LJubljana, torek 31. januarja 1928 Cena 2 Din mm. <»l»a|a ob 4. ajutraj. Stane mesečno Din «5-—, ja zemstvo Dir 4ar— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knallova ulica štev. 5/L Telefon št. 2073 ln 2804, ponoči tudi St. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za«gospodarstvo, prosveto in politiko Upravaiitve: Ljubljana, freacrnove olict ftt. s*- — Telefon St. 2036. uueratai oddelek; Ljubljana, Prešernova ottca St. 4. — Telefon St. 249s Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljofc-iana St. 11.S42 - Praha čisto 78.180.) Wien,Nr. 105.241. —v Seja demokratskega kluba se danes nadaljuje Demokratski ministri proti predlogu g. Davidoviča Demokratski poslanci so zbrani polnoštevilno. - Proti Ljubi Davidoviču nastopajo skoro izključno le ministri. ~~ Prazne grožnje z razpustom Narodne skupščine. -Odločilno glasovanje je napovedano za danes zvečer Beograd, 30. januarja, p. Kritični dogodki zadnjih dni so koncentrirali vso pozornost politične javnosti na današnjo sejo demokratskega poslanskega kluba, ki bi imela prinesti končno odločitev o nadaljnjem razvoju položaja situacije. Do odločitve danes sicer še ni prišlo, vendar pa se ji ne bo mogoče zopet izogniti, kakor so demokrati delali to doslej. G. Davidovič je oficijelno stavil svoj predlog, naj se potom fuzije poslanskih klubov Demokratske zajed-nice in Kmečko-demokratske koalicije ujedini jugoslovenska demokracija in prinese državi demokratičen režim. Situacija je s tem presekana in demokratski klub se mora sedaj točno in jasno izjaviti ali je za koncentracijo demokracije ali pa za nadaljevanje sedanje vladne koalicije. Današnja seja še ne nudi jasne slike o razpoloženju demokratskih poslancev, vendar pa se iz govorov današnjih govornikov jasno razvidi, da prevladuje teza g. Davidoviča. Za njo govore stvarni in načelni razlogi, proti njej pa le oportunistični motivi. Demokratski poslanci so se večinoma že tekom včerajšnjega dne vrnili v Beograd in so se vršile včeraj in danes dopoldne pred pričetkom klubove seje na vse strani konierence in posvetovanja. V demokratskem klubu je vladala že od zgodnjih jutranjih ur velika živahnost. Navzoči so bili vsi demokratski ministri, malo po 8. uri pa je prišel pred pričetkom kluba tudi g. Davidovič. Razen treh poslancev, ki so bili zadržani zaradi bolezni, so bili ob navedeni uri zbrani v demokratskem klubu vsi poslanci. Točno ob 10. uri je otvoril sejo Ljuba Davidovič z daljšim govorom, v katerem je med drugim izvajal: V smislu sklepa kongresa Demokratske stranke imam dolžnost, da zberem vse demokratske sile in elemente v državi in da izvedem koncentracijo vseh pozitivnih sil za izvedbo nujnih in neodložljivih drž. narodnih poslov. Ce bi mi bil demokratski kongres dal za to samo pravico, bi o tem bitžfloone še nekaj časa premišljeval. Kakor pa vam je vsem znano, mi je kongres pole« pravice dal imperativno nalogo, ki io moram izvršiti. Ideja koncentracije n,i nova in smo o tem že mnogo razpravljali. Pri koncentraciji ne irkljtučujemo sodelovanja radikalov. Sprejemamo vse stranke in vse skupine, kajti mi ničesar ne rušimo, marveč hočemo ustvariti nekaj boljšega. Naš položaj ni tak, da bi lahko mirno spali. Zunanja podtika je v dobrih rokah, a biio bi potrebno, da bi bila tudi notranja politika v boljših rokah. Ravno iz tega razloga hočemo koncentracijo. Tarejo nas gospodarska kriza, glad, nespoštovanje ustave in parlamentarizma. Šumadija živi v obilju. Hercegovina pa umira od gladu, v Novem Pazaru prodaja narod vse, da si lahko kupi hlebček kruha. Vse to govori v prilog koncentracije in za njo ni bilo nikdar poprej tolike potrebe in upravičenosti kakor danes. Koncentracija