'n
ZflRI fl
Glasilo Slovenski?*7 :,pske Zveze
V AMERIKI
4
DAWN
Official Publication of Slovenian Women’s Union
IN AMERICA
Number 9	SEPTEMBER,	1934	Volume	fi
-*d
Mri
PODRUŽNICA ŠT. 45, PORTLAND, OREGON
Gornja vrsta stoječe od leve na desno: Ana. Matulec, Mary Golile tajnica, Stoša Končurat predsednica, Marn Ser-celj pod predsednica, Kris. Jonič N. O., Emma Bemasky.
Druga vrsta: Ana Tomich, Mandina Lalich blagajničarka, Margaret Suvalko N. O., Nina Zornada, Frances Kenne-vick, Anka Barta, Jelica Slavich,
Tretja vrsta sedeče: Frances Završnik, Theresa Lack, P.
O., Mary Verderbar, Ana Pap, O. B., Olga Mirkovič P. O., Agustina Knez N. O., Tilda Devčich.
(Op. ured. Slika in imena članic št. 45 so priobčena na zahtevo članstva. Klišej je plačala podružnica.)
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, III.
Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois
Glavni Odbor — Supreme Committee
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje,
15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Predsednica—President Mrs. Maric Prisland,
1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis.
I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Louise Milavec,
15616 Trafalgar Ave., Cleveland, Ohio.
II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Barbara Kramer,
476 Kansas St., San Francisco Calif. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Racic,
2054 W. Coulter St. Chicago, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Mary Tomazin,
1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Josephine Erjavec,
1013 No. Chicago St., Joliet, 111.
Mrs. Mary Otoničar,
1110 E. 66th St. Cleveland, Ohio.
Mrs. Josephine Schlossar,
5801 W. National Ave., W. Allis Wis.
ZARJA
THE DAWN
URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA
Izhaja vsak mesec — Published monthly
Naročnina ............S2.00	na	leto
Za članice S. Ž. Z.... 1.20	na	leto
Subscription price $2.00 per year
Members of the S. W. U. 1.20 per year
Office of Publication: “ZARJA”
6036 St. Clair Ave. Cleveland, O. Editorial Office:
ALIilNA NOVAK, Editor 60.'i6 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Tel. HEnderson 1572
Entered as second - class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
Organized Dec. 19th, 1926 in Chicago III.
Incorporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois
Glavni Odbor — Supreme Committee
Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,”
6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Miss Mary Zore,
2016 So. 16th St., Sheboygan, Wis.
Mrs. Angela Beg,
253—16th St., N. W., Barberton, Ohio.
M rs. Helen Yurchich,
P. O. Box 234, Gilbert, Minn.
Mrs. Jennie Gerbeck,
718 No. Holmes Ave. Indianapolis, Ind.
Svetovalni in porotni odsek
—Advisory Board
Mrs. Mary Darovec
19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio.
Mrs. Mary Kopac,
1464 So. 89th St., West Allis, Wis.
Mrs. Anna Kameen,
P. O. Box 7 67, Forest City, Pa.
Mrs. Mary Besal,
5612 Duncan St., Pittsburgh, Pa.
Mrs. Margaret Kozjan,
1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo.
..............-—•—•—. ♦ ——w
LETO VI — ŠTEV. 9
SEPTEMBER, 1934
VOL. VI — NO. 9
ČESTITKE ZMAGOVALKAM V KAMPANJI S. Ž. Z.
Slovenska ženska Zveza iskreno čestita v prvi vrsti glavni uradnici, sestri Mary Otoničar, tajnici podružnici št. 25, Cleveland, Ohio, ki je pridobila 93 novih članic v zadnji kampanji.
Sestra Otoničar je prva glavna uradnica, da je dosegla tako sijajno zmago, kar je pač vsega priznanja vredno, ker pridobiti toliko novih članic je bilo treba porabiti marsikatero uro, stopinjo in besedo. Sestra Otoničar se ni ustrašila dela temveč je žrtvovala svojo najboljšo moč v blagor organizacije in svoje podružnice, ki šteje sedaj preko 700 članic. Ona je vsepovsod zelo priljubljena in je vedno na delu v prid svojih društev in cerkve sv. Vida v Clevelandu. Blaga žena, kot je ona, zasluži vso čast in je posnemanja vredna.
Sestra Otoničar! želimo, da bi Vam ljubi Bog dal še mnogo let zdravja, da bi nadaljevali Vaše neumorno delovanje v blagor slovenskega ženstva v Ameriki! Sprejmite najiskrenejše čestitke od celokupnega članstva Slovenske Ženske Zveze! Da bi se zlati prstan, katerega boste prejeli kot prvo nagrado, blestil na Vaših pridnih rokah mnogo, mnogo let!
Čestitke in iskreno zahvalo sestri Frances Su-šel, tajnici podružnice št. 10, Cleveland-Collin-ivood, Ohio, ki je deležna druge nagrade, ker je pridobila 72 novih članic za svojo podružnico.
Tretja nagrada bo šla pa v Minnesoto, kjer se nahaja tretja zmagovalka, predsednica podružnice št. 56, v Hibbing, sestra Ursula Zajc. Sestra Zajc se je veliko trudila, da je pridobila 5U novih članic v tamkajšni mali naselbini. Sprejmite naše iskrene čestitke in zahvalo za Vaš trud in delovanje v prid SŽZ.
Podružnice so bila pa sledeče,, ki so se odlikovale v kampanji: Prvo nagrado, Zlato spominsko knjigo, si je pridobila podružnica št. 25, v Cleveland, Ohio, kjer je pristopilo 16S novih Ho-
urs. MARY OTONIČAR
nic. Drugo nagrado, Zvezni čarter, si je pridobila podružnica št. 10, v Cleveland-Collinwood, Ohio, kjer je pristopilo 105 novih članic. Tretjo nagrado, Zvezin čarter, si je pa pridobila komaj leto dni ustanovljena podružnica št. 56, v Hibbing, Minnesota, kjer je pristopilo tekom kampanje 93 novih članic.
V kampanji je pristopilo vsega skupaj 1,381 novih članic, katero število presega uspeh vseh dosedanjih kam,panj. Da bi bila ta kampanja le začetek nadaljih enakih uspehov.
V imenu celokupnega članstva Slovenske Ženske Zveze sprejmite najiskrenejše čestitke in želje, da bi se v bodoče enako zanimale za pridobivanje novega članstva, da bi naša dična organizacija dosegla števila 10,000 v članstvu!
REV. MILAN SL A JE:
VERA, CERKEV IN NAPREDEK
ekateri “učenjaki" se v potu svojega obraza trudijo, da bi nas prepričali, da sta si znanost in vera sovražnici. Ali z drugimi besedami: Noben učenjak ali vsaj izobražen človek ne more biti veren in noben veren človek ne more biti učenjak ali izobražen. Naši slovenski “učenjaki” po “Prosveti,” “Enakopravnosti" in drugih sličnih listih jim seveda na vso sapo pritrjujejo. Ni je izdaje zgoraj omenjenih listov, v kateri bi nas tako imenovani “napredni elmenti” ne imenovali zarukance, bedake, nazadnjake in ne vem kaj še vse. Strašno pametni in napredni morajo biti ti ljudje, ako bi človek verjel njihovim zatrdilom. Seveda, tako lahkovrni pa mi katoliški Slovenci zopet nismo in samohvala se nam je že od nekdaj gabila. Vsem tem naprednim gospodom in naprednim damam v naši sredini naj bo povedano, da se resnično izobražen človek ne hvali s svojo izobrazbo in svojega soseda ne imenuje ob 'vsaki priliki bedaka, alcoravno zna več nego on. Ako del ravna drugače, s tem pač pokaže, da je vsa njegova izobrazba na jeziku, v glavi pa — egiptovska tema.
Vera naj bi bila nasprotnica znanosti in napredku in znanost nasprotna veri! Kakšna laž, ki bije v obraz vsem zgodovinskim dejstvom! Kak šen izrodek bolnih možgan! Saj je ravno katoliška cerkev storila čudovite stvari za napredek človeštva. Prvi znanstveniki, učenjaki, pisatelji, umetniki so se pojavili v Cerkvi in delovali pod zaščito Cerkve. Ne bom navajal dolgo vrsto imen katoliških mož in žen, ki so si pridobili neprecenljivih in nesmrtnih zaslug za časni napredek človeštva in to samo s pomočjo Cerkve. Ako bi bila Cerkev sovražnica napredku, tedaj jih gotovo ne bi bila /podpirala. Kako zlobni in krivični so ti “prosvitljeni naprednjaki” v svojem blaznem sovraštvu do Cerkve in vere! To njihovo sovraštvo gre tako daleč, da jih dela kar smešne. Hoteč pokazati kako sta vera in Cerkev sovražni napredku in znanosti, jim ni mar zgodovinske resnice, dejstva gredo lahko k zlomku, vsako obrekovanje in natolcevanje kakega zakotnega pisatelja jim je dobrodošlo. Ravnajo se po onem znanem, geslu: Le krepko laži, nekaj bo že ostalo. In tako so nastale cele gore laži o papežih, inkviziciji, itd., ki nimajo nič opraviti z zgodovinsko resnico.
Vera in Cerkev naj bi bili sovražnici znanosti in napredka? Pojdite, pojdite! Ali ne poznate zgodovine, ali je pa nočete poznati! Ali ni Cerkev s svetostjo zakonske zveze povzdignila človeškega dostojanstva? Ona je vsak čas varovala čast in pravico žene, reševala sužnje in jih dvigala iz po-
ganske brezpravnosti do vseh pravic svobodnega človeka. Vera in Cerkev sta bili vedno prijateljici kulturi. Kamor pride misijonar, skuša najprej iz divjakov napraviti ljudi, potem iz ljudi kristjane. Cerkev je po menihih učila ljudi obdelovati zemljo in jo izkoriščati v plodonosne žetve. Nek francoski pisatelj je po pravici dejal, da so ravno menihi ustvarili evropsko kulturo. Težko je najti na zemljevidu kraj, kjer bi Cerkev ne bila doprinesla bistven del h kulturi in napredku. Vsakdo, komu je znana zgodovina, ve kaj so katoliški misijonarji storili za napredek Zedinjenih držav. Ime našega slavnega škofa in misijonarja Barage se bo blestelo, dokler bodo obstojale Zedinjene države.
Ako pridete lcdaj v Rim, si lahko tam ogledate slike Raffaella, Michelangela, čudovite umotvore, katerih dosedaj ni dosegel še noben drug umetnik. Oba sta bila globolcoverna moža in vendar jih vera ni prav nič ovirala, da bi ne bila postala tudi velika umetnika. Nasprotno, vera jima je dajala snovi, izpodbude, navdahnila je njima dela s plemenitostjo, katere zastonj iščemo pri brezverskih umetnikih (alco more sploh umetnik biti brezverec!).
Ako slišimo o radiju, ki je pravi blagoslov v medicini, se spomnimo letos umrle Madame Curie, ki ga je odkrila. Curie je bila velika katoličanka in vendar ji njena vera ni bila na poti, da ne bi bila tudi velika učenjalcinja. Kadar nanese pogovor na elektriko, se takoj spomnimo na dva moža, ki sta imela prva z njo opraviti: Volta in Ampere — oba prepričana katoličana. Tako imenovane X-žarke, brez katerih ni dandanes nobene bolnišnice, je odkril nemški katoličan Rontgen, ki se ni sramoval moliti rožni venec. In tako dalje, čemu bi jih našteval; knjiga bi ne zadostovala. Cela legija jih je, ki so s svojim delom dokazali, da si vera, znanost in napredek niso prav nič v nasprotju, ampak da se medsebojno podpirajo.
Čudno, kako je ves ta zunanji napredek našega stoletja nekaterim našim ljudem zmedel glave. Ker si ne svetimo več s trskami, ampak z elektriko, ker rabimo pisalne stroje namesto gosjih peres, avtomobile namesto neokretnih vozov, pa menijo nekateri v svoji prismojenosti, da je s tem zadan smrtni udarec veri in Cerkvi.
Cerkev se je vedno veselila pravega napredka, ki je resnično v blagor človeštva in kakor smo zgoraj videli, je Cerkev prispevala znaten del k temu napredku. Samo tistemu napredku je Cerkev odločno nasprotna, ki imenuje zmoto resnico, grdobijo lepoto! Tistemu napredku ki zametuje
vsako avtoriteto, ki hoče zase neomejeno svobodo, za druge pa sužnost. Tako bo Cerkev vedno nasprotna socijalizmu in komunizmu (boljševizmu), ker učijo zmotne nauke. Vedno bo nasprotna umazanosti v filmih in gledališčih, ker izpodkopnjejo taka gledališča moralo naroda. Zaradi tega se je ustanovila v zadnjem času League of Decency, lei
se bojuje proti nespodobnosti v gledališčih. Vedno bo nasprotna onim pisateljem in pol-znanstveni-lcom, ki nedokazane hipoteze ali celo laži prodajajo kot sveto resnico. Vsemu temu bo Cerkev vedno nasprotna. Toda pravemu napredku in pravi znanosti nikdar.
MARIE PRISLAND:
ZNAČAJNOST NAJ DICI VSAKO ČLANICO S. Z. Z.
r>T SEBI, ki je v uradu kot je moj, je marsi-.V'. kaj znanega; in prav je tako. Veliko-krat se mi je že posrečilo posredovati, popraviti krivico ali preprečiti prenagel korak, ako sem bila pravočasno obveščena. Vesela sem zaupanja in rada vidim, da mi članice potožijo svoje težnje. Rada svetujem kolikor mi moje skromne zmožnosti dopuščajo. Srečna sem ko prejmem pismo iz katerega veje odkritost in resnost, žalostna pa, ko pride pismo polno zavisti in nevoščljivosti. Hvala Bogu, da je takih prav malo.
Kot ženska, pač dobro poznam ženske napake. Rade se vjezimo, hitro smo užaljene, včasih za malenkost. Splošno pa so naše članice dobre, verne, zavedne in vsaka ima poleg svojih morebitnih napak tudi veliko mero dobrih lastnosti. Kadar prejmem pismo v katerem se našteva samo grehe članice, a se ne najde na nji niti ene svetle točke, sem vedno žalostna. Vsak človek še tako slab, ima nekaj dobrega na sebi. Radi te dobre lastnosti je večkrat potreba, da prezremo tudi kako napako. Nikar ne obsojajmo prenaglo, da morda ne obsodimo po krivem in nam pozneje ne bo žal. Same ste morda že občutile krivično sodbo in znate kako boli. Dobro veste, da se slabo veliko bolj vidi kot dobro. Vi lahko živite celo svoje življenje vzorno in brez madeža, pa se nihče ne bo za vas zmenil, nihče vas za vzor postavljal. Napravite pa le eno napako, takoj bo cel svet vedel kakšna ste. Isto je v družabnem in društvenem življenju. Ce še toliko dobrega storite za narod, se še tako žrtvujete, pazite na zamero, dajte priznanje in delajte poklone na vse strani, pa za vse to boste žele le malo ali pa nič zahvale. Poskusite pa komu le malce na kurje oko stopiti, bo pa takoj taka zamera, da se Bog usmili. Morda ste osebi, ki se čuti tako strašno razžaljeno, storili že kako uslugo, ki bi daleč nadkriljevala vašo nepremišljeno žaljivo besedo; a ta usluga in dobrotljivost je takoj pozabljena v trenutku, ko je razžaljen mogočni “JAZ.” — Ena sama nagla beseda, ki je večkrat v šali izrečena se upošteva več, kot vse usluge in dobrote izkazane poprej takim
ljudem. Razvidno je torej, da svet veliko bolj slabo upošteva, kot dobro. Članice S. Ž. Z. se pa ravnajmo drugače. Slabo takoj prezrimo, dobro pa na velik zvon obesimo. Bodimo pravične in ne iščimo samo napak, ampak najdimo tudi vrline. Tisti, ki si domišlja, da je le on edini popolen in pošten človek na svetu, je prismoda. Poštenjak bo vedno verjel v poštenost in iskrenost svojega bližnjega; kdor pa sam ni pošten, pa sodi vse ljudi na svetu nepoštenim in nikomur ne zaupa.
če imate sovražnike, bodite ponosne na nje. Kdor nič ne stori, se nikomur ne zameri. Kadar prejmem kako prav gorko pismo, ki kar puhti napak in pregreškov te ali one članice, si vedno mislim: ta ženska mora biti že zelo aktivna, ker si je toliko sovražnic in nevoščljivosti nakopala. Le kadar je grehom članice pridjano še kakšno dobro delo, takrat vem da se gre res za resnično obtožbo in take obtožbe vedno upoštevam.
