tudi Johnu in Milki Kokal s' norava zahvaliti za večerjo in zabavo. Lepo je bilo pri vas oni /ečer, ko smo v družbi hčerke 2cta in Čebulovih prepevali pre lepo pcsmicc. Zra ven sta pi Državno električno podjetje v okraju Maribor-okolica si je pri svojem delu postavilo nalogo čim prej elektrificirati obmejne predele naše domovine. V načrtu imajo gospodarsko zelo važen daljnovod Pesnica— Marjeta—Sv. Lenart—Trojica. Z ostvaritvijo tega načrta bo dana možnost, da se v Slovei^kih goricah razvijeti industrija in obrt ter da se mehanizira poljedelstvo. Med važnimi deli bo tudi postavitev električnega daljnovoda proti št. Ilju in Radgoni. Na ta daljnovod bi bil priključen tudi Plač, kjer je že postavljena, transformatorska postaja. Postavljen je že daljnovod Pesnica—Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V Sv. Marjeti je tudi že postavljena transformatorska postaja, ki čaka priklo-pitve. Druga postaja je postavljena, v Zamarkovem, kjer bodo z elektriko preskrbovana raztresena gospodarska posldpja in vasi. Največja transformatorska postaja v Sv. Lenartu bo zalagala z električnim tokom žago in tovarne usnja. Postaja je zgrajena tudi v Sv. Trojici. Vsaka transformatorska postaja bo preskrbovala z elektriko območje treh kilometrov. V teku so dela na daljnovodu Sv. Lovrenc na Pohorju-Josipo-dol, kjer so granitni kamnolomi. v katerih izdeljujejo kocke za cesto Ljubljana—Beograd in granitne obloge za elektarno na Mariborskem otoku. S tem daljnovodom bo spojena Ribnica na Pohorju in Lehen pred Ribnico, kjer je tovarna lepenke. V električno omrežje bo istočasno zajet tudi sklop vasi Po-dova—Braunšvejg—Marjeta in št. Janž na Dravskem polju. Načrti za elektrifikacijo tega sektorja so že gotovi, pripravljeni so tudi električni drogovi. V St. Janžu na Dravskem polju že gradijo transformatorsko postajo. Gospodarsko važen bo daljnovod 35 tisoč voltov visoke napetosti Konjice—Zreče. Na tej progi so že postavljeni drogovi in v Zrečah dogotavljajo novo transformatorsko postajo. Daljnovod bo predvsem napajal železarne v Zrečah. Na daljnovodu Oplotnica— Cezlaki na Pohorju, kjer je najboljše ležišče granita, se vrše preddela. Vsa težaška dela in prevoze na teh delih vrše kmetje s prostovoljnim dolom. Največja težava pa je zaenkrat pomanjkanje strokovnega kadra. Da s? temU odpomore, je električno jiodjctje za okraj Maribor-okolica organi-Uiralo strokovne tečaje, v je že dobilo 30 električarjev pO" trebno izobrazbo za elektriške monterje. Tečaji pa se še vršijo- Govor monsignorja dr. S. Rittiga na Slovanskem kongresu Na zasedanju Slovanskega kongresa v Beogradu, je v dis-kuziji v zvezi s temo: "Prispevek slovanskih narodov k svetovni kulturi," spregovoril msgr. dr. Svetozar Rittig. V svojem govoru je med drugim rekel: "Slovanska kultura, to se pravi, slovanska zgodovina, ima svoje korenine v naših jugoslovanskih deželah. To je ono, kar daje temu malemu slovanskemu ljudstvu, vsem našim jugoslovanskim narodom,- vrednost v očeh drugih slovanskih narodov, kot so to veliki ruski narod, poljski narod in češki narod. "Mi nismo več malo jugoslovansko ljudstvo, mi nismo več mali narod, ker smo član ogromnih, velikih prostorov naše celokupne slovanske družine, ta prostor pa zavzema polovico-Evrope, tretjino Azije in četrtino vse zemeljske 'krogle ter zemeljske celine. "Zbrani tukaj na tem svečanem zborovanju, izpovedujemo, ia se temu bratstvu ne bomo nikoli odrekli. Zgodovina in nesreče so nas naučile: 'Gola nesreča —najboljša šola.' Morda je treba reči tudi to, da se zlasti mi, južni Slovani, nikoli ne bomo odrekli, niti izločili iz družine slovanskih narodov, ker smo izkusili okrutnost nekaterih naših sosedov in njihovo geslo 'Divide et impera.' "Mi se ne bomo ločili, ker živi / nas živa