pobija partizanstvo ter prinaša mir in delo v parlament. Edino potom koncentracije Je mogoče sanirati našo državno upravo ter uvesti red in zakonitost. S koncentracijo bodo na mah razbite tudi vse fronte. Koncentracija ima predvsem sledeče naloge: 1. omiljenje gospodarske krize, 2. uvedba reda in zakonitosti in 3. ureditev in sanacija državnih financ. Govori se, da zaradi tega ni treba izstopiti iz vlade, češ, da bi bilo to slabo za stranko. Jaz pa pravim, da je naš položaj najbolj nesiguren v vladi g. Vukičeviča, ki nas lahko vsak dan proglasi za nepotrebne. Zato je mnogo boljše. da se izjavimo za koncentracijo in izstopimo iz vlade sami. Dolže me, da rušim Demokratsko zajed-nieo. Jaz imam v tem pogledu čisto in mirno vest. Sam sem jo ustanovil in je ne bom nikoli razbil. Zadan pa ji je bil prvi udarec takrat, ko je dr. Spaho v času, ko so vladali v vladni koaliciji zelo napeti od-iK>šaii. izjavil nekemu poslancu: »Sklenite kar hočete, mi muslimani ostanemo v vladi.« G. dr. Spaho se v zadnjem mesecu stalno pogaja z radikali, ne da bi me o tem obveščal, dočim sem ga jaz takoj obvestil o svojem prvem sestanku z g. Pribičevi-čem. V razgovorih o koncentraciji ie prišlo tudi do razgovora o spojitvi dveh klubov. Opozarjamo vas. da ie dr. Korošec s svojo stranko stopil v radikalski klub To se ni zgodilo v cilju koncentracije, marveč predvsem z namenom, da pokažem, da jih je skupno 130 in da so oni močnejši od nas ter da moraio zato oni voditi koncentracijo S tem so hoteli obrezuspešiti našo akcijo. Mi mislimo na ustanovitev enotnega kluba s klubom Kmečko-demokratske koalicMe in če ostane naša stranka enotna, bomo mi najmočnejša formaciia v parlamentu. Mi bi imeli predsednika, oba šefa Kmečko-demokratske koalicije na bi bila podpredsednika. Poslanski kfub in stranke z vsemi svojimi oiganizacijami bi obranile svoio popolno neodvisnost. To smatram za izvedbo koncentracije kot neobhodno potrebno, ker bo s tem tudi ministrom olajšano delo. če bodo imeli opravka z enotnim klubom. Zato želim, da sedaj izrazite svoje mnenie: 1. Ali ste za koncentracijo? 2. Ali ste za to, da se združita kluba Demokratske zajednice in Kmečko-demokratske koalicije v enoten parlamentarni ktab z enotnim vodstvom? Ne zahtevam, da o tem takoi glasujete. Preden pa otvorim debato, izjavim še to: Zadnie dni se zopet govori o novih volitvah. Jaz te grožnje obžalujem in se flm čudim. di se mi nespametno govoriti o volitvah v času, ko narod umira od gladu. Nove volitve hočejo samo oni, ki žele. da ostane g. Vukičevič na krmilu. Vprašam vas: ali ]e g Vukičevič važnejši kakor sta narod in država? Želim, da se o vsem tem. kar sem vam sedaj obrazložil lepo. mirno in hladnokrvno razsrovoTHno. Davidovič je govoril mirno; poslanci so ga poslušali med grobno tišino in ga niso prekinjali. Poznalo se je, da se vsi zavedajo zgodovinske važnosti odločitve, pred katero jih je g. Davidovič postavil. K debati se je prvi oglasil minister dr. Marinkovič. Tudi njega so poslanci poslušali z veliko pozornostjo in brez medklicev. Razvijal je naslednje misli: Predlog g. Davidoviča ie tako dalekosež-nega in usodepolnega pomena, da je treba o njem razpravljati z naivečio resnostjo. Ideja koncentracije ie dobra in o niej ni treba še posebej razpravljati. Nerešeno ie le še vprašanje, po kateri poti naj pridemo do nje. Po mojem mnenju Je najbolj sigurno, ako vzamemo za bazo bodoče koncentracije sedanjo vladno koalicijo. Ne smatram za potrebno, da se odpovemo svojemu položaju v vladi, in zdi se mi tudi povsem neutemeljena bojazen, da bi se mogla ustvariti kaks kombinacija brez nas in oreko nas. Kar se tiče ustanovitve skupnega parlamentarnega kluba Demokratske zajednice