Kaj je sovraštvo in kaj zamera? Sovraštvo je nevredno plemenite duše. Sovraštvo in maščevalnost je dvorezen meč, ki rani na obe strani. Le podli ljudje so zmožni sovraštva in maščevalnosti, medtem ko je plemeniti duši to neznano, dasi je morda po krivici ranjena. — In zamera? No, kdor hoče na vsak način zameriti in biti za vsako malenkost užaljen, naj pa bo. Tisti, ki hoče vsem ustrezati in kima na vse strani zato, da se komu ne zameri, je velik neumnež. Ali naj bo revnemu zemljanu dodeljeno to kar celo Bogu samemu odrekamo, namreč da ne more vsem ljudem ustreči? Pameten in pošten človek bo delal in se ravnal po svoji vesti ne glede na zamero. Sicer se pa časi kaj hitro spreminjajo in z njimi naše misli in sodba: kar hvalimo letos bomo morda drugo leto že grajali, ali pa narobe. Zato res ni potreba, da se za vsako malenkost porabi veliko energije.
Kako kratko je naše življenje in še tega nam vse greni; slabi časi, bolezen, skrbi za obstanek in nebroj drugih teženj, ki nas tlačijo h tlom vsak dan. Ali je potrebno, da nam poleg vsega tega še strupeni jeziki kratijo že itak kratko življenje? Ne! — Bodimo vsaj me veli-
kodušne in značajne ter pustimo naj si vsak uredi življenje po svojem okusu. Naša življen-ska naloga je, da se brigamo za sebe in svoje, ki so nam v varstvo izročeni. Le za svoje grehe in slabosti smo odgovorne, za grehe drugih pa ne. Če smo me bolj popolne in bolj dobre, saj je to v naš kredit: kakšni so drugi ljudje, nam ni niti v osebni dobiček, niti v škodo. — Ako smo izrekle krivično sodbo, bodimo velike dovolj, da popravimo svojo zmoto, da ne bo kdo po nedolžnem radi naše sodbe trpel. Ni res, da priznanje zmote, poniža človeka. Le značajneži in ljudje velikega duha so močni dovolj, da sami odkrito priznajo svojo zmoto, medtem ko se slabiči skrivajo za vsakovrstne izgovore, ali pa molčijo.
Kadar se čutimo, da izrečemo sodbo, nikar ne storimo tega poprej dokler nimamo dobrih in tehtnih dokazov. Soditi brez dokazov in podlage, je podlo. Izrečeno besedo ne moremo nikdar nazaj poklicati; le težko je izbrisati njen vtis. Slaba beseda in nje vpliv ostane še dolgo potem, ko se jo je poskušalo popraviti in izbrisati. Zato bodimo previdne v vseh ozirih in lahko srce bomo imele. Opravljivega in sumničenja-
polnega človeka se vsak boji, ker ni nikdo varen pred njim. Danes obsodi enega, jutri drugega. Tudi njegovo plačilo bo prišlo enkrat.
V	listu The Catholic Herald sem našla sledeča navodila za dolgo življenje:
Ako hočeš dolgo živeti, pozabi napake svojih sosedov. Pozabi vse škandale, govorice in obrekovanja. Ne udaj se skušnjavam, ki te mičejo
o	drugih slabo govoriti. Premagaj svojo sitnost in svojo kritičnost in vse vzroke iz katerih to izvira. Pozabi slabosti svojih prijateljic in samo njih vrline ohrani v spominu. Pozabi vsa osebna prerekanja in razne štorije, katere si slišala in ki se s ponavljanjem napravijo tisočkrat večje kot pa so v resnici. Iztrgaj si iz svojega življenja vse neprilike; neprilike sicer pridejo a zrastejo v dvakratno velikost, če se jim posveča pažnjo. Pozabi vse neljubo, kar se je včeraj zgodilo; prični nov dan z novo mislijo in čistim srcem, da boš pisala zgodbo svojega življenja na nov, bel list; zgodba, ki ti bo ostala v sladkem spominu in ki bo napisana z deli, ki so čista in ljubka.
ZAPISNIK SEJE GLAVNEGA ODBORA S. Ž. Z.
ki se je vršila 18. in 19. julija 1934
(Nadaljevanje)
Prebrano pismo podr. št. 3, tikajoče se sus-pendacije. Gl. tajnica pokaže svojo korespondenco o tem slučaju in pojasni celo zadevo. Sklenjeno, naj se z ozirom na pravila, točka 152, ugodi želji podružnice št. 3.
Enako je bilo upoštevano pismo podr. št. 12. Odbornice odločijo, da plačamo iz Zvezine blagajne za klišej slike, ki naj bo objavljena v Zarji kot delna nagrada za kampanjo lanskega leta.
Predložena pritožba, da Zveza za umrlo Mrs. Caroline Geržin, članico podr. št. 38, ki je umrla 13. januarja 1934, ni izplačala pravilne posmrtninske s vote. Glavna tajnica obširno pojasni zadevo, nakar so ostale odbornice tozadevne listine pregledale. Pronašlo se je, da je na prošnji članice Geržin zapisano, da je v podružnico in Zvezo pristopila 20. januarja 1930. Umrla je pa 13. januarja 1934. Ker se je glavna tajnica dosedaj vedno ravnala po datumu na prošnji za sprejem pri določanju kako dolgo je kakšna umrla bila članica Zveze, zato se je tudi v tem slučaju ravnala tako in izplačala soprogu umrle $75.00 za pogrebne stroške, ker je manjkalo še sedem dni do celih štirih let. Glavna predsednica poroča, da so sedanje uradnice podružnice št. 38, izmed katerih je predsednica ustanovna •članica iste, nji sporočile, da je bila podružnica ustanovljena 12. januarja 1930' in da je bila raj-
na sestra Geržin tudi ustanovna članica. Isto je razvidno iz uradnega poročila prve tajnice te podružnice, sestre Ane Trdan, ki v Zarji meseca februarja 1930 poroča, da je bila podružnica št. 38 v Chisholmu, Minn., ustanovljena 12. januarja. Na ta način je bila umrla članica kot ena izmed ustanoviteljic podružnice v Zvezo in podružnico sprejeta 12. januarja in ne 20. januarja, kot je na prošnji zapisano, in je torej bila štiri leta in en dan članica Zveze. Nato so navzoče glavne odbornice določile, da se soprogu umrle članice izplača še §25.00 in sicer ne zato, ker se Zveza čuti dolžno plačati, saj se gl. urad pač mora ravnati po uradnih poročilih svojih podružnic, pač pa se dodatna svota izplača zato, da sorodniki umrle članice Karoline Geržin ne bodo na škodi radi pomotoma poročenega nepravilnega datuma njenega pristopa v Zvezo in podružnico.
Odbornice dovolijo gl. tajnici, da kupi za gl. urad še eno kovinsko omaro (steel cabinet) za uradne listine, ker prva že dolgo časa ne zadostuje več. Nabavi si naj tudi po potrebi na-daljne predale za Zvezin imenik (card file).
Sklenjeno, naj urednica iz sklada, ki ga ima na banki in ki se je nabral za oglase v Zarji, izplača honorarje onim, ki v Zarji pišejo članke, kakor je določila zadnja konvencija.
Predložen račun odvetnika Mi'. Frank Jonesa iz Jolieta, za inkorporacijo Zveze in ureditev cer-
tifikata. Račun znaša 8517.00. Navzoče gl. od- dnevnice so jim bili izdani čeki.
bornice naročijo gl. tajnici, naj prosi Mr. Jonesa,	Zapisnik današnjega dne prečitan in odo-
da bi svoj račun znižal. Tudi poverijo izvrševalni bren.
odbor, da končno v zadevi ukrene kar najboljše	™	v	,	.	.	.	.
more	Ob sestih zvečer gl. predsednica s primernimi
jr	j	v	,,	.	besedami	in	molitvijo	zaključi	sejo.
Ker so vse zadeve rešene, odbornice predlo-	J
žijo račun za vozne stroške in svoje druge urad- MARIE PRISLAND,	JOSEPHINE RACIC,
ne stroške za zadnjih šest mesecev. Za vse to in	predsednica	zapisnikarica.
« ■ ii s i ir.i-rtu a
POROČILO GLAVNE PREDSEDNICE
Apelirani na vse članice, ki si s mojim uradom dopisujejo, da so toliko dobre, da napišejo svoj naslov na pismo. Nekatere ga označijo na kuverti, a tudi ne vse. — Od ustanovitve Zveze pa do danes hranim vsa važna pisma in teh je toliko, da že ne vem kam z njimi, zato se mi zdi potrebno, da bi s pismi vred hranila še kuverte. Večkrat se mi dogodi, da ne vem kam pisma nasloviti; če bi pa naslov bil na pismu napisan, ga pa imam pri roki. Torej, prosim, da se to upošteva.
Pa še nekaj bi rada. Tako blizu 6000 v članstvu smo. Vsak mesec gledam kdaj bom to številko videla na poročilu iz glavnega urada. . . . Pa je od nikoder ni. . . . Ker ste bile tako strašno pridne zadnjo kampanjo, prosim vas, potrudite se vsaj še toliko, da dobimo še toliko članic, da bomo prekoračile število 6000. Potem pa trdno obljubim, da bom dala mir, vsaj do prihodnje kampanje. Ali ni že ta obljuba vredna vašega truda, ker se me za nekaj mesecev od-križate in imate mir pred mojo sitnostjo?
Najlepše pozdrave,
MARIE PRISLAND.
---------o---------
SPOROČILO GL. TAJNICE
Kdaj smete članico suspendirati. — Da za-
naprej kar najbolj omejimo suspendiranje in črtanje članic, in da preprečimo nesporazumljenje, ki včasih pride iz tega, mi je bilo na zadnji seji glavnega odbora naročeno, naj opozorim tajnice na točko 152 naših pravil, ki se glasi: “Tajnica ima pravico suspendirati vsako članico, ki ne plača svojega asesmenta do 25. dne v mesecu; predno pa to stori, naj dotično članico obvesti.”
Ta zahteva naših pravil se naj v vsakem slučaju izpolni. Toda nobena razsodna članica ne bo dopustila, da bi ji morala tajnica streči kakor mati malemu detetu. Prišla bo sama na sejo, ali pa bo vsaj pravočasno poslala svoj ases-ment tajnici na dom, in ne bo čakala, da pride tajnica osebno vsak mesec k njej po tisti kvoder
ali ji pošlje posebno kai'tico. Dobrim odbornicam je veliko na tem, da povzdignejo in ohranijo ugled svoje podružnice; zato navadno storijo veliko več, kakor so dolžne storiti. Ni pa lepo za članice, ki pričakujejo, da se morajo njihove odbornice zaradi njih pretrgati na dvoje. Odbornice delajo v korist ostalih članic; Zveza ni njihova last v prav nič večji meri, kakor je last vsake druge članice. Zato glejmo, da bodo imele kolikor mogoče prijetno, ne pa kolikor mogoče zamudno in zoperno delo.
Tudi moramo zanaprej vse še bolj skrbeti, da ohranimo vse dosedanje članice. Kakor smo si ponovno vzele k srcu, da pridobimo svoji organizaciji novih trum, in to vsako pot tako uspešno izvršile, tako si sedaj enkrat za vselej vzemimo k srcu, da kar nas je enkrat skupaj, ostanimo in držimo skupaj! Trdne in razsodne sosestre naj pomagajo obdržati med nami tiste, ki so manj stalne.
Društvena starost članice. — Ob nastopu svoje službe sem sporazumno z našo gl. predsednico pojasnila članstvu, kdaj je nova članica sprejeta v Zvezo, to se pravi, kateri dan naj bo označen na prošnjah za sprejem. Hotela sem se v naprej zasigurati, da bodo vse podružnice postopale enotno glede tega, kakor tudi preprečiti za bodočnost, da bi ne moglo nobenkrat ob smrti članice priti do navzkrižja med dediči, podružnico in glavnim uradom. Takratno moje pojasnilo je bilo priobčeno v marčevi Zarji leta 1931, stran 51. Pili nas en sam dan razlike V1 društveni starosti lahko pomeni $25 razlike v posmrtnini, zato naj prvotno pojasnilo tukaj obnovim.
Kandidatinja ne more postati članica Zveze na noben drug dan, kakor:
1. na dan ustanovne seje podružnice;
2. na dan redne mesečne seje, na kateri je bila predložena in odobrena in je plačala pristopnino in prvi mesečni asesment;
3. enako na dan izredne seje, če je bila ta seja sklicana zato, da bodo sprejete nove članice, kar se večkrat dogodi, posebno prve dni po usta-
novitvi podružnice in pa zadnje dni vsakoletne kampanje.
Poseben slovesen sprejem nima nič opravka s pravim dnevom sprejema, lahko pa tudi pade oboje skupaj, kakor se menda največkrat dogaja. Po vsem tem ne more biti nobenega dvoma za odbor podružnice, kateri dan je treba označiti na prošnjah za sprejem. '
Nova članica je sprejeta v celo Zvezo ravno isti dan, kakor je sprejeta v svojo podružnico.
Ta dan je, kakor rečeno, označen na njeni prošnji za sprejem, ki je shranjena na glavnem uradu. Isti dan je označen na njenem certifikatu (izkaznici ali polici). Kadar katera članica umre, tedaj je edino ta dan merodajen za izračunan j e njene društvene starosti in velikosti posmrtnine. Do sedaj smo vedno tako postopale. Enako bo treba postopati tudi zanaprej, ker naš čarter in novi certifikat tako zahteva.
JOSEPHINE RAČIČ.
FINANČNO POROČILO S. 2. Z. ZA MESEC JULIJ 1934
št.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
DOHODKI:
Podružnica	Mesečnina
Sheboygan, Wis...........................................$	11.90
Chicago, 111............................................... 11.10
Pueblo, Colo............................................... 21.10
Oregon City, Ore............................................ 3.80
Indianapolis, Ind........................................... 9.40
Barberton, 0............................................... 10.70
Forest City, Pa............................................. 8.40
Steelton, Pa................................................ 4.80
Detroit, Mich............................................ 6.40
Collinwood, 0.............................................. 43.40
Milwaukee, Wis............................................. 31.40
San Francisco, Cal......................................... 11.30
Nottingham, 0.............................................. 29.80
Newburg, 0................................................. 15.00
South Chicago, lil.......................................... 8.00
West Allis, Wis............................................ 21.20
Cleveland, 0................................................ 7.40
Eveleth, Minn............................................... 6.30
Joliet, 111................................................ 30.00
Cleveland, 0................................................ 6.90
Bradley, III............................................. —.—
Ely, Mfnn.................................................. 19.80
La Salle, 111.............................................  11.20
Cleveland, 0............................................... 71.00
Pittsburgh, Pa............................................. 10.80
North Braddock, Pa.......................................... 5.80
Calumet, Mich............................................... 9.00
Broundale, Pa............................................... 2.10
Aurora, 111.................................................. —•—
Gilbert, Minn............................................... 1.60
Euclid, 0.................................................. 12.70
New Duluth, Minn..........................................   3.50
Soudan, Minn................................................ 1-40
Aurora, Minn................................................ 4.20
McKinley, Minn.............................................. 4.20
Greaney, Minn............................................... 2.00
Chisholm, Minn............................................. 14.20
Biwabik, Minn............................................... 3.50
Lorain, 0................................................... 5.80
Cleveland, 0............................................... 24.10
Maple Heights, 0............................................ 3.60
Milwaukee, Wis.............................................. 8.70
Portland, Ore............................................... 2.60
St. Louis, Mo............................................... 3.30
Garfield Heights, 0......................................... 9.30
Buhl, Minn.................................................. 1-50
Noble, 0.................................................... 9.70
Cleveland, 0................................................ 6.40
Kenmore, 0.................................................. 1-60
Kitzville, Minn............................................. 4.60
Brooklyn, 0................................................. 3.20
Warren, 0................................................... 2.60
Girard, 0................................................... 4.20
Hibbing, Minn.............................................. 11.00
Niles, 0.................................................... 2.70
Portland, Ore............................................... 2.90
Burgettstown, Pa............................................ 1-90
Skupaj ...............................................$585.00
Pristopnina Zarja $ 17.85 16.75 31.65 5.80
$	3.00	14.10
16.05 0	12.60
7.20
0	9.60
65.30
47.10 16.95 44.70 22.60 12.00 31.80
11.10 9.75
5	45.50
—	10.45
—	29.70
—	17.10
—	107.10
16.20
—	8.80
—	13.50
—	3.15
—	2^40
19.05
75	5.35
—	2.50
—	6.50
—	6.50
—	3.00
75	21.70
—	5.35
75	9.00
75	36.15
—	5.40
—	13.05
—	3.90
—	4.95
—	13.95
—	2.25 14.55
—	9.60
—	2.40 6.90
—	4.80
—	3.90
75	6.30
50	16.50
—	4.05
25	4.35
—	2.85
$14.25	$881.60
Skupaj $	29.75
27.85
52.75 9.60
26.50
26.75
22.50 12.00
17.50 108.70
78.50
28.25
74.50
37.60 20.00
53.00
18.50 16.05
76.25 17.35
49.50 28.30
178.10
27.00
14.60
22.50
5.25
4’00
31.75 9.60 3.90
10.70
10.70
5.00 36.65
8.85
15.55
61.00
9.00
21.75
6.50
8.25
23.25
3.75
24.25
16.00
4.00
11.50
8.00
6.50
11.25 29.00
6.75
9.50
4.75
$1,480.85
21.25
Št. članic 117 112 211 39 94
107 84
48 64
434
314
113
290
127
80
211
71
66
300
69
20
198
115
708
108
58
90 21
14
49 126
36
18
42
44
20
146
36
59 241
36
87
26
33
91
15 97 64
16 46 32 26 42
110
27
28 19
5895
Obresti od City of Philadelphia bonda......................................