vera, da je slovanska lemokracija, ki spaja slovanske larodo v ono družino, nauk, ki )ravi: 'Ne delaj drugemu tega car si ne želiš, da kdo tebi stori.' "Bratje in tovariši! Kakšno jogastvo čustev občutimo, kako /ce valovi v nas, kakšna mo^oč la veličaslna čustva občuti naša luša! Kako velike besede je izrekel naš maršal Tito! Besede plemenitosti in sprave: 'Mi prinašamo spravo, zahtevamo pravico, zahtevamo jo za sebe in za vse narode; hočemo spravo med belo in rumeno raso; hočemo spravo med belo in črno raso. To še posebej govorim na naslov Anglosaksoncev: hočemo spravo in največje pomirjenje med Vzhodom in Zahodom, s katerim smo bili do včeraj zavezniki in kateremu ne želimo biti nikdar nasprotniki—niti ne v našo, niti ne v njihovo nesrečo, predvsem pa ne na nesrečo vsega člove-ištva.' "Zavedamo se velikega trenutka in velikega klica, da bo oni narod ostal v zgodovini člo' I veštva največji in najslavnejši, ki prinaša človeštvu trden in stalen mir—in jaz upam, da bo to slovansko ljudstvo, da bo to družino slovanskih narodov." Svoj govor je msgr. dr. Rittig zaključil z vzklikom genera-lisimu Stalinu in maršalu Titu. Primorsko vas Logaršče elektrificirajo Ko so leta 1938 Italijani napeljavah skozi Logaršče na Tolminskem daljnovod visoke napetosti, so vaščani zaman prosili, naj bi elektrificirali tudi njihovo vas in Logaršče so ostale kljub daljnovodu brez elektrike. V nedavnem trimesečnem tekmovanju za priključitev pa so prebivalci Logaršč sklenili elektrificirati vas sami. S pomočjo ljudske oblasti je delo hitro napredovalo. Ker je v borbi za svobodo padlo več mož iz vasi, gospodarjev in (antov, so namesto;, njih k delu pristopale žene. Izkazala se je tudi mladina. Skupno, z mladino so žene pripravljale "upile drogove. Delali so čez 440 ir. Možje pa so postavili za elclc rovod nad 250 drogov in priprl' . ili 150 kubikov lesa, ki ga bodo namenjali za kovinski material-Tako bo v Logarščah kmalu zasvetila električna luč. 21. januarja 194% ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Slovenski ameriški narodni svet 3424 W. 261h Street, Chicago 23, 111. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 T Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani' šir-odbora: ČASTNI ČLANI: Častni predsednik; LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. Častna podpredsednica: MARIG rRTSLAND, 1034 Dillingham Avenue. Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Rem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. CLANI EKSEKUTIVE; redsednik. «:tbin KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich. . ^predseduik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. P^Predsednik: FRED A, VIDER, 2657 So. Lavmdale Ave., Chicago 23, Ulinois. Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3424 W, 26th St., Chicago 23, lU. eajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Bervryn, lU. ^^BJOVEC, 194* W. 22nd PL, Chicago I, HI. KRAPENC, 1636 W. 21rt PL. Chicago » 111. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. SANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III. NADZORNI ODBOR: ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Jollet, IlL msppn 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. JOSEPH ZAVERTNIK, 309 TenaHy Rd., Engle^ood, N. J. SIRSI ODBOR: S;,™ '» St., Sh.bw„, m.. JOSEPHINE >«■ »""» THEB.FSA Chicago St., Joliet, 111. IS " ANTHONY iFRf^N II,« ' La Salle, III. REV MATH KPRp ool ^^^hlngton St., Denver, Colo. frank St., Pittsburgh 1, Pa. HELENA KTNAR ^ Chisholm, Minn. KAT%^Y^«»^! KenUworth Ave., Berwyn, 111. JOHN KVART^CH^ll Z »^^^horne Ave., Detroit 3, Mich. JOHN POL^PK Ji« St., BridgevUle, Pa. LUDVIK MUTZ 364 M Blvd., Noble, Ohio. ANTOINETTE SIMCIClT^:% THERESA SPECK dR« « Nottingham Rd., Cleveland 