in Kmečko - demokratske koalicije, smatram, da to ni niti dobfo, niti potrebno Če pa pride do tega, moramo izstopiti iz vlade. Zato se mi zdi, da je vsaj zaenkrat še preura-njeno razpravljati o tem. Naravno pa je, da nam je SDS najbolj blizu. in sem zato mnenja. da bi se morala SDS najprej vrniti v svojo matico in se izvesti tnzija obeh strank. Toda SDS tega noče in je to preprečila s tem, da je osnovala Kmečko - demokratsko koalicijo in ustvarila nekako prečansko fronto. Zato je treba še počakati, da se vse to prej uredi in ne smemo ustvarjati ničesar, s čimer bi se rušilo to. kar obstoja. Izjavljam, da iz navedenih razlogov ne morem glasovati za predlog gosp. Davidoviča. marveč sem mnenja in predlagam, naj gosp. Davidovič še nadalje sondira teren pri vseh skupinah, ki prihajajo v poštev za koncentracijo. Govor dr. Marinkoviča, ki je z druge strani pokazal silno važnost situacije, je izzval odobravanje le pri malem delu poslancev, večina pa je molčala. Njegova izvajanja je vehementno zavračal tretji govornik posl. Milan Gr©!? ki se je energično zavzel za Davidovi-čevo stališče in med drugim povdarjal: Vprašanje koncentracije je vprašanje države in demokratski klub mora baš pri reševanju tako važnega državnega problema pokazati svojo solidarnost. Treba je voditi računa tudi o morali stranke. Položaj v državi je tak, da imperativno narekuje takojšnjo izvedbo široke nacijonalne koncentracije. Govoreč o političnem položaju, je posl. Grol ostro napadal radikale ter jih označil kot najbolj nelojalne zaveznike. Med drugim je navajal imenovanje notranjega ministra, ki se je izvršilo brez vednosti demokratov in to baš v trenutku, ko je kongres demokratske stranke razpravljal o politični situaciji. Od oktobra dalje dela vlada vse po svoji volji brez kontakta s poslanskimi klubi in brez predhodnega sporazuma med koaliranimi strankami. Zaradi glasovanja v Narodni skupščini je bila nato dopoldanska seja prekinjena; razprava se je nadaljevala popoldne ob 16.30. Popoldanska seja Na popoldaski seji je prvi govoril poslanec dr. Pavle Cubrovič, ki je zagovarjal stališče dr. Marinkoviča, vendar pa se je tudi on odločno izjavil za koncentracijo. Za njim je dobil besedo posl. dr. Veljkovič ki je takoj v prvih besedah odločno izjavil, da se popolnoma strinja z gospodom Davidovičem, da ni le njegova pravica, marveč od kongresa izrecno povdarjena dolžnost, da dela za koncentracijo. Nato je nadaljeval: Koncentracijo morajo ustvariti stranke, ki so prišle do prepričanja, da je to držav« na in narodna potreba. Popolnoma nespre« jemljiv je predlog dr. Marinkoviča, naj ostane sedanji režim še nadalje na krmilu, g. Davidovič pa naj «sondira» teren. Go» spod dr. Marinkovič je pozabil povedati, da ta vlada ni zadovoljila naših pričako« vanj. To je bilo tudi javno ugotovljeno na kongresu stranke in to se zrcali tudi v razpoloženju vsega naroda. Če bi bilo se* danje stanje zadovoljivo, bi pač nikdo ne mislil na spremembo. Koncentracija je potrebna tudi zato, da se uveljavi parlamentarizem. Kakoršen je tudi ta parlamentarizem vsekakor bol) odi govarja interesom naroda, nego neparla? mentarno stanje, v kakršnem živimo da* nes. Mi nočemo, da se dela politika izven parlamenta, nočemo, da se nam od zunaj postavljajo ministri. Na ugovore, zakaj hočemo koncentracijo s Kmečko»demokrat« sko koalicijo odgovarjam, da je to le po« sledica izkušenj z radikali v sedanji kom« binaciji. Vse njihovo delo je preračunano na to, da razcepijo našo stranko. Sedanji režim je naperjen direktno proti demo« kratski stranki Naši zavezniki v vladi 50 nelojalni. Mislim, da nam že interesi stran« ke narekujejo, da poskusimo sodelovanje tudi z drugimi