Obresti od vloge na North American Bank, Cleveland, O., za zadnjega pol leta.................................. 15.22
SKUPAJ .............................................................................................. $1,517.32
VOŠČILO K ROJSTNIM DNEVOM
V	zadnji izdaji lista Zarje ste gotovo opazili, da ni bilo -priobčenega voščila glavnini uradnicam, in vzrok je bil, lcer ni nobena rojena v mesecu angustu, kar je pač čudno.
1—■- ♦—— «	«	■	——j
ANGELA BEGG
•—-----  *--------------»—ti
V	mesecu septembru bosta pa obhajali zopet dve naši glavni uradnici svoje rojstne dneve. Prva v mesecu je glavna uradnica 'prosvetnega odseka, sestra Angela Begg D. C., ki je članica št. 6, v Barberton, Ohio, ki bo praznovala svoj rojstni dan 11. septembra.
Sestra Begg je bila izvoljena v glavni urad na zadnji konven-
ciji. Kot članica prosvetnega odseka ji je bila dana naloga načelovati izobraževalne in družabne klube, katero delo povolj-no izvršuje potom njenih vspod-bujevalnih člankov, ki so priobčeni v vsaki izdaji Zarje odkar je prevzela urad.
Sestra Begg nosi naslov D. C. Katerim vam ni znano kaj te črke pomenijo, naj vam bo tukaj omenjeno, da je ona Doctor of Chiropractise. Mogoče je ona edina kiropraktinja, ki je članica SŽZ.
Dne 28. septembra bo pa praznovala svoj rojstni dan glavna uradnica svetovalnega odseka, sestra Marij Kopač, ki je tudi predsednica podružnice št. 12, v Mihvaukee, Wis. Njo lahko vidite tudi na sliki podružnice št. 12, kjer drži v rokah Zlato spominsko knjigo.
Sestra Kopač je glavna uradnica že od druge konvencije S. Ž. Z. ki se je vršila v Sheboygan, Wis. Ona je ustanovna članica št. 12 ter je bila že ob ustanovi-
tvi izvoljena za podpredsednico. Urad predsednice ima že na šesto leto, kar je jasen dokaz, da je zelo priljubljena med svojimi članicami. Njena marljivost in navdušenost za SŽZ je bila do-
MARY KOPAČ
...................k
kazana že velikokrat pri pridobivanju novega članstva.
Ob tej priliki se Slovenska ženska Zveza spominja svojih vnetih in delavnih glavnih uradnic ter jim čestita k rojstnemu dnevu in jim želi še mnogo let zdravega in srečnega življenja in uspešnega delovanja v blagor S. ž. Z.!
STROŠKI:
Za umrlo Anna Lenče, podr. št. 10 (roj. 10. junija 1881, prist. 23. januarja 1928, umrla 21. julija 1934)......................................$	10000
Za umrlo Mary Sajovec, podr. st. 14 (roj. 6. januarja 1879, prist. 16. oktobra 1928, umrla 26. julija 1934)......................................  100	on
Za umrlo Mary	P°dr. st. 20 (roj. 29. maja 1879, prist. 17. januarja 1932 umrla 17 iuliia 1934)	  nn
Za umr o Mary Vehar, podr. žt. 21 (roj. 23. januarja 1877, prist. 12. julija 1928 umrla 12' junija 934 .............................................. loom
Za umrlo Mary Rom, podr. št. 23 (roj. 11. novembra 1880, prist. 6. decembra 1931?^ la 8 junija 1B34).................................................. »oS
“ "“P*"!«"* I-U*. Z«* (MOO tornado,)'...........................................
Raznašanje julijske Zarje v Clevelandu............................................................................................................   13.85
500 komadov pisemskega papirja za glavno tajnico"in"l"66o”prošenj'za''sprejeiZZ"!!!"”!!!"!"......................................................... n	Oft
Amerikanski Slovenec, oglas za pol leta............................ ..........................................................................
Varnostni predal na Continental banki.........................................................................................................
Odvetniku za notarsko potrdilo in legalni nasvet .............................................................................................
abai1.ka’ nedozorele obresti in razlika nad nominalno ceno za novokupijene bonde ($3,000).............. . .	278 13
Ameiican Bonding Co., varščina za glavno tajnico in glavno blagajnico..............................................................................   337a
R“e’7?zm stroškic‘n druj?i„“rai?ni str°ški glavnih odbornic za zadnjega pol leta...'..:::'.'.:'.:::'.::'.;::'.:..................................... 11367
rtJhn • Insurance, State of Illinois, plača za državna pregledovalca računov................................... ko 50
Duhovni svetovalec (za eno leto)	  o^.ou
Slovenske šolske sestre, darilo za '25lietnicZ::::::::::”........................................................................................... 30.00
Uradna soba ......................................................................................................................................   /5.00
Znamke za glavni urad...:....::"..:":...:;:;::;;:;:":::;;":";’":;’:................................................................................. 10.00
Federalni davek na čeke, in strošek za izmenjavo v juliju ..................... ..............................................................
Uradne plače (gl. predsednica $25, urednica $50, gl. tajnica $60)....:::::":":::":""Z""""":::"":"::"";;""""""";;;";;;"""	135.00
Skupni stroški v juliju.......................
Bilanca v blagajni 30. junija 1934.................................................................... S3Q073	S7
Dohodki v juliju 1934...........................................................,ZZ\Z\ZZZZZ1517 3?
stroški v juliju 1934::;:::;:::;:;;::;;;;;:;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;";;;;;;";;"";""""".S4?’4?^*g§
..$1,411.96
Preostanek v blagajni 31. julija 1934.
 $39,178.93
Josephine Račič, gl. tajnica.
GALENUS:
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Izbira zdravnika
družini se pojavi bolezen. Zboli oče, mati, sin ali hči. Treba je poklicati zdravnika na dom ali ga obiskati v njegovem uradu, če more bolnik iti iz hiše.
Vprašanje je, katerega in kakšnega zdravnika poklicati, če smo novinci v naselbini, bomo vprašali sosede ali znance, ki so znani z razmerami v dotičnem kraju. Škoda da naši sosedje dostikrat prav tako malo vedo o sposobnostih enega ali drugega zdravnika; pogosto odločuje slučaj, da se oklenemo tega ali onega doktorja. Vendar se nam ni treba posebno bati, zlasti še ne po manjših mestih, kjer ni toliko šarlatanov in so ljudje v splošnem bolj odkritosrčni drug proti drugemu. Povprečen zdravnik v Ameriki je zdaj sposoben zdraviti večino navadnih bolezni. Petinosemdeset izmed sto primerov ne potrebuje specialistov.
Zdravniki se delijo v dva večja razreda: v splošne zdravnike ali praktikuse (general practitioners) in v specialiste. Vsi se učijo primeroma istih predmetov, preden dobijo zdravniško diplomo. Pozneje, po enem ali dveletnem internatu, gre splošni zdravnik prakticirat med ljudstvo, dočim bi moral bodoči specialist asistirati več let kakemu starejšemu doktorju, ki se posebno razume na gotovo panogo zdravniške prakse. Moral bi tak specialist obiskati velike ameriške in evropske klinike, kjer se najde ves mogoč, tudi redek materijal, to so bolniki z redkimi nenavadnimi boleznimi, kakršnih povprečni splošni zdravnik vidi v več letih le majhno število. Število specialistov, bodisi kirugrov za notranje operacije ali v nosu in grlu in ušesih ali za kožne bolezni, se je v zadnjih desetih letih preko mere pomnožilo; veliko izmed njih ne zasluži imena specialist; po par mesečnem študiranju na večji kliniki odprejo razkošen urad v kakem novem poslopju ter prično s svojo posebno prakso, ki je manj utrudljiva in ki je pred depresijo prinesla lepe zaslužke. Treba je vsled tega prav tako izbirati pravega specialista ko hišnega zdravnika. Hišni zdravnik, če mu zaupate, vam bo nasvetoval za vaše razmere in za vaše posebne okoliščine primernega specialista v slučaju potrebe.
Zadnja leta prihaja splošni zdravnik zopet do veljave; dokazano je, da je visoka draginja zdravniške oskrbe, čez katero se toliko ljudi pritožuje, posledica visokih cen specialistov in razkošnih naprav v bolnišnicah.
V
Priporočljivo je torej, da naj vsak bolnik obišče najprej rednega splošnega zdravnika, ki naj odloči, če potrebuje specialista in nege v bolnišnici. Veliko napako naredi bolnik, ki rednemu zdravniku ne zaupa in mu ne da prilike diagnozirati bolezni, kar včasih vzame precej časa pri zastarelih boleznih. Nekateri ljudje menjavajo zdravnika vsak teden, ali se podajo v drage klinike, dasiravno jim gmotne razmere ne dopuščajo. Pri nevarnih akutnih (hitrih) boleznih je zadeva malo drugačna: tedaj ima bolnik prav, da sam prosi 1'ednega zdravnika, da se posvetuje s tovarišem ali specialistom, zlasti če bolezen zahteva takojšnjo operacijo. Nekatere bolnišnice sploh zahtevajo preiskavo dveh zdravnikov, preden dovole operacijo na kroničnem slepiču, ker se je ta operacija svoje čase izrabljala. Posvetovanje med zdravniki pri zamotanih boleznih je že od nekdaj v navadi; saj še specialisti v mnogih slučajih potrebujejo nasveta. Ne podcenjujte zdravnika, ki v nenavadnih in dvomljivih primerih bolezni pokliče na pomoč drugega kolega; bolj se je bati tistega, ki nastopa preveč samozavestno, zlasti še če — prerad operira. Znan je slučaj iz slovenske naselbine v Minnesoti, kjer je novodošli zdravnik v enem letu operiral skoraj eno četrtino članov nekega društva za slepič v teku enega leta.
če moramo iti v bolnišnico, si bomo izbrali tako, ki je znana po snagi in dobri postrežbi. Krivo je ljudsko mnenje, da se edino v velikih bolnišnicah dajo pravilno zdraviti bolezni. Večino operacij se da izvršiti v manjših bolnišnicah, kot se nahajajo po podeželskih mestih; za revnega človeka z veliko družino ni treba iti iz večjih mest na zapadu v Minnesoto, si popraviti kilo ali si dati izrezati tonsile. Nekatere operacije pa zahtevajo vešče zdravnike, ki imajo posebne večletne skušnje. Za operacije na golši (krofu), na želodcu, zoper rak in nekatere druge, so priporočljive večje bolnišnice in klinike. Pravtako bi priporočal, da bi se vsak diabetekar (bolnik s sladkorno boleznijo) pričel zdraviti v bolnišnici pod oskrbo veščaka, ki predpiše pravo dijeto. Pozneje je bolnik lahko pod nadzorstvom hišnega zdravnika, ki naj bo v zvezi s specialistom.
Pri izbiri zdravnika in bolnišnice moramo, ko pri drugih poslih, uporabljati navadno zdravo pamet. Izogibajmo se šarlatantov, “Indijancev,” čudodelnikov, zdravnikov na daljavo, ki garantirajo ozdravljenje in vseh takih, katerim je denar več kot pa bolnikovo zdravje.
ANGELA BEG, D. C.:
BLIŽA SE JESEN
Vročina je še tu in narava nam nudi še vso svojo krasoto na ogled. Kako nas mika zunanji svet; kdor ima le štiri kolesa in malo časa, ki ga ne potrebuje drugje, se rad popelje v prosto naravo. Kako nas mika lep pestrobarven cvet na gredi, drugje grm, posejan s cvetjem, tam zopet drevo v polni letni opravi z bleščečim se sadežem ! Krasen zeleni gozd, ki se bo skoro začel barvati na svetlo-zeleno, rumeno, rdečo, rujavo barvo, da bo videti v vsej svoji jesenski krasoti. In zopet se nam bo nudil pogled, ki nam bo izvabil vzklik iz prs: “O, kako si lep, jesenski gaj! In kako si lepa, priroda božja!
Pa bo treba pomisliti malo naprej, za notranje družabnosti. Doslej smo se zbirali v božji naravi pod milim nebom. Tudi dež nas je pral, kadar je bil ravno dobre volje. Pa nič zato, saj dandanes je dež itak redka prikazen v tej deželi. Le na obrežjih kopališč smo se počutili mokre, kadar smo zlezli iz vode. Le še par večernih zabav s pečenjem koruze, krompirja in drugih božjih darov, pa bomo zopet mislili na zaprte prostore.
Tu in tam se bo priredila lepa igra in ples. Nekocl se za to že pripravljajo. Povsod pa, kjer so naše podružnice, naj ne manjka zanimanja za to. Povsod se dobe igralne moči, povsod so navdušene članice, ki so voljne posvetiti svoj čas in zmožnosti drami. Tudi nam ne manjka zanimivih iger, vzetih iz naše stare domovine, nekaj jih je pa že tudi tu zloženih, ki dičijo vsak slovenski oder.
Vsaka podružnica naj bi priredila vsako sezono kako lepo igro. Zlasti naj bi se dekleta vadila v naši slovenski dramatiki, kar bi jim mnogo pomagalo v vaji materinega jezika. Tu je lepa prilika, da učimo otroke v svojem jeziku, ker to učenje je bolj zanimivo kot pa s knjigami v rokah, ali pa s strogimi potezami na obrazu silimo otroke, naj govore slovensko. Kako lepo se pa potrudijo izgovarjati najtežje slovenske izraze, ako to zahteva vloga v igri! Le poskusite in videli boste, da je to izvedljivo in tudi uspeh bo gotov in zadovoljnost naša, ko si bomo svesti, da vršimo svojo narodno dolžnost.
DANILA:
OLIKA—LEPO VEDENJE
Vsak človek na svetu ima enake pravice do lepega vedenja. V tem oziru smo vsi enaki, pa bodi visoko izšolan človek ali preprost delavec. Da je to resnica, vem, da mi boste pritrdili, ker ste gotovo že sami opazili lepo oliko pri navadnih ljudeh kakor pri izobraženih. Ni lepšega na svetu kakor imeti in izkazovati vljudnost, iskrenost in dostojnost do svojega bližnjega. To je nadvse potrebno, ako hočemo živeti drug z drugim v miru in prijateljstvu in če hočemo, da nas drugi ljubijo in cenijo.
Za Bogom so naši največji dobrotniki starši. Zato je naša sveta dolžnost, da jim izkazujemo največ dostojnosti in vljudnosti. Bodimo jim vselej hvaležni in prijazni ter jih vedno ubogajmo brez ugovorov. Ne pozabimo nikoli vdanosti napram staršem. Poslušajmo njihove nasvete. Ako imajo napake, jih opravičujmo in imejmo ž njimi potrpljenje. Da smo Bogu in ljudem dopadljivi, je neobhodno potrebno, da častimo in spoštujemo svoje starše.
Nasproti svojim bližnjim bodimo v občevanju ž njimi prisrčni in odkriti. Ne dovoli si, da bi svojega bližnjega spravila v jezo, da bi se iz njega norčevala ali ga celo žalila! Obnašaj se vedno pohlevno in ponižno ter bodi pripravljena pomagati in postreči, kadar je pomoč potrebna.
Ne zaničuj nikogar, ker je star, kajti tudi mi bomo enkrat stari. Za mladega človeka je duh ugovarjanja slabo znamenje za njegov značaj. Obnašaj se vedno prijazno in spoštljivo do bližnjega in pokaži, da tvoja olika izvira res iz notranjega prepričanja; da je tvoja srčna last in ne samo zunanja politura ali dobrikanje.
Nasproti občutljivim in nervoznim ljudem izkazuj rajši več pozornosti nego premalo, kajti zelo občutljivi ljudje postanejo tudi hitro razburjeni in razžaljeni.
Nasproti trmastim in jezavim je dobro, da odnehaš ali pa nastopiš z vso oblastjo.
Nasproti slabotnim, toda dobrosrčnim, bodi vedno prijazna ter jim pomagaj.
Ako želiš, da te bodo ljudje spoštovali, si zapomni, da je potrebno v prvi vrsti, da ti sama izkazuješ svojemu bližnjemu, kar bi ti sama želela od njih. Ne govori nikoli o napakah drugih ljudi, čeprav je v nekaterih slučajih resnica, ker smo vsi podvrženi napakam in nepopolnosti.
Bodi vedno prijateljskega značaja in čeprav se kdo drugi jezi nad teboj ali nad tvojim bližnjim, pokaži mu s svojim lepim vedenjem, da je edina pot do pravega razumevanja in krščanskega življenja: Dostojno vedenje in medsebojno spoštovanje!