19, Oiiio VALKNTINE STROJ, JOHN M. STONirii Holmes Ave., Indianapolis, Ind. ANDREW VIdScH 55«V ^««»10. Colo. ANTON ZBASNIK, A. F. U' r, JOSEPH 7ARP lAiiK Ely, Minn. FH 1«« Wadsworth Ave., No. Chicago. lU. Elin Pelin NA ONEM SVETU Ko jo šla po vasi novica, da je ded Matcjko umrl, ni nihče verjel, da je res, kajti on se je strašno rad sahl, pa so ljudje mialili, da je tudi to novico sam razne- ' JG baba Jova pripove- dovala o njegovi zadnji uri so SG VSi prepričali, da se to pot ni šalil. Prišel je človek iz gozda, raztovoril oslička, ga priviizal, mu nametal sena, ko pa je stopil v hišo in sedel zraven ognjišča, da bi si ni'žgal pipo, ga je nekaj ko prerezalo čez sredo, legel je, zastokal in. . . Zbrali so se sosedje, tudi baba Jova je odšla. Ubožec je ostal sam. Sam s svojim krotkim osličkom, golobjcsivim, pokornim in krotkim ko nuna. Odšla je baba Jova, toda duša, ali jo je mogoče zadrževati? Toliko da sem mu zavpila, je pripovedovala, naj se prekriža, pa si je, moj Bog, prizadeval, toda niti premakniti se ni mogel. Prinesla mu je kozarček žganega in mu ponudila. Vzel je, se nasmehnil, celo oči so mu zasvetile in. . . — izdihnil je. Z nasmehom na ustnicah je izdihnil. Ali zato, ker mu je prav taki at duša lezla v nebesa, ali pa zato, ker je videl žgan e — tega ne ve nihče povedati. Ko se je ubogi ded Matejko napotil na oni svet, se je najprej ustavil na križpotju, kjer je bilo i^n(^go takih popotnih, kakršen JG bil sam. Srečno pot! ' jih je pozdravil in Jih brez posebne premisli vprašal: Hej, pobratimi, katera pot pelje v pekel?" Vsi so ga začudeno pogledali. "V pekel, katera pot pelje v pekel?" jim je z visokim glasom pojasnil ded Matejko. Pokazali so mu in napotil se je po njej. "Gotovo me bodo tjakaj vtaknili," si jo mislil, "čakaj, bom 7saj prišel pravi čas. . . Jaz, ubožec, nisem za nebesa. . . nebesa so ustvarjena za gospodo. V teh cunjah in s temi razpoka-uimi rokami me ne bo nihče pu-itil tja! Osemdeset let sem vlekel !n se trapil ko pes, ali bom vsaj aedajniašel mir? Res, skušal sem živeti po božjih zapovedih, toda kdo tc vpraša po tem. Gospod no oo sedel m se oziral na take, 'takrsen sem jaz. Mi smo zapi-sani v hudičevo knjigo že od ta-trat, ko smo prišli na svet. In čeprav scni bil pravičen, gre-ul sem vsa; s tem, ker sem pil! SGm pijanec! Zaradi muk in .^zav sem pil, res, toda pil sem. oi^isti tako in tako ne bo nobene, sem si mislil, pij!. . Pij, pa *^^.1 se že konča kakorkoli!. . . f^epo sem si postlal za pekel. sem se tudi napotil tjakaj, -e človek žo mora utoniti, naj itcme v globokem." Daleč je prišel ded Matejko, Poglobjen v svoje misli. Pa go je nenadoma potegnil angel od 2adaj za kožuh: Hej, človek, pošto j, kam greš?. . Pa v pekel, kam!" je odgovo-starček. "V pekel, praviš? Zašel si, ded!" "Zašel da sem, ne, prav sem se napotil. . . Vem, kam kdo spada, nikar me ne glej, ker sem preprost." "Ampak ti si zapisan za nebesa. . "Hej, dečko, naprej grem, pa nikar se ne norčuj iz starega človeka, ni lepo. . ." Ko je angel uvidel, da na lep način ne bo nič dosegel, je objel starčka in ga odnesel proti svetlemu nebeškemu prostranstvu, od koder je dišalo po čudovitem kadilu in kjer so v rojih frfotali svetli angeli s prežilkovimi vejicami v rokah in vsi prevzeti peli: "Svet, svet, svet Bog Sabaot!" "Hej, dečko, kam me vlečeš, gospodarji bodo hudi nate, kaj ne čutiš, da zaudarjam po žganju?" je vpil ded Matejko in se napenjal, da bi zbežal, toda angel je letel vedno hitreje in sta prispela do nebeških vrat. Iz zlata so bila in dragocenega kamenja in svetila so se ko samo sonce. Pred temi vrati je čakal sveti Peter s srebrnim ključem v rokah in z veliko knjigo pod pazduho. "Iz katere vasi si?" se je obrnil proti dedu Matejku in začel listati po