frontami. Vlada nam grozi z novimi volitvami. To ni le neumestna grožnja, marveč nima tu* di prav nobenega smisla v času, ko narod umira od gladu. Če pa merodajni čini tel ji to grožnjo res izvedejo, jim je treba od* ločno povedati, da se mi novih volitev ne bojimo. Prepričan pa sem, da bo naša stranka v opoziciji, boreča se za ustavnost in parlamentarizem, izšla iz volitev ojače* na in to mnogo bolj kakor je izšla iz sep» temberskih volitev. Temperamentna izvajanja dr. Veljko-viča so naredila na poslance vidno globok vtis, zlasti pa njegova opozorrtev na posledice, ki bi jih utegnil roditi razpis novih volitev. Naslednji govornik je bil minister dr. A^gjdmovič ki se je seveda postavil na stran doktor Marinkoviča in zagovarjal nadaljnjo sodelovanje v sedanji vladi. PovdaT-jal je: Vodstvo stranke ne upošteva dovolj Demokratske zajednice. Izvoljeni ožji odbor se ni nikdar sestal. Kongres nima pravice, da predpisuje poslanskemu klubu, kako naj postopa. Naš kongres ni bil podoben kongresu demokratske stranke, marveč fašističnemu kongresu. SDS se lahko in se mora vrniti v demokratsko stranko. Eventualno bi iz državnih razlogov pristal, da tudi radičevci vstopijo v današnjo vlado, sem pa odločno proti fuziji s klubom KDK. Postopanje gosp. Davidoviča je neparlamentarno Tako se dela samo na Balkanu. (Posl. Grol: <Če smo mi balkanski poslanci, ste vi balkanski minister! Ne vmešavajte se v stvari, ki jih sploh ne morete razumeti.>) Napad g. Angjelinovča na Ljubo Davidoviča je izzval med poslanci ogorčene proteste in g. Angjelinovič je zaradi tega hitro zaključil svoj govor. Odgovoril mu je takoj Ljuba Davidovič Nikdar nisem vodil zahrbtne politike. Svoje mnenje o sedanji vladi sem vedno javno povedal na vseh svojih shodih. Ni moja krivda, če so se odnošaji v Demokratski zajednici poslabšali. O vseh svojih razgovorih sem dr. Spaha sproti obveščal, dočim dr. Spaho ni smitral za potrebno, da postopa na enak način. Ideja koncentracije je že tako vsestransko prerešetana, da je njena neobhodna potreba postala enodušno prepričanje. Protestiram proti izjavam gosp. ministra Angjelinoviea o kongresu, ki je najvišja strankina institucija in kompetent-na, da razpravlja in sklepa o vseh političnih vprašanjih, ki se nanašajo na stranko Posl. Škerovič je ostro napadal vlado. katero v privatnih razgovorih obsojajo tudi demokratski ministri sami. Toplo se zavzema za predlog g. Davidoviča in zahteva takojšnjo ustanovitev skupnega kluba s KDK. Očividno pod vtisom, da je večina demokratskega kluba za predlog gospoda Davidoviča, je naslednji govornik minister dr. Kumanudi predlagal, naj se razprava o tem vprašanju odgodi. Izjavil se je načeloma za koncentracijo, vendar pa povdarjal, da je treba to temeljito pripraviti. (Posl. Grol: «Gre za življensko vprašanje demokracije in ne more biti govora o kaki odgoditvi.») Zadnji govornik je bil beograjski poslanec Miko Gjorgjevič, ki je vehementno napadal vlado in demokratske ministre, češ da je dovolj obljub, potrpežljivosti in čakanja. Demokratski ministri so ponovno zagotavljali, da bodo dosegli izboljšanje uprave, toda do danes je ostalo zgolj pri obljubah. Zato je v življenskem interesu naroda in države, da ta najbolj nesposoben režim, kar smo ga sploh kdaj imeli, zamenja močna koncentracijska vlada. Zaključek seje Po govoru poslanca Gjorgjeviča je bila današnja seja ob 21. zaključena se bo jutri dopoldne nadaljevala. Priglašenih je še 14 govornikov, med njimi Kosta Timotijevič, dr. Ribar in doktor Šumenkovič. Debata bo trajala jutri ves dan. Seja muslimanskega kluba Beograd, 30. januarja, p. Nocoj je imel sejo poslanski klub JMO, ki je razpravljal o političnem položaju. Ker je v tem