CD 2L o
tO r r
N<nj<
ui q p
CD N
P P a era
o'N E'S'p
S SffC
- O a> *0
8.
p -B re'ffo
s 3 p s -
g < p
2.« 3 “• o. V|%2;
N= P & §* |
M B.M« Ngg ^ ?
Žf * fc* 5 2
tj- P ~ O
S' 5" 2
3 - Rw§
f
i|l™2
i'g^«
o o< r „
•a 50 p g an
Sw 3.&^
*3 g o <-*
' C P* M *"* «< H <J 3 W
S.|N &*
s E.S.&S
s
- 2f N § «-. ^ ** S4 Ž
*-*• P
o K3 P «
’S M W 2 SS H
&
sili
«—•■ i-t-1-.. >-<
•d P »-<
sg
k p
w. h-t §£ N<»S £ P‘
P
<0
*0
go
7?
co
pt
pr
o
3
P
Q-
P
E
cr
O)
3
cr
MARY BESAL:
LASTNOSTI DOBRE GOSPODINJE
Bodi snažna!
Roka umiva roko, obe pa obraz. V tako tesni zvezi sta tudi redoljubnost in snažnost. Ni lahko dobiti redoljubne gospodinje, ki bi ne skrbela za snažnost; prav tako si ne moremo misliti čednega in snažnega stanovanja, nad katerim ne bi culo redoljubno oko gospodinje. To sta torej dve neločljivi družici, ki šele združeni dajeta čednostim ženske pravi sijaj: “Kaj koristi lepa, velika hiša, ako je pa notri vse v neredu in nesnagi? Nerad se mudi reda in snage vajen človek v takem umazanem stanovanju, kjer je vse prašno, vse polno navlake, tako da skoro ne ve ali so se prebivalci ravnokar priselili ali mislijo odriniti. Nasprotno pa, kako vabljiva in mična je tudi preprosta hiša, kjer je vse lepo pospravljeno, hišna oprava čista in urejena. Z veseljem stopiš v tak dom in drage volje se poslužiš ponujenega okrepčila, ki ti ga prinese snažna gospodinja v čisti posodi.
Največje bogastvo, najlepša dota mlade deklice je brezdvomno njena ljubezen do reda in snažnosti, ker s tem pripravi svojemu bodočemu soprogu in družini prikupno ognjišče in vzgoji čil in zdrav rod. Bodi torej snažna in redoljubna.
Vse imej v redu, zlasti pa samo sebe. Nikdar ne pozabi, da je tvoje telo svetišče božje. Predvsem se navadi, da se takoj zjutraj, ko vstaneš, lepo umiješ, da si lase počešeš in urediš svojo obleko, kajti rado se pripeti, da pozneje primernega časa ni dobiti, in tako si primorana se večkrat ljudem izogniti ali pa stopiti napol opravljena pred nje, kar seveda ni lepo. Obleka, zlasti za dom in delo, bodi vedno čedna, četudi preprosta. Napravljaj si za dom tako obleko, ki jo lahko brez škode pereš in snažiš. Ni pa že tista gospodinja vzor snažnosti, ki je vedno nanovo oprana, ampak ona, ki ohrani svojo obleko in sploh vse reči dolgo lepe in čiste.
Čedne in snažne imej sobe, čedna in snažna bodi shramba, zrcalo vse snage bodi pa kuhinja. Skrbi, da bo kuhinja, kuhinjska posoda lepo
čista. Snaga je najboljša začimba, najplemeni-tejše zelišče v naši hrani. Ako dobimo jed v lepi čedni posodi, kako nam tekne, če je še tako preprosta! Nasprotno se nam ustavlja in pri-studi najboljša jed, če jo dobimo v nesnažni posodi, gnusi se nam najžlahtnejša pijača, če je kozarec umazan.
Ista čistost in snaga pa mora biti tudi pri perilu. Oprano perilo naj se natančno pregleda, če je res tudi snažno. Umazanega perila, recimo miznih prtov, prtičev itd. ne spravljaj v omaro, ako si jih rabila; najprej jih izperi, zloži in potem šele shrani. V kako zadrego pride mnogokrat gospodinja, ki ji ni mar snage, ako hoče hitro postreči došljemu gostu. Iz omare vzame prtič, ali v tem hipu vidi, da je poln madežev; vzame drugega, ali tudi ta ni brez njih.
Če pa priporočamo mladi deklici oziroma gospodinji snago, moramo jo svariti pred navideznim ali pretiranim redom. Dobe se gospodinje, ki imajo v boljših, v takozvanih sobah za goste res naj lepši red. Istotako se mora v kuhinji vse bleščati, ker tja rada povede svoje radovedne prijateljice, ki jo potem hvalijo brez konca in kraja. V manjših sobah, v spalnicah itd., kamor ne seže oko strogega opazovalca, tam je pa vse navlečeno, vse razmetano. Ali taka gospodinja ljubi snažnost? Ona hoče varati druge, vara pa le samo sebe, ker s svojo pritajeno nečednostjo vznevolji svojega soproga in zakrivi, da bodo tudi otroci neredni in nečedni.
Tej nasprotna snaga je pretirana. So gospodinje, ki ne pridejo ves božji dan od pometanja in brisanja. Zdaj popravlja tukaj, potem praši tam, in to se pospravlja venomer. In gorje če pride gost! Že naprej se boji, da bo spet vse umazano, in komaj odide, že nanovo pospravlja in poravnava. Njena pretiranost bo družini kmalu presedala in le težko se bo dobil posel, ki ji bo znal ustreči. Modra gospodinja bo pač lahko ločila pravo od nepravega, pristojno od pretiranega, ter bo hodila po sredni zlati poti.
NOVE ČLANICE V MESECU JULIJU 1934
Podr. Ime nove članice
5	Kunstek Mary
5	Manfreda Judith
5	Manfreda Mary
5 Schaffer Anna 7	Volk Mary
9	Ban Rozalija
9	Marcic Mary
20	Korelc Mary
33	Skendar Mary
Ime asitatorice	Podr.	Ime nove članice	Imc agitatorice
Josephine Barbaric	38	Janezich Mary	Ivana Dolinar
	40	Balant Mary	Prances Bresak
	41	Stakich Anna	Anna Bozic
Mrs. Mary Donas	55	Prohart Pauline Mae	Mary Rostan
Lucy Pautzar	56	Glad Josephine	Ursula Zaic
Katherine Schutte	50	Chopp Mary	Anna Ban
	58	Cetinich Palma	Eva Polich
Mis. Agnes Korelc	58	Perisic Dujka	
Mary Anzelc	58	Males Cvita V.	Anna Sugura
Št. 1, Sheboygan, Wis. — Na zadnji seji 7. avgusta smo imeli precej lepo udeležbo. Sklenile smo, da priredimo card party v nedeljo 9. septembra ob dveh popoldne v cerkveni dvorani v korist bolniškega sklada. Vstopnina bo 25 centov. Za najboljše igralce imamo pripravljene “denarne nagrade.” Vsaka članica mora prispevati 25 centov v korist blagajne akoravno se ne udeleži zabave. Sestra Kotzian je predsednica veseličnega odbora.
Za nov glasovir pevskemu klubu je darovala sestra Kotzian svoto $10. Podružnica je darovala tudi svoto $10 v ta namen. Sestra C. Mohar, predsednica pevskega kluba, se v imenu članic prav lepo zahvali za te darove.
Torej, še enkrat vas prav prijazno vabimo, da pridete na zabavo in pripeljite tudi svoje prijatelje, ki radi kvartajo.
Pridite vse na prihodnjo sejo 4. septembra.
Pozdrav!
Mary Eržen, tajnica.
Št. 2, Chicago, III. — Naznanjam, da se vrši naša prihodnja seja v četrtek večer dne 6. septembra. Prosim, pridite prav vse! Obenem, vas tudi prosim, da bi bolj redno plačevale društvene prispevke. Ta opomin ne velja za vse, ampak za nekatere, ker so le ene, katere moram tolikokrat opominjati.
Sklenjeno je tudi bilo, da priredimo po prihodnji seji bunco party. Zato se obračam do vas drage sestre, da bi vsaka darovala en dobitek vsaj za 10 centov. Vsaka najmanjša stvar bo dobrodošla.
Prosim vse tiste, ki še niste izpolnile dodatnih listin, da za gotovo pridete na prihodnjo sejo, ker je zadnji čas, da se izpolnijo.
Torej, prosim vas, da pridete v polnem številu na prihodnjo sejo, ki bo prav kratka in potem bomo pa igrale bunco do mile volje. Ne pozabite prinesti mali dobitek.
Pozdravljene!
Annie Frank, tajnica.
Št. 3, Pueblo, Colo. — To je moj prvi dopis. Sama ne vem zakaj se nisem kdaj preje pripravila, mogoče, ker rajši berem kot pišem. Sporočati moram žalostno vest, da nam je na nagloma umrla sestra Jennie Jur-glich. Bila je članica samo tri mesece. Udeležila se je še zadnje seje in teden pozneje je umrla. Priredile smo ji krasen pogreb. Za častno stražo so bila samo mlada dekleta, oblečene v beli, modri in rudečih oblekah, ki so stale z svečami ob krsti v cerkvi ter jo spremile do groba. Zapustila je tri otroke v starosti 2 do 9 let, soproga, stariše, sestro in več sorodnikov in znancev. Preostalim izrekamo naše sožalje. Naj ji sveti večna luč!
Omeniti moram, da je SŽZ prava učiteljica za nas vse. Koliko lepih koristi imamo od nje potom mesečnika Zarja, ki nam prinaša vsaki me-
sec tako zanimive dopise, zdravstveni in kuhinjski kotiček ter polno drugih spisov, da je samo Zarja vredna toliko kar plačujemo vsaki mesec.
Drage sestre, prosim vas, da prihajate redno k sejam, ker z boljšo udeležbo lahko veliko več pripomoremo do napredka pri podružnici. Ker sem ravno blagajničarka vam lahko povem, da je že bolj pri dnu. Zato pridite na seje, kjer se vedno po domače razvedrimo in skupno zabavamo. Pridite vse na sejo 16. septembra, ker imam nekaj posebno smešnega vam za povedati. Delujmo vedno za večji ponos SŽZ.
Naša vneta delavka, sestra Glach je zbolela prav resno. Želimo ji, da skoraj okreva ter se udeleži prihodnje seje.
Lep pozdrav vsem gl. uradnicam ter celokupnemu članstvu S2Z in posebno v Puebli.
Josephine Meglen, blagajničarka.
Št. 4, Oregon City, Ore. — Naj mi bode dovoljeno, da v imenu podružnice izrekam srčno priznanje sestri urednici, Albini Novak ter zahvalo za ves trud in delo, ki ga ima pri tako lepo urejenemu glasilu Zarja. Upam, da so vse članice enakih mislih. Naša gl. predsednica dobro ve komu delo izroči . . .
Naznanjam vam važno novico, da smo na zadnji seji izvolile sledeče nove uradnice: Predsednica Mary Pa-pež, R. 4. Box 47, Oregon City; tajnica May Plantan, P. O. Box 287, West Linn, Ore.; blagajničarka je Agnes Brezar kot do sedaj; drugo je ostalo vse pri starem. Najlepša hvala vsem sestram, ki ste bile navzoče na zadnji seji in poravnale svojo mesečnino. Vse tiste, ki še dolgujete bivši tajnici sestri Polainar pa prav lepo prosim, da poravnate kakor hitro morete, ker ona je itak preveč dobrega storila za marsikatero članico. Skozi sedem let je ta blaga žena opravljala svoj tajniški posel in to vse iz ljubezni do članic in SŽZ, ker je delala ves ta čas brezplačno. Zaslužila si je vse priznanje kakor tudi malo odpočitka. Torej, draga sestra Polainar! Naj-lepša hvala Vam in nikar ne mislite, da Vas bomo pustile dolgo brez urada, ker Vas bomo gotovo zopet zahtevale v odbor.
Septemberska seja se bo vršila pri sestri Mary Papež, vsaj vam je vsem znano kje ona živi. Pridite v polnem številu!
Pozdrav vsem sestram naše podružnice in celokupnemu članstvu S. Ž. Z.!
Mary Flantan, tajnica.
št. 7, Forest City, Pa. — Kakor vam je gotovo že znano, se sedaj vršijo naše seje na domu tajnice Pavline Osolin, kamor ste vabljene, da se udeležite polnoštevilno prihodnjih sej.
V	zadnji številki Zarje je bilo poro-čano v poročilu glavne seje, da se bo po nekaj mesecih zopet odprla kampanja, kar smo vse vesele, ker se vse
zanimamo, da bi postala prav vsaka slovenska žena in dekle članica S2Z. Zato se naj bi tudi pri nas pripravile ter šle na delo, da povečamo našo prepotrebno žensko ustanovo.
Bolna je sestra Fannie Geršel, ki je prestala težko operacijo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Teta štorklja se je oglasila pri sestri Jennie Marinčič ter ji pustila si-na-prvorojenčka. S tem sta postala Mr. in Mrs. Starich grandma in grandpa.
Naš č. g. župnik je obhajal 25 let mašniškega posvečenja. Želimo, da bi obhajal še zlati jubilej v tem težavnem poklicu.
Vsem novoporočcncem, katerih je bilo precej lepo število, želimo obilo sreče!
M. Kotar, članica.
Št. 9, Detroit, .Mieh. — Naša zadnja seja se je vršila v najlepšem redu. Naša tajnica se je pohvalila, ete so vse članice plačale svojo mesečnino in se vam vsem prav lepo zahvali za sodelovanje, ker alco smo vedno točne ji s tem lahko prikrajšamo veliko dela. Vsaj je veliko lažje plačati vsak mesec, nego več mesecev naenkrat.
Naše vnete članice, oziroma matere, so nam obljubile, da bodo vpisale svoje hčere v SŽZ. Posnemanja je vredna sestra Vidoš, ki je vpisala svojo hčer in sinaho. Kaj ni to lepo? Meseca julija so pristopile dve novi članici, Mrs. Ban in Ms. Marčič. Iskreno dobrodošle!
Piknik, katerega smo priredile v korist naše cerkve na 4. julija, je bil zelo uspešen. Najlepša hvala vsem sestram, ki ste količkaj pripomogle k uspehu ter Mi-, in Mrs. Ostermanu in družini, ki so nam dali prostor brezplačno. Hvala lepa tudi Mr. in Mrs. George šute in njih družini za vso pomoč. Najlepša hvala tudi vsem udeležencem ter č. g. duhovnikom za poset.
Dne 19. avgusta smo priredili piknik tudi na Ostermanovi farmi v prid naše blagajne, ki se je zelo dobro obnesel.
Sestrski pozdrav vsem sestram širom Amerike!
Marie Maierle, predsednica.
št. 10, Cleveland (Collinwood), O.—
Kar težko se je pripraviti k pisanju v tej neznosni vročini, ker je pa naš list Zarja tako priljubljen ne morem strpeti, da ne napišem nekaj vrstic.
Na zadnji seji je bila zelo pičla udeležba, kar pa ni čudno, ker je dež tako lil kot iz škafa, in grmelo in treskalo kot za stavo. Zato vam nismo zamerile toda prosimo vas, da se v toliko večjem številu udeležite prihodnje seje 6. septembra. Za pogovoriti se imamo o več važnih točkah kakor tudi, da se pripravimo za jesensko sezono.
Naznaniti moram žalostno novico, da nam je smrtna kosa pobrala naše dobro sestro Ano Lenče. Ohranimo
jo v trajnem spominu ter se njene duše spominjajmo v molitvi. V tem letu so nam, umrle že štiri članice.
Na svojem domu se nahaja težko bolana sestra Julia Struna. Bila je vedno navzoča pri sejah in nam vedno pomagala, kjer je bilo treba. Želimo, da bi čimpreje okrevala. Kateri čas dopušča, naj jo obišče, ker vas bo vesela.
Sestrski pozdrav,
Frances Sušel, tajnica.
*	* *
Kampanja se je prav dobro obnesla kar je vse hvale vredno, ker če nas bo več skupaj temvečje bodo koristi od Zveze.
Kako lepo je čitati Zarjo, ki vsebuje tako lepe članke od Father Sla-jeta, Milene, Danile, Mary Besal, Angele Begg, zdravnika, itd. Samo žal, da prihaja Zarja samo enkrat na mesec.
Sezona piknikov se bliža h koncu, zato pa z večjim veseljem pričakujem sej v zimskem času. Obljubujejo nam mnogo zabave in pouki v ročnem delu bodo gotovo tudi zanimivi. Slovenk je menda malo, da bi ne znale napraviti lepa ročna dela za dom. Zadnjič sem iskala neko družino; za okolico sem vedela in približno za cesto, toda ne za hišno številko in našla sem jo samo po prekrasnih zastorih na oknih.
Naj se s tem potom lepo zahvalim za vse izkazane simpatije ob času moje bolezni. Za vedno se vas bom spominjala in vam vrnem na veselejši način SŽZ pa naj napreduje in se lepo razvija tudi med našimi hčerkami. — Pozdrav,
Paulina Suša.