knjigi. Ded Matejko ni vedel kaj početi. Sem, tja, pa je odprl usta: "Ja, iz Podujena sem. . " "Iz Po. . "Iz Podujena!" je glasno zav-pil ded Matejko, ker je mislil, da sveti, Peter slabo sliši. "Po. . . Po. - - Po- - je začel sveti Peter listati po knjigi, "Podujen. . - Dobro — pravičen si." "Ni mogoče!. . . To bo napaka, sveti peter!" "Kakšna napaka? Tole ni zelnik, ami)ak knjiga s številko na vsaki strani, vezana in z žigom božje roke", je začel sveti Peter riniti vanj. • • "Prav samo da se kasneje ne boste skesali", je odgovoril ded Matejko. "Čemu?" "Ampak, človek božji, pil sem rad in ne verjamem, da sem med prav-ičniki," "Dosti si si tudi dosti trpel, zato ti je odpuščeno", je odgovoril sveti Peter in mu odprl vrata. "Ampak, sveti Peter, tudi svojo oslico bi pripeljal", ga je začel prositi dCid Matejko, toda angel ga je že potisnil v raj tako da ves osupel od začudenja ni mogel izreči svoje misli. Komaj pa je stopil v raj, se je ded Matejko spomnil svoje babe, ki je bila zapustila grešno zemljo že zdavnaj pred njim. "Če so mene, ki sem pijanče-val in jo pretepal, pustili semkaj, potem so njo prav gotovo v sredo posadili. Saj je bila krotkejša ko božja kravica in je vsako stvar odpustila. . . E-e, kaj bi bilo z menoj, če bi nje ne bil imel?" Pa se je obrnil proti angelu: "Hej, krilatec, ali je tukaj neka Matejkovica — Trena po ime- 9 " ' nu?. - • "Iz katere vasi?" je povprašal angelček. "Iz Po'dujenar-. ." "Je, je", je rekel angelček in popeljal starega po raju. "joj, kakšna lepota, joj, kakšne čudovite stvar!" se je čudil ded Matejko, ko si je ogledoval te slavne rajske krasote, ki jih bodo gledali samo pravičniki. "Ali je tudi pop Nikolaj tukaj", P začel spraševati majcenega angela. "Kdo?" "Pop Nikolaj ig male cerkvice, ki nam je posojal denar proti visokim obrestim. . . Sram bi me bilo, če bi ga srečal. Dolžan sem mu bil, pa je umrl, in tudi moj dolg je umrl." "Pop Nikolaj je v katranu, dedek." "Stoj, ne govori!. . ." "Častna beseda!" "Ampak on je bil, moj Bog, vendar pop — svečnik!. . ." "Vseeno. . . Tu ne štedimo nikogar, vsakomur po njegovih delih. Bil je pop, pa je grešil. Vla-dika, da je bil vladika, prav tako bi bil v peklu." "Ne govori!. . "Tudi on je kaznovan, ded. . . Vladika je bil, res, pa je bil preveč ponosen na svoje ime, in samo velikaše je imel za ljudi; sirdmašnih, revnih pa niti pogledal ni, sramoval se jih je, in če jim je dajal miloščino, jim jo je dajal s prezirom, kakor da je gledal, da bi se jih čimprej znebil. Razkošno se je oblačil in pre-objedal se je vsak dan, ljudi pa je učil, naj bodo vzdržni. . . Kaj to ni greh?" Ded Matejko si je z roko otrl čelo in dejal: "Kaj jaz vem, ali je greh ali ni. Preposti ljudje smo, ne razumemo tega. — Pusti to, popelji me rajši v krčmo, da pogoltnem malo žganega, kajti v grlu me nekam peče." "Kako, nimate je?" "Pri Bogu, nimamo je!" "Ste pa čudni, a! Kaj je mogoče, da ob vseh teh krasotah nimate krčme? K&m naj se dene človek, da bi se počil, da bi popil kozarček žganja, da bi se po-krepil? Vidiš me, čelo z zemlje sem prišel, utrujen sem, . • Tam nam je pop pripovedoval, da imate v nebesih vsega, kar si 3rce poželi, zdaj pa. . • Lepše bi bilo, da sem odšel V pekel. Ali tamkaj imajo krčmo?" "Tam jo imajo." "Popelji me tjakaj, prosim te, kaj mi hočejo vse tukajšnje dobrote, če pa nimate niti kapljice žganega! V peklu je resda hudo, toda navajen sem, trpel bom, medtem bo prišel čas, pa bom malo potegnil in odleglo mi bo." "Ni mogoče, dedk!" "Eh!" je zavzdihnil starček, "tole tukaj je ječi podobno! Niti iti ne moreš kamor bi hotel!" "Privadil se boš, dedk!" je dejal angelček, da bi ga potolažil. "Eh, da bi se šele sedaj učil!" je vzdihnil ded Matejko in začel hitro govoriti: "He, dečko," je govoril angelčku, "lepo