času bila tudi seja demokratskega kluba, je povsem naravno, da ni sprejel nobenega sklepa Čeprav se v okolici dr. Spaha naglaša, da bodo muslimani ostali v vladi za vsako ceno se doznava od nekaterih muslimanskih poslancev, da obstoja močna struia, da v slučaju, ako Davidovič dobi za svoio tezo večino v demokratskem klubu, tudi musliman- ski poslanci sprejmejo njegov predlog, glasujejo zanj v Demokratski zajednici in tako vržejo sedanjo vlado. Tej struii načeljujeta poslanca dr. Hrasnica in Šalih Bajič, ki trdita, da muslimanski volilci zahtevajo, se Tazbije sedanja vladna koalicija. Poslovni odbor KDK. Beograd, 30. januarja p. Nocoji je imel sejo poslovni odbor KDK pod predsedstvom Svetozara Pribičeviča in Stjepana Radiča. Večinoma se je ca tej seji razpravljalo o postopanju KDK povodom razprave o davčnem zakonu. KDK s+oji na stališču, da je treba zahtevati, naj se davčni zakon zaradi neizvedljivih in za narod neznosnih davčnih stopenj, zlasti pri zemljami, vrne davčnemu odboru. Tozadeven predlog je vložil že danes v Narodni skupščini poslanec Pavle Radič in se pričakuje, da bo sprejet, ker ima tudi vladna večina zelo resne pomisleke glede teh stopenj. Poslovni odbor KDK ie razpravljal tudi o vprašanjih, ki so v zvezi s sklepi demokratskega kluba, kateri se pričakujejo za jutri. V napetem pričakovanju odločitve Napori vladinovcev za dosego kompromisa Vsa javnost stoji pod vtisom zgodovinskih dogodkov v demokratskem klubu. — Borbenost g. Davidoviča. — Živahni sffld med demokrati in KDK Beograd, 30. januarja, L Vsa pozornost političnih krogov je bila danes posvečena dogodkom v demokratskem klubu. Vladinovci od včeraj so danes storili vse, da oslabe Davidovičeve pozicije. Menda še nikoli ni bilo razple-tenih toliko spletk in intrig, iznešenih tohko groženj in izvršenih toliko pritiskov, kakor tekom včerajšnjega dne in današnje noči. Vsa ta sredstva pa so ostala brezuspešna in g. Davidovič je ostal, čeprav je zadnje dni bolan, ne-omahljiv. Debata v demokratskem klubu je pokazala, da so tudi oni poslanci iz naroda, ki so bili izvoljeni na vladnih listah, odločno na strani g. Davidoviča, kar se posebno podčrtava kot dokaz razpoloženja v Šumadiji sami. Pristaši g. Marinkoviča so prav za prav že položili orožje in le želijo, da bi se našel kak kompromis. Preko dneva so iznesli formulo, naj demokratski klub, odnosno demokratska za-jednica najprej vodita akcijo za koncentracijo, h kateri se mora pritegniti tudi KDK kot celota, po doseženi koncentraciji v vladi pa naj bi se pristopilo k ustvaritvi ujedinjenega demokratskega kluba. Ako-ravno tudi ta kompromisni predlog dejansko znači zmago Davidovičeve teze, ker bi, ako bi bil sprejet, moral imeti kritične posledice za da/našnji režim, ga vendar g. Davidovič odločno odbija in vatraja pri svoji tezi. Zabeležiti je treba tudi verzijo, da se demokratski ministri sklepom večine ne nameravajo pokoriti, temveč da bodo poskušali ostati v vladi ter s svojimi ožjimi pristaši podpirati g. Vukičeviča. Seveda da bi ta taktika vodila k razcepu demokratskega kluba. Pesimistični krogi sploh govore, da je razkol neizogiben. Četudi bi prišlo do kompromisne rešitve in bi se klub izrekel za koncentracijo kot prvo etapo svoje na-daljmje politike, je tudi s tem usoda sedanje vlade zapečatena. Po dosedanjih dispozicijah bo debata v demokratskem klubu do jutri opoldne končana. G. Davidovič se je počutil nocoj precej slabega, ter je takoj po končani seH odšel domov. Hoteli so mu poslati zdravnika, pa je to odklonil, češ, da bi mu zdravnik mogel prepovedati udeležiti se jutri seje, tega pa nikakor noče, ker smatra za svoio dolžnost, da do konca izvede akcijo, ki jo je započel. Namesto