Št. 12, Milwaukee, Wis. — Da pridemo čimpreje do števila 6000 v članstvu smo pridobile zopet dve nove članice zadnji mesec. Udeležba je bila zelo povoljna na zadnji seji. Škoda, da se je ni udeležila sestra Helen Vurchich.
Sestre, akoravno je gori omenjeno število že precej lepo toda za edino žensko organizacijo ni to število še zadostno. Ne odnehajmo z pridnim agitiranjem dokler ne dosežemo število 10,000. Zato bodimo vedno na delu za novimi članicami.
Pridite v lepem številu na prihodnjo sejo 3. septembra, ker imamo za razmotrivati več važnih zadev v korist Zveze. Prosim vas tudi, da redno plačujete mesečnino, ker je težko zalagati iz blagajne.
Naznanjam vam, da bomo priredile našo domačo zabavo dne 27. oktobra. Dne 25. avgusta se je poročila sestra Josephine Barbarič z Mr. Pogorelec. Bilo srečno.
Pozdrav celokupnemu članstvu, gl. odboru in vsem sestram naše podružnice.
Mary Scliimenz, tajnica.
Št. 17, West Allis, Wis. — Naša zadnja seja ni bila obiskana kakor bi morala biti. Naznanjam vam, da bomo imele piknik v Kozmut parku dne
9.	septembra, članice so se priglasile, da prinesejo prigrizek in to storite lahko tudi tiste, ki ste bile odsotne. Prinesite vsaka po svoji moči. Ali
vsaj pridite na piknik in pripeljite tudi svoje družine in prijatelje, ker bo zadosti zabave za stare in mlade. Tudi kranjskih klobas in potic ne bo manjkalo. Vstopnina bo samo 25 centov in se bomo lahko najedli in kaj popili. Ako nas bo več navzočih bo zabava toliko bolj popolnejša. Zbirale se bomo pred cerkvijo ob dveh popoldne in naprej. Katere imate pa svoje kare, jih pa kar napolnite in peljite naravnost v Kozmut park. Udeležite se vse, ker vas bo čakal “surprise.”
S sestrskim pozdravom,
K. Horvath.
Št. 18, Cleveland (CoIIinwood), O.—
Prosim vse članice, da se udeležite prihodnje seje 5. septembra, ker imamo za ukrepati več važnih zadev v korist podružnice. Zadnja dva mese-
V spomin umrlim sestram
Za svoje sestre, ki so se preselile v večnost meseca julija, žalujejo sledeče podružnice:
PODRUŽNICA ŠT. 3, Pueblo, Colo. Mrs. Johanna Jurg-lich, 713 Arroya Ave., rojena 31. oktobra, 1907, pristopila v Zvezo 16. aprila, 1934, umrla 23. julija, 1934.
PODRUŽNICA ŠT. 10, Collin-wood, Ohio. Mrs. Anna Lenče, 14236 Sylvia Ave., rojena
10.	junija, 1881, pristopila v Zvezo 23. januarja, 1928, umrla 21. julija, 1934.
PODRUŽNICA ŠT. 14, Nottingham, Ohio. Mrs. Mary Sajo-vec, 894 E. 209th St., Euclid, Ohio, rojena 6. januarja, 1879, pristopila v Zvezo 16. oktobra, 1928, umrla 26. julija, 1934.
PODRUŽNICA ŠT. 17, West Allis, Wis. Mrs. Mary Paulin, 1357 So. 64th St., rojena 15. oktobra, 1880, pristopila v Zvezo 12. junija, 1932, umrla 19. julija, 1934.
PODRUŽNICA ŠT. 20, Joliet, 111. Mrs. Mary Evetz, 1146 Hickory St., rojena 29. maja, 1879, pristopila v Zvezo 17. januarja, 1932, umrla 17. julija, 1934.
Brezmadežno Srce Marijino prosi pri Bogu za nje!
ca' je bila udeležba bolj mala, zato vas prosim, da se bolj zanimate za seje kar bo v večje veselje vsem uradnicam.
Potrebno je tudi, da se pomenimo radi ustanovitve šivalnega kluba ali kaj sličnega za zimsko sezono, da pospešimo zanimanje med članstvom.
Naša zapisnikarica je bila odsotna zadnjo sejo zaradi bolezni. Sestra Kuhel, želimo vam skorajšnjega okrevanja!
Upoštevajte ta opomin in pridite na sejo 5. septembra.
Sestrski pozdrav,
Angela Jaklič, tajnica.
Št. 20, Joliet, III. — Dne 8. julija je priredila naša podružnica veliki piknik v Rivals parku, ki je prav lepo uspel, kajti napravile smo $135 čistega dobička, kar je zelo lepa svota akoi upoštevamo, da imajo razna društva naših organizacij vsako nedeljo piknike na vseh koncih in krajih. Da je tudi letošnji piknik naše podružnice tako lepo uspel, se mora dati priznanje našim članicam, in uradnicam kakor tudi njih soprogom, ki so pod vodstvom naše tajnice Ane Pluth, katera je imela piknik pod svojo oskrbo, delali in se trudili od ranega jutra, do poznega večera drugega dne, da postrežejo vsem udeležencem, in kateri so skrbeli, da se je vsak udeleženec zabaval na razne načine.
Naj še omenim, da se je sklenilo na naši zadnji seji, da se da $35 od omenjene svote (čistega dobička) piknika, v “dobrodelen namen,” kar zna-či, da imajo naše članice plemenita srca, za dobro stvar.
Lahko bi obširno opisovala naš piknik, ki je bil taka sijajno obiskan, da je moral biti vsakdo zadovoljen, ako je le prišel ta dan na naš piknik, toda ker imam še več novic za poročati, danes, naj zadostuje zgo-rajne vrstice.
Izgubile smo zopet eno sestro Mary Evetz, ki je ležala na mrtvaškem odru ravno na večer naše seje.
Umrl je tudi John Judnich soprog naše članice in so-ustanoviteljice naše podružnice Josephine Judnich na Nicholson St.
Obema prizadetima družinama izrekamo naše sožalje. Ranjkim pa naj sveti večna luč!
Dasi je nekoliko pozno, vendar želim omeniti, da imamo pri naši podružnici članice, katerih sinovi so prejeli prvenstvo ali odlikovanje ob gra-duaciji, in sicer Frank SkofE, sin Ane Skoff na Bluff St., ki je gradui-ral iz Catholic High School ter prejel ob tej priliki najvišje odlikovanje kar se more prejeti iz te šole, kar je čast našemu narodu, kakor tudi mlademu rojaku, sinu naše članice, ki je z vestnim učenjem dosegel največjo čast izmed vseh ostalih tujerodcev. Dalje so prejeli srebrne kupe sinova naših članic ob graduaciji osmega razreda naše slovenske šole sv. Jožefa William Todorovich, sin Mary Todoro-vich, in Frank Kosmerl, sin Johane Kosmerl, kot najboljša učenca naše slovenske šole. Zaradi tega v imenu podružnice čestitam omenjenim družinam naših članic, kakor tudi sinovom, za njih odlikovanje, z željo, da
bi se tudi v bodoče tako pridno izkazali, kar dela čast njih samim, in našemu narodu.
Josephine Erjavec.
*	* *
ZAHVALA
Posebno zahvalo naj prejmejo vse uradnice, članice in njih soprogi za pomoč in delovanje na dan našega piknika dne 8. julija.
Dalje hvala vsem članicam in njih družinam, kakor tudi vsem nažim prijateljem in znancem od blizu in daleč, vsem članom in članicam raznih organizacij ter vsem članom spadajočim k “Zvezi slovenskih društev,” in sploh vsem, kateri so nas obiskali omenjeni dan ter s tem pripomogli naši podružnici do tako lepega uspeha.
Zaradi tega naj veljajo te vrstice vsakemu posebej in vsem skupaj v najlepšo zahvalo!
Odbor št. 20, Joliet, IU.
Št. 21, West Park, O. — V kratkem času smo izgubile dve dobre prijateljice, sestri Mary Ponikvar in Mary Vehar. Moje globoko sožalje prizadetim družinam!
Pokojna sestra Vehar mi bo ostala za vedno v lepem spominu. Bila je zelo marljiva in dobrodušna v vseh ozirih. Ko je pred devetimi leti elektrika ubila mojega sina, je bila ona prva v moji hiši ter nas ob času brid-kosti zvesto tolažila, za česar nam bo ostala v trajnem spominu. Ona je bila ena izmed prvih, ki je prispevala za Baragovo Zvezo. Da bi ji njen dar nosil velike obresti pri Bogu. Draga sestra! Odšla si v boljši kraj, kjer ni trpljenja, ne solza. Počivaj v božjem miru dokler se ne snidemo nad zvezdami!
Bolne sa sestre C- Brodnik, Ogrizek in Jesenovec. Želimo jim kmalu ljubega zdravja.
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da si nabavimo novo društveno zastavo kar bo gotovo za v napredek podruz-nici.
Ker je to maj prvi dopis, vas prosim, da mi oprostite ako ni kaj prav. Želim vsem podružnicam najlepše sloge in napredka!
Oh, kratki so dnevi na svetu za nas, kjer urno poteče določeni čas!
Francos Kave.
št. 24, La Salle, IU. — Naša julijska seja je bila prav dobro obiskana. Po seji smo imele bunco party. Prvo nagrado je dobila Cecilia Šetinc, drugo nagrado je dobila Mary Dolanc; tretjo pa Helena Brugant. Nagrade je darovala sestra Mary Grgo-vič in sestra Ema Šimkus nas je pa postregla z okusnim prigrizkom. Naj-lepša hvala tem sestram za vse.
Naša prihodnja seja se bo vršila v torek 4. septembra in to zato, ker bo prvi pondeljek v mesecu postavni praznik. Pridite v polnem številu, ker imamo za razmotrivati več važnih stvari in je potrebno, da je navzočih najmanj 50 članic. Prosim vas, da to upoštevate.
Sporočati moram žalostno vest, da smo izgubile sestro Mary Gende, ki je podlegla na posledicah težke operacije. Bila je naša članica le pet mesecev. Spremile smo jo z vsemi predpisanimi obredi na njeni zadnji
poti do pokopališča. Najlepša hvala za lepo udeležbo od strani članstva kakor tudi za molitev rožnega venca na domu pokojne. Naše globoko sožalje potrti družini in sicer zapušča soproga in šest otrok. Naj počiva v miru božjem!
Na bolniški postelji se nahajajo sestri Mary Kastigar, Mary Jaklič, Ana Plantan in Mary Sever ml. Želimo vam skorajšnjega okrevanja. Članice se prosi, da obiščete bolne sestre.
Pozdrav celokupnemu članstvu S2Z!
Angela Strukcl, tajnica.
*	* *
ZAHVALA
Najlepša hvala vsem clevelandskim prijateljem, ki so nas postregli tako gostoljubno ob času našega obiska. Akoravno smo se vozile 13 ur do tam, pa je čas hitro minil, ker je naša lizika tako dobro tekla. Na< pot smo se podale Mary Boznar, Rose Urbanc, Rose Ajster, Angela Strukel in Mary Gramc, ki je bila šoferka.
Razgledale smo si ves Cleveland in obiskale marsikaterega prijatelja in povsod so nam bili zelo naklonjeni.
Drugi dan, ko smo bile tam, sem šla k maši v cerkev sv. Vida. Reči moram, da še nikdar nisem videla tako lepe cerkve. Isto se mi je do-padel Slovenski Narodni Dom, ki je tudi krasna stavba.
Iskrena hvala vsem, ki ste nas vozili po Clevelandu in nam razkazali vse zanimive kraje. Da bi vsa imena omenila bi vas bilo preveč za naš mesečnik, toda vsem skupaj se vam kar najprisrčnejše zahvalimo.
Na dolgi poti nazaj smo videle veliko lepih krajev. Ako bi vse popisala, kar smo videle, bi lahko napolnila Zarjo.
Priliko smo imele tudi spoznati Mrs. Otoničar, ki je bila najbolj pridna v zadnji kampanji in smo ž njo imele kratek pogovor. Zal mi je bilo, da je bila urednica ravno iz mesta, ko sem jo šla obiskati. (Tudi meni je bilo žal, ko so mi povedali, da ste bili pri nas. — A. N.)
še enkrat, najlepša hvala vsem skupaj. Upam, da bomo imele priliko vam vrniti kadar obiščete Cleveland-čani, La Salle.
Angela Strukel.
Št. 25, Cleveland, O. — Zdi se ml, da ne bi bilo prav, da ne povem kako smo bile vse vesele, ko smo prejele vest, da je naša podružnica izšla zmagovita iz kampanje. Sicer smo se že bale, da nas bo mogoče sosednja podružnica št. 10 prekosila ali pa katera druga. Zato so se pa naše članice toliko bolj potrudile, da se je doseglo tako lepo število novih. Vsem našim vrlim agitatorkam tem potom izrekamo naše priznanje in zahvalo za njih vneto delovanje v prid naše ženske organizacije.
Kakor smo razvidle iz poročila gl. polletne seje bo imela naša podružnica čast sprejeti v svojo sredo gl. predsednico Marie Prisland, enkrat koncem septembra, da nam bo izročila Spominsko knjigo, katera se sedaj nahaja v Milwaukee. Za to posebno odlikovanje se bomo prav dobro pripravile, da primerno proslavimo ta naš praznik in pričakujemo splošno udeležbo od strani članstva.
Vabimo vas že sedaj, da nas pose-t-ite tudi sosednje podružnice, ker ta slavnost bo nekaj prav posebnega in lepega, ker odbor se marljivo trudi, da se bo vse čim lepše izpeljalo. Kdaj in kaj bomo vse imele boste brale v naznanilih v lokalnih listih. Namenite se že sedaj, da se boste gotovo udeležile.
Pohvalno se moram izraziti o naših članicah, ki prihajajo k sejam v tako velikem številu, da je kar veselje biti pri sejah, ker je tako lepa udeležba. Le tako naprej, ker samo v skupnosti je moč!
Lep pozdrav vsem sestram SŽZ!
Franccs Ponikvar, predsednica.
Št. 2G, Pittsburgh, Pa. — Zaradi vročine je bila udeležba na avgustovi seji bolj majhna. Vabim vse sestre, da pridete v polnem številu na prihodnjo sejo dne 13. septembra, ker se bo razmotrivalo o raznih predlogih v korist S2Z, in slišale boste poročilo zadnjega bingo party, ki se je vršil 30. avgusta.
Naše seje se vršijo vsaki drugi četrtek v mesecu in čas je, da bi se članice začele nekoliko bolj zanimati za seje. Ako bi se udeleževale sej, bi s tem pokazale, da vam je za napredek podružnice. Ako pogledamo kako napredujejo po drugih naselbinah ne moremo reči drugega nego, da smo z vsem počasne. Začnimo torej ter pokažimo drugim, kaj se vse lahko naredi z skupnim delovanjem. Naša podružnica bi se lahko pomnožila za mnogo novih članic. Vsaj vidimo kako hitro in nepričakovano pride dan ločitve, in tedaj nastopi vprašanje, ali je spadala h katerim društvom? Zato bi pa morala biti sleherna Slovanka članica SŽZ, ker je mesečnina tako nizka, da lahko zmore plačevati.
Pozdrav vsem sestram SŽZ in pri naši podružnici!
Mary Besal, tajnica.
Št. 32, Euclid, O. — Na avgustovi seji je bilo sklenjeno, da bomo imele prosto domačo zabavo in prigrizek po septemberski seji ako bo slavnost ob priliki petletnice obstoja podružnice dobro izpadla.
Naznanjam vam, da se je poročila naša sestra Rozi Perovich z Mr. Geo. Krajuvich. Želimo jima obilo sreče! Podružnica je diarovala nevesti lepo darilo.
Bolna je sestra Petek. Želimo, da bi kmalu ozdravela.
Prosim vas, da se udeležite septem-berske seje, kjer bodo podani tri-me-sečni računi in slišale boste tudi o uspehu prireditve. Pridite v polnem številu.
Sestrski pozdrav!
Eva Majcen, tajnica.
Št. 36, McKinley, Minn. — V Zarji
berem kako se članice vsepovsod pohvalijo, da imajo lepe udeležbe pri sejah, toda pri nas pa ni tako. članice pridejo tako poredkoma k sejam, da zadnje tri mesece sploh seje nismo imele zaradi premale udeležbe.
Prosim vas, da pridete prav gotovo na prihodnjo sejo, prvo nedeljo v mesecu v Mestno dvorano, namreč 2. septembra. Treba je, da se tudi pri r.as kaj pogovorimo in da se včasih
skupno razveselimo. Vsaka bi si morala vzeti vsaj toliko časa, da pride na seje. Vsaj sedaj je vreme zelo ugodno!
Pozdrav vsem skupaj!
Frances Mesojcdec.
Št. 41, Cleveland (CoIIinwood), O. —
Gotovo je bilo slabo vreme vzrok, da je bila bolj mala udeležba na zadnji seji. Zato smo vse važne točke preložile za prihodnjo sejo 6. septembra. Prosim vas, da se udeležite v polnem številu. Po seji bomo imele domačo zabavo.