bi bilo, če bi tukaj še krčmo odprli. Takoj ko srečam Gospoda Boga, mu bom rekel naravnost v obraz, da bi bilo prav. . . Prvo in prvo, dacar menda ne more priti semkaj, vse drugo bo pa lahko!" "Tukaj ni dacarjev, dedek." "Oh, ni jih?" "Ni jih!" "O sveta Mamka božja, tukaj bo pa zares lepo!" je od veselja zavpil ded Matejko in potem ko se je prekrižal, nadaljeval; "E, to mi najbolj ugaja pri vas." In odšel je, da bi čimprej našel svojo babo. f Ilja Erenburg o Ameriki • • • Dorothy Ji Gardens, Fla. Power.; y awarded by John fha . "Kcncy head. More than 600 gathered for the big Flor-Ida event. IIOGAN WINS . . . Ben IIoBaii, Hen. slicy, I'a., who won the Los Aiw ^ geIcK goU' touriuinient over loncy Penna, with a 72-hoIc sco;'e of 280, a now Rivera' Country club course record. leading rookie . . . Del Ennis, Philadelphia oulticlder, who was chosen the leading rookie of 1946. He has made a New Year's resolution to obtain a batting average of .350 for 1947—and to play Lie bcasou without an error. (Odlomek iz nove knjiWc« mm: They're needed day, more ihan lISl ever before. 9 yt . BOy COMPOSER HAILED . . . Georgie Wei, who developed his musical talent in a Japanese concentration camp, is shown playing his own composition, "Victory Day." as his sister. Madeleine, looks on. Iwp • ' . .' r ^ T WORLD'S BREASTSTROKE CHAMf . . . Joe Verdeur, LaSalle col-lege, Philadelphia, is hailed as the new world's champion by bis victory in 200-yard breaStstrolie, in breaking rccord set in 1939 by R. B. Hough of 2 minutes and 22 seconds. Verdeur is a freshman with three more years of intercollegiate competition before him. He also Is un» defeated in the 220-yard free-style event. LaSalle will count heavily on him to splash the Blue and Gold to further victories. \ je dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli stotisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak je prodal les enkrat, dvakrat poceni . . . Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pri-dodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili; "Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču ..." Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in sc tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skorri polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesa-či pa so sproti hiteli z obtesa-vanjem stavbenega lesa. Skra-ja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Per-manu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih sto-tisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč po godu. "Perman, kaj boš pa pil?" ga je pozdravil Lukač z vsak-' danjim glasom, ker ga Perma-nov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. "Kaj, mošt boš pil ?" se je začudil krčmar. "Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal." Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželje-ni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: "Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil." "Kaj pa?" se je Lukač delal neumnega. "No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa ..." "Zaradi lesa . . . ! Dobro, pa pojdi z menoj." Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujeni stol, mu je Perman takoj dejal: "Cuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot . . . " Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril^: "Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj ..." Permanu je ušel kratek nasmeh. "Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal ..." Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: "Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in prida j mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas." "Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo., Saj veš, kakšni časi sjo dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti ..." Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. "To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?" "Nič . . .!" je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. "Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem takorekoč podariti ..." Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet oc^ bil s prejšnjim mirom: "Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogod- V blag spomin ob prvi obletnici smrti naše ga nepozabnega brata JOSEPH CERGOL ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 21. jan. 1946 Počivaj mirno v zemlji, katero si tako čislal. Dragi brat, že eno leto Tam počivaš, ali Tvoj duh je še vedno med nami in vedno se Te bomo spominjali, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj! Žalujoča ostala John CergoL brat in Jennie Hrvatin, sestra Cleveland, Ohio, 21. januarja 1947 če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio be padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem . .?" Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: "Ako bi se to zgodilo,, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla . . . ?" (Nadaljevanje sledi) IŠCE SE GOSPODINJO ki bi prevzela popolno oskrbo majhne družine. Dober dom za pravo osebo. Za podrobnosti pokličite EN 1663 med 8.30 zj. in 5. pop. ali Willoughby 961 W 5 po 6.30 uri zvečer, in vprašajte za,. Mr. Bobich, r Al's Radio & Electric Service 1011 East 64th Street Albin Zhacnik, lastnik Popravljamo radio aparate id s električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba Odprto od 8. zj. do 1. pop. vsaki da" razen ob sobotah—od 10. zj. do 8 zV. ■■■■■■■■■■■■■■■■I s koruzo pitani PRAŠIČI Opaluženi v vroči vodi JOHN A. TOMPKINS 3979 W. 25th St. pod Brooklyn mostom SHadyside 3689 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave., in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se [zselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravni-korn, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd Si.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. ZV. Tel.: EN 5013 Zastopniki Enakopravnosti ★ Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. ★ Za collinoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave. KEnmore 8034 ★ Za newbur&ko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 99 MARINKO'S BEVERAGES SADJE IN ZELENJAVA Pivo — vino — Cordials Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatb® in zabave. 416 E. 156 St.. IV 3170 ! JOHN ZULICH [NSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom naklonjenost za vsakovrstno varovalnino. -----sr-' VASI ČEVLJI bodo xfledall kot noW, *ko Jih odd**|* v popravilo zanesljivemu devljarjn, P vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Mar zlikat 16131 St. Clair Ave. ALI STE " PRIHLAJENI? Pri nas imamo izbofOO zdravilo, da vam ustavi k#' šelj in prehlad. Pridite takoj' ko čutite prehlad. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. LIVARJI id za "dry sand floor" — Plača ure KILBY MFG. CO. 4623 Lakeside Ave. ŽENSKE ZA SNA2ENJE URADOV V POSLOPJU Stalno delo. I Dobra plača od ure z bonusom. Zglasite se pri preddelavk' ob večerih. HIPPODROME BLDG. 12. nadstropje Dekleta zmožne compotemeter operatorice dobe dobro službo v našemu "Cost" oddelku Tedenska plača, prijetna okolica in sodelavci. Zglasite se pri i Mr. Stewart—IV 3800 GEOMETRIC STAMPING ca i 1111 East 200 St. POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetneP"' ozračju. Morate biti vešči angleščini' Samo čedne, snažne in veŠ^ žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela-Dobi se obede in uniforn»®' Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO- Soba 901 700 Prospect Ave-