Malo pozno je že, toda vseeno poročam, da je po 4-dnevni bolezni preminul Frank Somrak, soprog naše sestre Ane Somrak, ki je zapustil dva sina, dva brata, in več sorodnikov in znancev. Izrekamo vam naše globoko sožalje.
Prosim vas, da obiščete bolno sestro Rozi Potočnik, ki se nahaja v postelji že čez leto dni. Gotovo bo vesela vašega obiska. Tebi, Rozi, pa želimo ljubega zdravja.
Čestitke naši urednici ob prvi obletnici njenega poslovanja. Vsa čast ji za lepo urejevanje, ker Zarja je sedaj polna lepih člankov in navodil, da jo vsaki mesec komaj pričakujem! Enako tudi našemu duhovnemu svetovalcu, Rev. Slajetu, in glavni predsednici, Marie Prisland, ter vsem drugim gl. uradnicam in dopisovalkam za lepe dopise in podučljive članke.
Pozdravljene vse članice SŽZ.
Mary Lovšin, predsednica.
*	* *
Prav vesela sem, ker sem končala s popisovanjem dodatnih prošenj. Res je bilo veliko dela toda je bilo tudi prijazno delo, ker imela sem priliko spoznati več članic, katere ne prihajajo k sejam in so mi bile čisto nove. Videla sem tudi, kako skrbne gospodinje so naše članice. Večinoma sem jih dobila po vrtovih med krasno razvrščenim cvetjem. Kako blažilno vpliva na človeka, ko pride ves truden od dnevnega dela in se lahko odpočije med zelenjem in cvetjem. Kaj hitro je pozabljen celodnevni trud in trpljenje.
Opazila sem tudi, da imajo po vrtovih raznovrstne zelenjave, katere rabijo praktične gospodinje vsaki dan v kuhinjah. Tu in tam sem opazila tudi izjeme, toda ne po lastni krivdi, tako, da se človek lahko uči in sklepa, katerim naj sledi. Rada bi videla, da bi od sedaj naprej tudi tiste prihajale na seje, katere niste do sedaj, ker gotova sem, da ako pridete enkrat, potem se bi vedno udeleževale, ker imamo v resnici prav prijetne seje. Najlepša hvala vsem sestram, ki ste mi pomagale pri izpolnjevanju listih.
Zadnji mesec je bil jako nesrečen za nekatere naše članice. Sestri Rozaliji Vičič je mrzla smrt ugrabila 6-letnega sinčka; sestri Anni Somrak je po par dnevni bolezni umrl ljubljeni soprog; sestri Terezija Žele je umrl 27-letni sin, August, ki je tako nesrečno padel, da je na posledicah preminul. Pokojnim želimo večni mir! Potrtim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje! Naj vas tolaži misel, da se enkrat snidemo nad zvezdami!
Prosim vse sestre, da pridete na prihodnja sejo v septembru, ker bo vreme gotovo bolj ugodno kot v poletnih mesecih. Pridite zlasti vse tiste, ki ste bile na zadnji seji.
Sosestrski pozdrav!
Miss Mary Hudolin, tajnica.
Št. 45, Portland, Ore. — Našu re-dovito sejo obdržavale smo 12. avgusta, koji je predsjedala podpredsjed-nica Mary Sercelj, pošto se je pred-sjednica nalazila u toplicah radi lije-čenja revmatizma. Povratila se jest osječajuči se mnogo bolje.
Piknik imale smo 22. julaja, na ko-jem smo se Ijepo zabavljale. Zahvaliti imamo Prosvjetnom odboru, odnosno O. Makovic i T. Luck, koje su se mnogo zanimale i trudile za priredbu kao i utrku za stare i mlade. Istotako hvala Mi-. Končurat-u i Mr. Mirkovic-u, koji su nam tako slasno meso ispekli. šaljemo vam sliku, da jo natisnete u Zarji, koju smo uzimale na pikniku isti dan; nismo bile sve prisuttne, ali nas ima ipak priličan broj. Začudjeno smo se pitale, kako to, da nema sestre Levak sa svojom obitelju, kad nam dodje glas, da im je sin bio dan prije u automobil nesreti, i se nalazio u bolnici u dosta slabom stanju. Veseli nas, da je sada ved kod kuče i lepo se oporavlja. Drugi je suprug sestre Lalič, koji je bio na operaciji. Sada se i on lijepo oporavlja i na putu je ozdravljenja. Hvala A. Levak na daru, kojeg je poklonila društvu za izigravanje, te je kod vučenja izvuk-la sretan broj i dobila natrag svoj dar. Za dojduči puta donest dar izjavila se jest sestra M. Golik.
Dne 9. septembra biti če sjednica kod sestre Cecilije Pezelj, 536 E. 2nd Ave. N.
Lijepa hvala Ani Matulec za njezin lijep doček i podvorbu, tako isto i njezinom suprugu, kod kojih smo imale naš zadnji sastanak.
Uz pozdrav svima sestrama — osta-jem
Mary Golik, tajnica.
št. 47, Garfield Heights, O. — Prosim, da bi se udeležile prihodnje seje 12. septembra in sicer v polnem številu. Naša zadnja seja je bila bolj slabo obiskana. Ker bodo kmalu bolj hladni večeri, je potrebno, da se pogovorimo radi šivalnih sestankov. Moja želja je, da se vas priglasi kaj več. Skrbeti moramo, da pajčovina ne razprede svoje niti v blagajni.
Naznanjam vam, da je sestra Ana Hrovat iz Corleta darovala blago za posteljno odejo. 2e vse je zrezano, samo še pridnih rok je potreba, da se vse skupaj zašije. V imenu podružnice se najlepše zahvalim sestri Hrovat.
Najlepša hvala tudi vsem, ki ste šivale v zadnjem klubu ali prispevale z denarjem pri srečkah ter vsem, ki ste nas pogostile z dobrim pecivom in tudi onim, ki ste nas zabavale z smeš-nicami.
Vse priznanje in zahvala naši tajnici, sestri Helen Tomažič, ki tako točno izvršuje svoje dolžnosti kot tajnica in poročevalka v Zarji. Ona je zelo vneta delavka in vedno gleda na
to, da se vse izpolnuje v zadovoljstvo članstva in podružnice. Naj še omenim, da se nahaja njen soprog v bolnici. Želimo, da se kaj kmalu povrne med svoje ljube v dobrem zdravju!
Bolna je tudi sestra Meserko, ki se nahaja v bolnici. Da bi skoraj okrevala.
Lepa hvala sestri Dolinar, ki je opravila delo namesto mene na zabavi. Ob priliki bom rade volje povrnila.
Pozdravljam vse članice S2Z. Sestram naše podružnice pa kličem: Na svidenje na seji!
Carolina Mausar, blagajničarka.
št. 49, Noble, O. — Bliža se tretja obletnica naše podružnice. Na zadnji seji smo sklenile, da bomo imele prosto domačo zabavo po prihodnji seji 4. septembra za naše članstvo in njih soproge pri sestri A. Gnidovec na 22274 Arms Ave. Prošene ste, da pridete v polnem številu.
Na bolniški postelji se nahaja sestra Frances Walter. Želimo ji ljubega zdravja.
. Iz naše naselbine se nas je več udeležilo Jugoslovanskega dne na svetovni razstavi v Chicagi, v narodnih nošah. Priznati moramo, da so naši ljudje v Chicagi zelo postrežljivi. Gl. blagajničarka sestra Tomažin nas je prav dobro postregla. Hvala lepa, sestra Tomažin!
Malo pozna sem že, toda ne prepozna. Najlepša hvala vsem sestram, ki ste me tako veselo presenetile za moj rojstni dan.
Hvala lepa tudi Mr. Anton Grdinu za kazanje premikajočih slik na naši vrtni veselici. Sedaj pa končam, pa v drugič kaj več.
eLpe pozdrave vsem sestram SŽZ in posebno pri naši podružnici št. 40.
Na svidenje na seji 4. septembra!
Jennie Intihar, tajnica.
št. 5G, nibbing, Minn. — Letošnja kampanja, katera je bila prva za našo podružnico, se je obnesla nepričakovano dobro. To kaže, da se naše žene in dekleta zavedajo pomen SŽZ. Že same smo mislile kako bi proslavile ta naš uspeh, pa se nam je priložnost sama ponudila, ker je ravno obletnica našega obstoja ta mesec in nas bo posetila ena izmed glavnih uradnic, da nam bo izročila zaslužene nagrade. Podružnica bo dobila čarter in agitatorke pa posamezne nagrade. Med njimi imamo celo članice, ki so same pristopile v tej kampanji.
Muhasta gospa štorklja prav pridno obiskuje naše članice ter jim pušča spominke. Pri sestri Ahačič je pustila zalo hčerko; pri sestri Ban fantke, dvojčke; tukaj nam je pokazala vso svojo nagajivost. Najbrže je mislila, da ne bomo držale svoje obljube, toda pri nas bo dobila vsaka svoj delež akoravno pusti petorčke; pri sestrah Golob in Puhek je pustila pa tudi fantke. Naše čestitke vsem skupaj!
Pozdrav vsem članicam SŽZ!
Anna Staudohar.
URNA NEŽIKA
Nežilta ve, da ima Zveza veliko prijateljev in zagovornikov tudi med moškim svetom. Znano ji je, da so ponekod možje vodili kampanjo, to se pravi ženske so opozarjali kam še naj gredo po nove članice; vozili so agi-tatorke in še potritali jih po vrhu in povsod dali kako pravo moško besedo, češ, ženske le skupaj se spravite; čim več vas bo. bolj boste ugledne. To je prav lepo od naših mož. Kako sta dve članici prišli do uspeha v zadnji kampanji priča to-le:
Neka prav pridna agitatorica, ki si je v zadnji kampanji pridobila odlično mesto, je imela obširno polje za obrati. Za tako delo je zvečer najbolj pripravno, ko so ljudje doma. Ker se pa človek s pomivanjem posode po večerji zamudi, je prav lepo prosila svojega možička, naj bi namesto nje posodo pomil. Mož je godrnjal, da je to žensko delo, pa agi-tatorka bi ne bila prava agitatorka, če bi ne imela dobrega jezička; tako je tudi moža pregovorila, da je obljubil pomiti posodo po večerji. Kampanja se ji je tisti večer dobro ob-
nesla in ko je prišla domov in našla kuhinjo prav lepo počedeno, je zgrabila pelco, šla v bližnjo gostilno Po piva ter ga možu prinesla v zahvalo za njegovo ljubeznivost, in mu obljubila, da bo vsak večer tako napravila. Možu so se ustnice kar same raztegnile v nasmeh in je dejal: “No, radi mene lahko ženske imate celo leto kampanjo; tiste črepinje bom že pomil.” — Kdor zna, pa zna.
Neka druga članica je Nežiki naznanila to-le:	Moj mož je bil vedno
Zvezi nasproten. Rekel je, da smo ženske dovolj trmaste in muhaste posamezne, ako se organiziramo, bo pa še hujše. Kdo bo potem s nami izhajal.
Vpisala sem se v Zvezo brez moževe vednosti. Ko je prišla Zarja sem iz lista odtrgala naslov ter ga položila tako, da ga je mož moral videti. Vzel ga je v roke, ga prečital in nič rekel. Drugi mesec sem isto napravila; mož je list zopet bral. Tretji mesec pa, ko je list prečital, zareži nad menoj: “Kaj si vedno to Zarjo izposojuješ; če te list zanima, naroči si ga.” Odgovorila sem mu, da za en kvoder na mesec dobim list in še posmrtnino po vrhu, ako bi on ne bil tako nasproten ženskemu organiziranju. Nekaj časa mož molči, nato pa pravi: “Radi mene čeprav pristopiš, če že ravno hočeš.” Četrti
mesec ni bilo treba, naslova trgati raz list.
Prišla je kampanja. Še mislila nisem, da bi katero novo dobila, ker sem se bala moža. Imeli smo party; navzočih je bilo več žensk in med njimi ena, ki je že pet novih dobila in se je hvalila kako se bo z broško postavila. Jaz sem moža samo pogledala in nič rekla. Drugi dan me mož vpraša, če jaz ne morem nobene članice za Zvezo dobiti. Odgovorila sem mu, da je težko, ker vse vedo, kako zelo je on Zvezi nasproten in se kar načuditi ne morejo, kako je to, da sem jaz članica. Mož mi je pa rekel: “Organizacija, ki izdaja list v katerem se ženske podučujejo v gospodinjstvu, značajnosti in kako se mora z možem ravnati, tak list in taka organizacija je pravi blagoslov za ženske. Zadovoljen sem, da si članica in še svojo sestro bom nagovoril, da pristopi; ti jih pa sama en par dobi, da se ne bodo druge postavljale z broško, ampak da jo boš imela tudi ti.” — Mož je dobil gorak poljub za te besede, jaz bom pa broško imela.
Najbrž je takih primerov še več, le za nje ne vemo. Kako bi naša Zvezi-ca ne napredovala, ko vse za njo dela. Čast našim pridnim članicam, čast pa tudi možakom, ker brez njih se pač ne da nič storiti na tem bož-pem svetu.
HELEN YURCHICH:
KUHINJSKI KOTIČEK
MALI NASVETI
Ako hočeš, da se ti smetana hitro stepe (whipping cream), prideni pet kapljic limonovega soka in smetana se ti bo hitre.ič strdila.
Da spoznaš, čs so jajca sveža, jih deni v mrzlo vodo. Sveža jajca bodo ostala na dnu, če pa niso sveža, bodo plavala po vrhu.
Ako se pri kuhanju vname mast, pokrij posodo s pokrovko in z mokro krpo. Ako na ta način ne pogasiš plamena, pusti raje, da mast zgori, kakor da bi posodo z gorečo mastjo prenašala, ker je nevarnost za ogenj.
T. R. Eveleth, Minn.
Piščanec v obari
Razreži osnaženega piščanca na kose in posoli. V kozici zarumeni na masti malo drobno zrezane čebule in deni vanjo kose piščanca. Nekoliko popražene potresi z moko (lahko napraviš prežganje posebej) in zalij z vrelo vodo. Prideni limonove lupine, peteršilja, vršiček majerona in pusti skupaj vreti, da je meso mehko. Preden odstaviš, prilij malo kisa.
Ocvrta telečja jetra
Telečja jetra zreži na rezine za prst debele, povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter naglo ocvri v razbeljeni masti. Osoli jih tik pred uporabo. Serviraj takoj.
Flancati
Deni na desko funt moke, osoli in vmešaj vanjo šest rumenjakov, žlico sladkorja, malo goste smetane, 4 žli-
ce vina. Naredi mphko testo, ga raz-vajlaj kakor za rezance in razreži na krpice. V razbeljeni masti jih ble-dorumeno ocvri ter nato potresi s sladkorjevim praškom.
Jagodov kolač
Za dva kolača presejaj dve meri moke, štiri žličke pecivnega praška (baking powder), četrt žličke soli, eno žlico sladkorja, eno jajce. Ko si to dvakrat presejala, vdrobi med moko pol mere masla ali druge masti. Z vilicami vtepi pol mere mleka in jajce. Pogneti testo na deski. Ko je testo gladko, ga pokrij in naj počiva pol ure.
Testo prereži na dva dela in razvaljaj dva kolača, ki naj bosta tako velika kakor je plošček, v katerem boš pskla. Pomaži plošček z mastjo ter malo posuj z moko. Položi prvo en kolač, pomaži ga z maslom, nato pa deni še drugi kolač vrhu. Maslo varuje, da se ne sprimeta skupaj.
Postavi v vročo peč ter peci primeroma pol ure. Katera ima pri peči regulator, naj nastavi na 400 stopinj za prvih d,eset minut, potem pa na 350, kakor je vročina za kruh.
Ako hočeš, lahko spečeš vsak kolobar posebej, kar vzame primeroma četrt ure. Stresi pečena kolača na desko ter počakaj, da se malo ohladita. Prej pa imej že pripravljene jagode. Vzemi take jagode, ki so bolj zrele in mehke. Malo jih pretresi z betcem ter posladi. če se kaj soka nabere, ga odlij. Jagode naloži vrhu enega kolača, potem pa pokrij
z drugim kolačem, čez vse pa naloži eno mero utepene sladke smetane.
Surova zabela po rusko
Utepi pet žjic kisle sm,etane in dve žlici jesiha. Posoli in popoprej in potresi žlička zrezanega drobnjaka (chives).
Take zabele rabiš lahko za marsikaj. Za mešano solato, za krompirjevo, za špargeljne in za h ribam.
Kokoš v frikase
Tudi za to jed porabiš staro kokoš. Lahko kuhaš celo in jo potem razrežeš, ko je kuhana; lahko jo pa tudi prej razrežeš in kuhaš.
Za frikase priliješ prav malo vode in kadar se pokuha, jo moraš dolivati. Za dišave rabiš poper, timez, vršiček majarona, klinček, malo oreška, limonovo lupinco in kar daš v juho. Potresi tudi sladke, rdeče in ta hude paprike.
Kuhano kokoš poberi ven in na juhi naredi polivko. Dve žlici moke razredči v par žlicah vode in to zlij v lonec. Kuhaj pet minut, da se moka skuha in zgosti.
Nekateri tudi napravijo prežganje in ga stresejo med juho, ker je polivka lepše barve. Med polivko deni par žlic kisle smetan,e in če imaš tudi par žlic vina.
S frikase serviraj široke nudeljne, makarone, cmoke, ali polento.—E. K.
*	* *
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ker je uredništvo prejelo gradivo od sestre Jurchich šele 17. avgusta, je bilo torej prepozno za priobčiti ter bo sledilo v prihodnji izdaji.
IIIIHIIIIIIII.......n	i	ulil	I	III	IH III IIIIIIIII lili MI III I ill II lili III III III IIIIIII......
•viimiiitmmmmiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimmiiii linn  .........................  imiiiimiii..................................................      mmii.
TRIJE RODOVI
Spisal Engelbert Gangl (NADALJEVANJE)
.Ullllllimmmimmmi
  num.
uiiiiiimiiimmmiiiiiimimmiiiiiimmimmiiimmimmmimmiiimiiiiiiimmmiiimiiiiiu
Iz obilice resnic, ki jih je zajemal iz knjig v letih svojega učenja, se mu jih je dvoje oglasilo v spominu:
“Pokorim hudobijo očetov nad sinovi do tretjega in četrtega rodu nad njimi, ki me sovražijo ...”
“Odkupi se svojim grehov z miloščino in svojih krivic z usmiljenjem do ubogih ...”
Nobenega sovraštva ne bo v njegovem srcu, zakaj molitev mora biti čista, čistejša od mrzle studenčnice, ki :gumi iz belega kamena, iz bele skale.
Dospel je toliko zaželjeni, težko pričakovani dan.
Egidij Brankovič je bral novo mašo. Ni bila to hrupna svečanost; nikogar ni bilo svojcev razen Mete, da bi stal pred oltarjem, ko je prvič pristopil predenj. V stolni cerkvi ljubljanski je opravil primico. Razvedelo se je bilo po mestu, kdo je on, ki stoji danes prvič pred žrtvenikom Gospodovim. Kako se je razvedelo? Kdo vedi, kako! Meta je povedala nekoliko, tudi sam je razodel prijateljem to in ,ono—in tako je šlo dalje, in cerkev je bila polna radovednega ' občinstva. Ženske so gledale novomašnika: kakšno mu je lice, kam ima obrnjene oči, kak mu je glas? — Lice mu je bilo bledo, oči so gledale jasno in mirno, glas mu je bil krepak. Videti je bilo, da je polno radosti v srcu. Poznati je bilo, da je dospela velikemu hrepenenju uteha, sladka in neopisna.
Sklenil je, da ne bo učitelj in duhovnik samo tistim, ki jim bo govoril s propovednice ali jih poučeval v šoli, ampak z besedo in dejanjem mora vplivati njegova osebnost na vso okolico tudi zunaj cerkve in šole. Zato mora biti vse njegovo življenje tako, da ne bo madeža na njem. Pred vsem je treba, da izginejo vsi oziri na lastno osebo. Ta ni zaradi sebe same, temveč stopi zdaj službo drugim, ki jo kličejo med sebe. Kar nosi visokega in plemenitega v sebi, to preidi v last vsemu ljudstvu, ki je zraslo v trpljenju in je ubogo in brezupno, nizko pritiskano k tlom od težke pesti nemilega življenja.
Človek se pogubi, ako se brezpogojno vda razmeram, kakršne so zavladale, da mu dajejo okušati samo bridkost in težo življenja. Tak človek izgubi vero v lastno veljavo, njegovo dostojanstvo je užaljeno.
Vsako življenje ima svojo veljavo, svojo ceno. Vsi imamo isti izvor, vsem je isti konec, zatorej je tudi vsakemu in vsem enaka naloga. Vsak posameznik je član velike družine, enakovreden in enakopraven. Njegove roke se morajo sklepati s sosedovimi rokami, vsa velika družina se veže v verigo, ki oklepa ves svet in si ga prisvaja v last. Isto vrednost imam kakor moj sosed, ker je mojemu življenju isti začetek in isti konec. Če je moj rodni krov krit s slamo, ni zato moja vrednost nič manjša, nego ako bi bil krit z mramornatimi ploščami. A nizko rojstvo je le slučaj; zaradi njega ne sme trpeti nihče, ker ga ni zakrivil sam. Človek nizkega rodu ima manj. sredstev, da se dvigne iz uboštva in se postavi v vrsto veljavnih ljudi. Prvo in zadnje sredstvo je delo, ki je čast in ne sramota. Delo daje človeku spoznanje lastne vrednosti, in to spoznanje rodi ponos, ki je toliko opravičnejši, čimvečje je bilo uboštvo, ki je rodilo človeka, in čim ugodnejše je stališče, ki si ga je priboril. Pošteno delo si ne osvaja ugodnega stališča z zapostavljanjem duševno in telesno šibkejših, ne stopa do zmage preko poraženih sosedov in uničenih življenj, ampak hodi do svojih smotrov tako, da izpodbuja omahljivce, jači šibke, navdaja s pogumom obupance in dviga vso okolico, da se zravna, hiti dalje, zavrže malodušnost, začuti svojo moč in hrepeni brez prestanka do osamosvojitve. Pošteno in odkrito delo je kakor gonilna sila, ki zdrami iz zaspanosti vse veliko okrožje,
vso okolico, da izpregleda, se zave, zasope, zaživi, začuti toploto krvi. Brat se nasloni na brata, sosed na soseda, moč podpira moč, da zraste do nepremagljive sile. Zmagoslavno stopa človeštvo naprej. To je napredek.
Siromak je prav tako človek kakor bogataš, samo da je prvi vreden toliko večje ljubezni, ker mora vkljub svojim razmeram prav tako zadoščati družabnim in državljanskim dolžnostim, prav tako živeti pošteno in v soglasju z zakonitimi določili kakor drugi, ki njega sredstev ni primerjati s sredstvi prvega.
Siromak nima zakladov, da bi zajemal iz njih z mehkimi rokami. Njegovi zakladi leže v zemlji, v sveti rodni grudi. Z napornim delom, z žuljavimi rokami si jih mora izkopati iz nje. Z znojnim čelom se pripogiba k nji. Poljubil bi jo zžejnimi ustnicami, ker mu je tako dobra, da mu ni dala samo golega življenja,	ampak, ki	mu odpira tudi	svoje
zaklade, ako sega do njih s težkim delom svojih rok. Zlato, zakopano v zemlji, se prelije po koreninah in preustroji v bogato žitno klasje, ki se ziblje ob božanju toplih vetrov kakor zlato morje. In bogata žetev je toliko večja slast, kolikor napornejša je bila setev, kolikor večje je bilo boječe čuvstvo, strah pred pogubnimi silami, ki so tolikokrat grozile z uničenjem. Take sladke zavesti storjene dolžnosti in uresničenega pričakovanja nima nikoli nihče, komur ni življenje dalo v spremstvo—dela, truda.
In ko je vse spravljeno, počiva zemlja in čaka dobe, da se iznova oplodi in iznova pokaže človeku, da je zaradi
njega.	... j	, .
Zopet se zganejo roke. Napno se mišice, zdrava kri zapolje po žilah. Svetli lemež reže mastne brazde. Iz zemlje puhti vlažna toplota, kakor da se oddihava od dolgega spanja črna, plodovita prst. Kamor vsiplje roka pest zrnja, tja se skrije v zrahljana tla stotero kali novega, mladega življenja, ki zabrsti in predere rahli grob in zazeleni in se spne kvišku, k solncu, da se ogreje in nasrka moči in življenja, ki mu da rast in plod. O, blažena zemlja, sveta, najdražja!
sj«	❖
Egidij Brankovič se	je	že bližal	vrhu Gorjancev.	Prejšnji večer se je pripeljal z	Meto do	Novega mesta s	pošto.
Mrak je še kril zemljo, ko je vstal. Naglo je korakal iz mesta. Hotel je potovati po samotni, dolgi cesti; misli so potovale z njim. Pogledal je kvišku, in cesta je hitela v breg. Na levo in desno so sanjale loze in se umivale v jutranji rosi. Objemal ga je prijeten hlad. Ozrl se je nazaj, na vzhodu se je svetilo. Goste megle so se plazile po dolini, nad njimi so zaigrali prvi solnčni žarki.
Postal je in se odkril. Z roko je potegnil po čelu. Smejali so se mu pogledi. Globoko so mu zasople prsi. Pile so svežost mladega jutra.
Onkraj vrha se je nagnila cesta. Globoko se je nagnila v dolino, kakor da hoče skrajšati njegovo pot. Vedno bolj se je danilo. Tudi iz nižin je bežal mrak. Solnce se je približalo z ognjenimi žarki do vseh skritih senc in jih je preplašilo in pregnalo.
O, sveta zemlja, ti blažena, najdražja!
A najslajša mu bo, kadar bo med tistimi, ki bodo čisto njegovi, med množico ljubečih in ljubljenih. Tam bo njegov dom, njegovo kraljestvo.
V	človeški duši spe sile, zmožnosti, spe kakor seme, ki ga vržeš v zemljo. On jih bo dramil. Njegova ljubezen ustvari v vsakem srcu vrt, ves lep in cvetoč, kakršnega ne slutijo tisti, ki prihaja med nje. Vse oči bodo gledale vanj. Pile bodo iz njegovih oči dobroto, ki ga bo naklanjala k njim in grela in objemala, kakor objema materina ljubezen ubogega, bolnega otroka. Uboštvo, ki je veliko in nezasluženo, hrepeni po ljubezni, ki je resnična in požrtvovalna. Da bi le bilo dosti gorja, da bo daritev njegovega življenja toliko lepša in popolnejša! Hodil bo naprej, in drugi pojdejo za njim. Vsa uboga, nezavedna četa pojde za njim in bo gledala na vsak njegov korak, na vsak gibljaj njegovih rok. Ce bodo delile dobrote in tolažile, bodo tudi uboge, slabotne roke začutile moč in bodo dobre in pomoč deleče. Da bi že bil med njimi. Kako ga kličejo!
“O, pridi, pridi, ti naš dobri, blagi!”
“S sovraštvom so gledali našo hišo v Zavinkovcih. Ogibali so se naše hiše, kakor da je okužena ...”
A zdaj bo vse drugače. Ako je tamkaj res vse opusto-šeno in pozabljeno, bo toliko lepše potem, ko zraste v puščavi lepa, bela hiša, ki bo odprta vsakomur, od katere bo sijala luč, tako blaga in vabljiva, da se je ne bo nihče ogibal in da je ne bodo nobene oči gledale s sovraštvom.
“Pridi, pridi!”
Srečal je prvega Belokranjca v domači, od prahu in znoja umazani opravi.
“Rojak je mojih davnih dedov, moj rojak je!” je dejal Egidij.
Približala sta se drug drugemu, in rojak se je odkril in pozdravil.
“Ali imam še daleč do Zavinkovcev?” ga je vprašal Brankovič.
“Ni daleč, gospod!” je odgovoril oni. “Pri nas ni nikamor daleč, še v Ameriko ne. Le hitro stopite! Preden se razgreje solnce, boste že tam.”
Razgrej se, solnce! Skrči se, pot! Egidiju se mudi! Mudi se mu, zbirat okolo sebe umazane, zanemarjene mlade rojake, da se operejo in preoblečejo, da zacveto tisti vrtovi, ki jih ne slutijo oni, kamor prihaja!
O,	najdražja zemlja, ti sveta, blažena!
In tako dobi njegovo življenje popolno vrednost. Brez želja zase bo posvečeno drugim, in zato bo polno sladkosti in polno uspehov.
Ali ne govori ono pismo, del materine dedščine, tako, kakor da so njegovi predniki preveč mislili nase in se odtujili domačemu svetu? Čemu to kratko dobo zemeljskega potovanja izrabljati samo sebi v prid? En rod hitro iz-umrje. Če je njegova dedščina, ki jo ostavlja potomcem, samo uboštvo, kaj je drugemu rodu slajšega nego misel na smrt, ki ga otme? Rod za rodom peša, ker ni podedoval vere v svojo moč, ker je prepojen z obupom, zaverovan v prekletstvo. Ves rod je treba ojačiti, v njem zbuditi in okrepiti duševne sile, da hodi samozavestno in kaže z uspešnim delom pot mlajšemu rodu, ki se navzame poguma in neomajane volje. Volja je najvišja moč.
In zato veljaj vsa volja, vsa najvišja moč tebi, ti najdražja zemlja, ti sveta, blažena!
Egidij je srečal pastirja, umazanega, napol nagega dečka, ki je gnal živino s paše.
“Kam greš?” ga je vprašal.
Pastir ga je pogledal in se je ustrašil. Klobuk si je potisnil na ušesa in je začel bežati. Živina je postala in gledala za bežečim pastirjem.
“Kam bežiš?” je klical za njim Egidij. “Počakaj, dam ti krajcar!”
“Človek, ki deli krajcarje, ne more biti hud. Pa počakam!” si je mislil pastir.
Postal je in nastavil roko.
“Ali se me bojiš?” se mu je nasmejal Egidij Tudi pastir se je nasmejal in ga je gledal in odkimaval z glavo.
“No, glej! Kaj bi se me bal! Tu imaš krajcar! A zdaj mi povej, kam greš?”
‘V Zavinkovce,” je odgovoril.
“Ta je eden izmed tistih, ki bodo moji!” je dejal Egidij sam pri sebi. “Ali smem iti s teboj?”
Deček je prikimal. Ogledoval je krajcar. Tako lep je bil, velik in okrogel. Ej, to je bogastvo!
“Ali hodiš v šolo?”
“Ne!”
“Pa zakaj ne?”
“V Metliko je predaleč, in doma moram pasti krave in vole.”
“Pa bi rad hodil v šolo?”
“Bi že, ko bi imeli šolo doma. Pa je nimamo, zato sem pastir.”
Dospela sta do vasi.
“Ali veš, kje je Zavinščakova hiša?” je vprašal Egidij dečka.
“Zavinščakova hiša?” je ponovil pastir in odprl na široko, usta. “Ha, ha!” se je domislil. “Zavinščakove hiše ni, več. Tam, kjer je ono kamenje, je stala nekoč, kakor pravijo. A zdaj je ni več, kakor vidite!”
Deček je pokazal razvaline in je odgnal živino po vasi.
Egidij je obstal in se odkril kakor da stoji ob grobu. Kup kamenja je ležal pred njim. Trava ga je prerasla, in mah ga je prekrival.
“Tu je zibelka mojega rodu!” je vzkliknil.
# * *
Po vasi so kmalu zvedeli, kdo je tuji gospod, ki je ogledoval kup kamenja. Meta se je pripeljala za Egidijera in je razglasila po vasi, čemu je prišel zadnji potomec Za-vinščakovega rodu.
Česar mu ni hotela in vedela povedati Meta, to je zvedel v mestu, kjer se je kmalu seznanil z vplivnimi možmi. Naravnost jim je povedal, kaj je namen njegovemu prihodu. Plemenita se jim je zdela njegova namera. Tisti, ki so imeli; besedo pri denarnem zavodu, so sklenili, da mu dado brezplačno prostor v Zavinkovcih, da sezida tamkaj novo hišo; Brankovič je sprejel ponudbo s hvaležnostjo. Ukrenil je vse potrebno pri oblastih, ki niso samo z veseljem pozdravljale njegovega sklepa, ampak ki so mu tudi obljubile svojo, podporo. Ko je bilo vse pripravljeno in načrti izdelani in odobreni, so prišli zidarji in so začeli razkapati groblje. Temelj so položili globoko v zemljo, da ga ne bo mogla omajati nobena moč. V vasi so se poživile govorice O' starem Zavinščaku. in njegovem rodu, ki so živele v bajkah. Zavinkovčani so nezaupno gledali mladega Brankoviča. V ustnem izporočilu ohranjeni, preoblikovani, povečani dogodki so jim zbujali zle slutnje, da se jim obetajo zopet časi,, kakršni so bili tedaj, ko je tu stalo ponosno poslopje. Zavinkovčani—kolikor jih je bilo doma—so zmajevali z glavami in so s strahom čakali bodočih dogodkov. Hoteli so-pometati kamenje iz globokih tal, a bali so se oblasti, ki je bila na Brankovičevi strani.
Tožili so svojim ljudem v Ameriko, kaj se popravlja doma, in blagrovali so jih, da so tako daleč in tako na varnem.
A iz Amerike so dohajali drugačni odgovori, nego so. jih pričakovali.
“Blažena domača vas!” so pisali Američani. “Hvalite Boga, da vam je poslal dobrotnika. Po svetu šele človek spozna, kaj je vredna šola. Ne bilo bi nam trpeti kot živini,, če bi ne bila vsa naša moč samo v rokah, nego če bi je bilo. vsaj nekoliko tudi v glavi!”
In še več!
Ta in oni je poslal celo nekaj denarja, da bo mogoče pospešiti zgradbo in da jo bo lahko preskrbeti z vsem, kar je treba taki hiši, da je ljudstvu v korist.
Domači ljudje so gledali z zavzetimi očmi. Zle slutnje so se umaknile veselemu pričakovanju.
Egidij Brankovič je hodil med ljudmi in jim je bil dober in prijazen. Njegove roke so se oklepale žuljavih' rok, vesele so bile njegove besede, boljše čase obetajoče. Gladil je kodraste, razmršene	glave	vaške	mladine in	ji je
bil prijatelj in družabnik. Ni	bežala pred	njim in ni	se ga
bala. Zbirala se je okolo njega in je bila polna ljubezni. Hodil je pred njo, in vsi so šli za njim. Ljubezen je zbujala zaupnost.
Poslopje je raslo iz tal. Nič se ni poznalo, kje je stalo groblje. Domačini so dovažali kamen, opeko in pesek. Sami so se ponujali. Veselilo jih	je, ko	so gledali,	kako.
se dviga lepota sredi domače	vasi.
Hiša je bila dozidana. Zrasla je sredi puščave tako-rekoč črez noč. Ometali, ogladili in prebelili so ji stene-Daleč je odsevalo belo poslopje. Nikjer ni bilo nobenega, madeža.
(Dalje prihodnjič)
VN°:; r	The	T>atem	SepteTab3eI
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
A THOUGHT FOR ALL
By ANGELA FORTUNA, Supreme Drill Instructor
Summer is approaching its end and all our thoughts turn to a new season, the most beautiful of them all, Autumn. Vacations are over, we are putting aside our summer clothes, our bathing suits, tennis rackets, golf clubs and all the other things that make summer, play-time. We face a more quiet season, a more restful interval before again we are caught up in a fever of activity as the holidays near. And it is at this time of the year that we begin again to devote more of our time to our fraternal organizations, and to display more interest in new plans and in new ideas for the betterment of our clubs.
Our own organization, the Slovenian Women’s Union, has made marvelous progress within the last year, and affords the younger members many opportunities for broadening their interests. Have you, young members, decided what to do to make your individual clubs more popular, more interesting, and more worthwhile for this coming season as well as for the rest of the year? What splendid opportunities present themselves to you now that we have made such
a great increase in our membership. Surely now, every club must boast of a fairly large number of English-speaking members due to our successful campaign. What then, do you intend to do to hold the interest of these new members as well as to awake new spirit in the older ones? We offer a suggestion. Start a drill team, as several clubs have already. Give your members a chance to do something that is of physical advantage. It will hold them more closely to your club, will promote greater interest and it will advertise your club. A drill team is something different among our nationality and it is certain to draw attention to your branch and increase your membership. This has been proven by clubs that now have teams, and we suggest that all of the clubs that have more than twelve English-speaking members, start teams. Discuss it at your next meeting. Write in and let us know what the different branches think of this idea, and if anyone would like to know how to go about starting a team, we shall be glad to help. Let’s see who will have the next team, who’s going to be a leader!
ACTIVITIES OF OUR BRANCHES
No. X, Sheboygan, Wis. — At our last meeting the attendance was quite favorable. Much business was discussed. Plans were made for our card party which will be held on Sunday afternoon, September 9th at St. Cyril and Methodius Church Hall. The party will begin at 2 o’clock and the admission will be 25 cents. The winners will be awarded cash prizes. A door prize will also be given away. Each member is requested to do her share. Tickets may be secured from the secretary. Mrs. Kotzian has been appointed chairman of the entertainment committee for this card party.
Toward the fund for a new piano for the singing club Mrs. Kotzian has donated $10.00 and the branch has given us $10.00. Mrs. Mohar, president of the club wishes to thank Mrs. Kotzian and the branch for their kind contributions.
On the sick list is Mrs. U. Smrke. We urge the members to pay her a -visit.
Please attend our next meeting on September 4th.
Mary Erzen .secretary.
No. 12, Milwaukee, Wis. — We have (been absent from this page for a few
months but we have not fallen down on the job, for summer has kept us busy in many ways.
Some of our girls have gone in for Slovenian folk dancing. In the dancing group are boys and girls and they dress in the National costumes which gives them a very colorful appearance. They have made several appearances at different social affairs.
Those wedding bells are breaking up that old gang of ours. Our congratulations and best wishes to the new brides Antoinette Gorichan now Mrs. Joseph Pogorelc, and Josephine Barbarich now Mrs. Louis Pogorelc.
We are opening our fall social program with a Domača zabava on October 27th at Harmonie Hall. We’ll give you more detail on It next month. Reserve this date for as you know, our Zabavaš axe always enjoyed by all present.
The girls are requested to get the fall program in readiness for their drill practice. Remember the convention will soon be coming and since we are expected to take part in it, it’s very important that we take full interest in teamwork now already.
We are urging you all to attend our next meeting in September. We
must make the final arrangements for our Zabava. Let’s have a full attendance!
Frances Zagar.
No. 17, West Allis, Wis. — Sorry to say that the attendance at our last meeting was not as large as usually. Don’t let a few drops of rain keep you away.
After the meeting some of us went to a fish-fry where we sang the old Slovenian songs under the able leadership of Miss Marie Jane-zick. She surely knows a lot of songs, as if she came from Ljubljana. So those of you who missed the meeting also done yourself out of a good time.
Plans are made for our picnic which will be held at Kozmuth’s Park on September 9th. There will be a lot of fun in store for both young and old folks. Automobiles will be leaving from our church between two and three o’clock in the afternoon to accomodate the members and friends to the picnic grounds. The admission will be 25 cents which will entitle you to a luncheon in the evening.
One of our active members, Miss
Prances Zagar changed her name to Mrs. Herro. Our congratulations and best wishes to the newlyweds!
Don’t forget our big event on, Sept. 9th. Come all and have a real good time!	S.	H.
Mary Erzen, secretary.
No. 36, McKinley, Minn. — We read in Zarja obout the wonderful attendance some of the branches are having at their meetings and it makes me feel bad to report that our meetings are not well attended. In fact, the attendance the last three months was such, that we could not hold meet-
Please remember that we hold our ings.
meetings the first Sunday of the month at the Town Hall. Make it your point to be present at every meeting in the future, where we can talk things over and have a good time together. Take the time now and come while the weather is favorable.
Frances Mesojedec, secretary.
No. 41, Cleveland, O. — Here we are again back at work after a couple of months of absence. We are having our first meeting Wednesday, September 12 at which time we are going to make further plans for our anniversary dance. More detail will be in the next months copy of the Dawn. There is going to be a surprise in store for everyone.
During the summer months we held two outings in order to keep in touch with each other. The first was held at 266th St. and Lake Shore Blvd., by Angela Pirnat and the second by Ann Urbanik at Coronado Beach. We certainly enjoyed ourselves.
Any girls interested in joining our drill team please report to Miss Urbanik at 791 E. 156th St., or call Potomac 9228 in the evening. We hope to see more girls from No. 41 take interest in the club and join the drill team.
E. Urbanik, president.
No. 50, Cleveland, O. — We haven’t been doing anything especially exciting during the summer, but with the advent of cooler weather we are all ready to go ahead with our fall plans. There’s the card party we’re having soon, but more of that next month. First we would like to invite all our members to the next meeting which is to be held Wednesday, September 12 at the St. Clair Bath house. You know, girls, our branch is celebrating its third birthday next month, and as a special treat for the members, the entertainment committee has promised us cookies and punch. And perhaps, a polka or two, if we can persuade Molly Martinčič or Eleanor Karlinger to play for us. We also have several important matters to settle next month, so we hope for a 100 percent attendance.
At this time we extend best wishes for happiness to Miss Josephine Martinčič who will be a September bride, and heartiest congratulations to the lucky groom, Mr. Edward Bradach.
Attention, members of drill team! Please try to attend the next meeting if at all possible, as a matter of special interest to the team is to be discussed.
Before we close, the club expresses its deepest sympathy to Mary An-delsen, in her recent bereavement.
Angela Fortuna.
No. 57, Niles, Ohio. — A very progressive meeting of the Slovenian Womens Union was held on Sunday evening, August 5, at the usual meeting place.
Reports were heard from the picnic committees from the picnic which was held on Sunday afternoon and evening, July 22d on the lawn of the Thomas Club House.
The picnic was a very pleasant affair. Political speeches were made during the afternoon by James Jen-nigs and Dr. Howard L. Williams, candidates for State Representatives and by David Thomas, candidate for Clerk of Courts of Trumbull County and James C. Halloway who is lunning for sheriff.
Late in the afternoon, with Mr. Rudolph Prinz in charge, a beautiful 32 piece dinner set was awarded to the holder of the lucky ticket, who was Mrs. John Kich of 1815 Van Buren St., Aliquippa, Pa.
There was dancing during the afternoon and evening for the young and old alike on the spacious front porch of the Club House — dancing was done to the tunes of Joe Umeck’s Orchestra.
After having just enough beer to make themselves “feel” harmonious a group of older folks formed a singing circle and sang old folks songs and songs of their former homes in ‘ good old Jugoslavia.”
All in all, the picnic was a huge success both socially and financially. We especially appreciate the visit paid us at this picnic by members of the Girard and Warren Branches.
At the last meeting we heartily welcomed into our midst a new member, Miss Barbara Devarich.
Members all join hands in wishing our recording secretary, Mrs. Frances Yerman, a pleasant vacation, which she is spending in West Virginia.
The City of Niles is celebrating its 100th birthday during the week of September 9th and our branch hereby invites members of other branches and their friends to come to Niles and attend this huge celebration. There will be a huge and colorful parade, the dedication of the new gorgeous swimming pool which was opened to the public on July 25th, the dedication of our new football stadium and numerous other interesting features.
Frances Kacher.
---------O---------
CLAIRE:
FLOWERS FOR THE SICK ROOM
Flowers do much to cheer most sick persons. Looking at a lovely flower may help a sick person to forget his discomfort or suffering. Then, too, the fact that some one in
the family has been thoughtful enough to pick flowers or, that some friend has been kind enough to send them may cheer a patient. To know that family and friends are expressing their sympathy and thoughtfulness is comforting.
Although fresh flowers may be cheering, wilted flowers often depress one. When a household has a sick member, it is helpful to have the daughter care for the flowers. Arrange cut flowers attractively in a vase or bowl. If possible, choose a holder that is suitable for the flowers both in color and shape. Long and short-stemmed flowers need different containers. Short - stemmed flowers should be arranged in a low vase. Only long-stemmed flowers look good in tall containers.
Keep fresh water in the bowl containing the flowers. They will remain fresh longer if the ends of their stems are cut daily. To do this hold the stems under running water while clipping them. Discard wilted flowers. If there are plants in the sick room, keep them watered. Remove any wilted leaves or blossoms.
Probably nowhere in the world are-flowers as greatly appreciated as they axe in Japan. There, every girl is taught from early childhood, and considers as much a duty as learning to wash dishes, the Art of Arranging and the Care of Flowers. It is an Art unfortunately missed by our American girls.
“HEALTH IS WEALTH”
“Health is wealth” is an old saying. Health may bring that which is more valuable than money — happiness. To be glad that you are alive is one of the greatest joys of life. Happiness is the choicest kind of riches.
The person that is healthy is full of “pep.” He works and plays with vim. He finds pleasure in work. The man or woman, boy or girl who likes to work is rich indeed. The ability to work may bring success, which in turn means riches in money, but it may also bring the joy that comes in doing something for another. To be of service to another is one of life’s greatest satisfactions.
Health then may open the door to happiness, to pleasure in work and play, to success, and to service for others. Surely health is wealth — it is well worth having.
The rules of the game of health are not hard to follow. Many of them are pleasant.
1. Take a full bath oftener than cnce a week.
2. Brush the teeth at least twice every day.
3. Sleep long hours with windows open.
4. Drink as much milk as possible, but no tea or coffee.
5. Eat some vegetables and fruits, every day.
6. Drink at least four glasses of water a day.
7. Play part of everyday outdoors.
VOLITE ZA
Ernest Kaufman
KI KANDIDIRA ZA OKRAJNEGA ŠERIFA
Ernest Kaufman, Route 3, Sheboygan, Wis., je sin dobro poznanega Wm. Kaufman-a, 905 Indiana Ave., ki je bil rojen v tem mestu in je živel 20 let na Indiana Ave. Pohajal je v sheboygansko javno šolo in sheboygansko višjo šolo. Ima tudi dve leti šole v poljedelstvu na Wisconsin University v Madison, Wis.
Šest let je bil zastopnik sheboyganskega okraja in zadnja štiri leta je bil nadzornik v Town Wilson, kjer sedaj stanuje.
On je davkoplačevalec, oženjen in ima 15 letnega sina.
Bil je tudi član dobrodelnega odbora v mestu in se je vedno potegoval za podporo potrebnim ter se sto-procentno zanima za delavce.
Vaš glas bo visoko vpoštevan pri njemu!
   =   ^
Volilci v Sheboygan, Wisconsin
“Ameriška Domovina”
NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki
Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah
6117 St. Clair Ave.	Cleveland.	O.
ZASTAVE
REGALIJE ... TRAKOVE PEČATE... KLADIVA
in vse druge potrebščine za društva S. Z. Z. Blago in delo garantirano.
Vzorci, načrti in pojasnila zastonj.
Obrnite se na najstarejšo domačo tvrdko, ki je v 28tih letih njenega obstanka dobila nešteto priznanj in nikdar nobene pritožbe.
Se priporoča
FRANK KERZE
168 W. 22oth St.
NEW YORK, N. Y.
5 Tiskana je tretja povečana in zboljšana izdaja knji- 5 $ ge za	$
1 KONZERVIRANJE IN IZDELOVANJE £ **	RAZNIH	PIJAČ	%
* z dodatkom “solenje in sušenje mesa, itd.” Knjiga *
* vsebuje 274 receptov in navodil s 76 stranmi, 8 'ixll. *
2 Cena je samo COc, poštnine prosto. Knjiga za ko- * i košjerejo pa je 75c.	;J
i	FRANK	LUKANCICH	£
*	Box 6, Midway, Pa. (Washington County). +
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN and SURGEON
OFFICE HOURS AT 3724 W. 26th STREET 1:20—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford Z9.11 AT 1858 W. CERMAK RD.
4:30—6:00 p. m. Daily	Tel.	Canal	9695
Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8440 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 5T00
GERTRUDE BOWLER
KANDIDATINJA ZA IL S. SENATOR V DRŽAVI WISCONSIN
Mrs. Bowler je prva ženska v državi, ki ima dovolj korajže in kvalifikacije, da kandidira v senatorski urad. Da je popolnoma zmožna za ta urad, priča njena dolgoletna politična kariera, njena požrtvovalnost za demokratsko stranko in njeno prizadevanje za odpravo
prohibicije. Vse to jo je napravilo tako popularno,da jo pozna vsak mož, žena in otrok v državi in še daleč izven mej Wisconsina.
Mrs. Bowler je upravljala več uradov in je danes članica narodnega odbora demokratske stranke ter velika prijateljica predsednika Roosevelta in njegove soproge. Pred dvemi leti je na svoje stroške prepotovala celo državo, govorila za	"»its	v vsakem okraju in tako pripomogla do ...	sedanjega	priljubljenega predsednika.
Priporoči’ sp vsem Jugoslovanom v državi, da oddajo za njo svoj glas pri primarnih volitvah dne 18. septembra.
PRIPOROČILO:
K ;r Mrs. Bowler že več let poznam kot zavedno narodnjakinjo in neumorna ter nesebično delavko za narodne koristi in kot veliko prijateljico Slovenske Zenske Zveze, katere se gotovo še spominjajo de-legatinje prve in druge konvencije, našim članicam živečim v državi Wisconsin, toplo priporočam njo v izvolitev. Naša ženska dolžnost je, da pomagamo nji kot ženski, posebno pa še, ker je Mrs. Bowler popolnoma zmožna upravljati ta pomembni urad. V slučaju, da bo izvoljena, bo ona pomagala nam, kadar bo treba; na to se lahko zanesemo.
Marie Prislund, predsednica S. 2. Z.
GERTRUDE liGWLEB
J*
OTTO MARQUARD
KANDIDAT ZA ŠERIFA V OKRAJU SHEROYGAN, WISCONSIN
Otto Marquardt je že več let konstabler sheboygan-skega okraja in je poznan vsepovsod.
Po poklicu je dekorater in član lokalne unije št. 316. Bil je dve leti predsednik unijske centrale v mestu Sheboygan. Pet let je bil pomožni raznašalec pošte, zato mu je ves okraj dobro poznan. On je vnet član “South and West Side Advancement Association,” ter je član komiteja za skavte, čete št. 26.
Ker je z dolžnostimi šerifa dobro poznan, zato se zdi upravičen, da kandidira v ta urad ter se prijazno priporoča vsem Jugoslovanom sheboyganskega okraja, da zanj glasujejo pri primarnih volitvah dne 18. septembra.
J