g. Davidoviča je zvečer posetil Radiča in Pribičeviča posl. Milan Grol, ki je cba predsednika KDK podrobno informiral o današnjih dogodkih in o razpoloženju v demokratskem klubu. V klub SDS je prišlo tudi nekoliko drugih demokratskih poslancev, ki so tam ostali v prijateljskem razgovoru do poznega večera. Seja Narodne skupščine Nadaljevanje razprave o davčnem zakonu. — Vladna večina zavrnila predlog KDK za izboljšanje zakonskega predloga o izenačenju davkov tega razloga glasovala proti zakonu, četudi bi rada glasovala za dober zakonski predlog, ki ga pa vlada ni dala. Predsed- Beograd, 30. januarja e. Na današnji šeji Narodne skupščine se je predsednik dr. Perič pred prehodom na dnevni red spominjal pokojnega ministra za narodno zdravje dr. Saviča, pri čemer je naglašal mnogoštevilne njegove zasluge. Poslanci so spomin pokojnika počastil« s trikratnimi slava-klici. Zatem je bilo prečitano poročilo, da je finančni odbor predložil Narodni skupščini državni proračun za 1. 1928-29 obenem s finančnim zakonom. Posl. Gjoka Popovič je vložil na ministra za kmetijstvo interpelacijo o znanih sporih v glavnem Sa-vezu srbskih zemljoradniških zadrug. Vlada je predložila nujen zakonski predlog o narodnem priznanju pokojnemu referentu skopljanske oblasti Velimiru Preliču, ki je postal žrtev atentata. Skupščina je nujnost predloga sprejela brez debate. Posl. Josip Predavec je vložil nujni zakonski predlog o izpremembi čl. 42. uredbe o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave, da naj se izroče oblastnim samoupravam vse kmetijske šole in drugi zavodi, namenjeni posipeševanju kmetijstva. Nujnost predloga sta utemeljevala poslanca Predavec in Ma-štrovič ter je končno minister izjavil, da sprejme nujnost. Zatem se je nadaljevala razprava o davčnem zakonu. Govoril je samo zemljorad-nik Voja Lazič, ki se je bavil s posameznimi davčnimi oblikami, zlasti pa z davki, ki se nanašajo na kmetijstvo. Povdarjal Je, da predloženi zakon ne odgovarja interesom kmečkega prebivalstva, ker prinaša pod pretvezo izenačenja občutno povišanje davčnih bremen. Zahteval je znižanje davčne osnove, izboljšanje davčne administracije, ter priznanje večjega vpliva davčnih obveznikov v davčnih komisijah. Posl. Pavle Radič je predlagal, naj se davčni zakon zaradi potrebnih izprememb vrne davčnemu odboru. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da so davčne stopnje previsoke. Vladna večina je njegov predlog zavrnila. G. Pavle Radič je nato izjavil, da bo Kmečko-demokratska koalicija te nik dr. Perič je ob 14.30 hotel sejo zaključiti in napovedati prihodnjo za jutri dopoldne. Opozicija je proti zavlačevanju razprave protestirala. Ker so poslanci vladne večine večinoma že prej odšli, je bila opozicija v večina, in je pri glasovanju o predlogu predsednika izsilila nadaljevanje seje popoldne. Popoldanska seia pa je trajala komaj dve minuti. Po otvoritvi je predsednik Narodne skupščine dr. Perič izjavil, da se bo po sporazumu s šefi parlamentarnih skupin vršila jutri saimo dopoldanska seja in da skupščina tudi danes popoldne ne bo razpravljala. Večina je njegov predlog sprejela in ie bila seja takoj nato zaključena. Skupna seja radikalov in klerikalcev Beograd, 30. jan. p. Noooj so imeli radikali in klerikalni poslanci zopet skupno se« jo, na kateri so razpravljali o zakonu za izenačenje davkov. Seje se je udeležil tu« di predsednik vlade Vukičevič. Govoriii so poslanci Tešman Nikoiič, Joca Laloše« vič, Popovič in dr. Milašinovič. Sprejet je bil sklep, da glasujejo za davčni zakon v načelu Ie, ako jim dajo demokrati jamstvo, da bodo v špecijalni debati sprejete njihove zahteve. Povečanje ameriške vojne mornarice Washmgton, \ jan. s. Admiral Beured je izjavH pred mornariško komisijo repre« zentančne zbornice, da bo treba za 8 kri« žark, ki se grade, io za ostalih 25 križark, katerih gradnja je predvidena v novem programu, zvišati število moštva za 20.000 oficirski zbor pa za 825 mož. Prostovoljno v prognanstvo London, < jan. d. Listi poročajo i* Mo* skve, da je 201etxri sin Trockega voljno sledSl svojenm ofetu v Govor Ljapčeva Pred nedavnim je govoril v Solunu na velikem zborovanju Mihaiakopulos. vnanji minister grške republike. Njegova izvajanja, ki so se tikala v prvi vrsti vnanje politike, in sicer balkanskih razmer, osobito odnošajev do naše kraljevine, so vzbudila veliko pozornost, saj se je iz njih jasno zrcalila ori-jentacija grške politike, dasi govor ni bil oficijelni ekspoze voditelja grške diplomacije. Mak) kasneje je imel na kongresu demokratske stranke v Beogradu Marinkovič, naš zunanji minister, vefiki govor o vnanjepolitični orijentaciji naše kraljevine. Tudi njegov govor je bil. dasi prav tako neoficijelna etmncijacija, velepomemben. Nekateri komentarji so mu očitali da je bil ošaben; nam se je zdelo samo, da je bil samozavesten, a iskren; tako mislimo v Jugoslaviji zares, kadar se razgovarjamo o bodočnosti balkanske politike in o naših odnošajih do sosedov. Iz njega je odsevala predvsem odločna volja do balkanske samostojnosti neodvisnosti od držav, ki bi želele imeti Balkan razdeljen tudi še zanaprej v razne interesne sfere iz razumljivih imperijalističnih namenov. Sedaj je na demokratskem kongresu v Sofiji govoril bolgarski ministrski predsednik Ljapčev. Vnanji minister Btirov nastopi še posebej; ali že Ljapčev je podal poglavitne smernice bolgarske vnanje poKtike, tako da si moremo Iz njegovega govora napraviti sliko o njih. Vrh tega je tudi ta govor ne-oficijelna enuncijacija in potemtakem svobodnejši. Nimamo sicer še na razpolago celotnega teksta, ali iz dosedanjih vesti se razvidi, da Marinkoviičev govor na vladno Sofijo ni napravil takega, recimo neugodnega vtisa, kakor je odsevalo iz nekaterih sofijskih komentarjev. Izjave Ljapčeva se morajo v celoti vsekakor imenovati zelo simpatične in moramo jim priznati, da napravijo vtis iskrenosti. Želimo samo. da bi soglašali enako iskreno z njimi vsi člani sofijske vlade in pa celoten aparat bolgarske državne oblasti, zakaj potem bi bilo upati, da bodo postale učinkovite tudi na zunaj, česar na žalost dosedaj o sličnih enuncijacijah uradnih bolgarskih krogov nismo mogli konstatirati. Osobito moramo podčrtati, da je Ljapčev smatral za potrebno, označiti na strankarskem zborovanju, tedaj ne samo v oficijelni obliki, krvave napade revolucijonarnih makedonstvujuščih na ozemlju Južne Srbije za zločinska dela, za zločin na bolgarskem narodu. Očividno je hotel s tem označiti spravlji-vost in miroljubnost sedanje Bolgarije, ki ne želi da ostane spričo neprestanih atentatov v Makedoniji pred Evropo na glasu kot izvor neprestanega vznemirjanja in beganja. Vsekakor se Ljapčev zaveda, kako zelo si danes demokratična Evropa želi miru, kako so ji neprijetni vsi pojavi, ki spominjajo na vojne grozote in ki opozarjajo na nevarnost novih konfliktov, odvratnih vsem. Ljapčev se zaveda, da bo ugled Bolgarije pred Evropo zrastel. ako dokaže iskrenost svoje miroljubnosti, kar se pokaže osobito v zadevi hujskajoče-ga rovarjenja makedonstvujuščih. Ta ugled na osnovi dokazane miroljubnosti je Bolgariji potreben ne samo v idealnem pomenu, marveč prav tako in še bolj iz materijelnih nagibov; saj ji je posojilo silno potrebno, denar pa se seveda ne posojuje rad tjakaj, kjer se je neposredno bati vojnega izbruha. Poglavje o balkanskem Locarnu se prijetno razlikuje od izjave v govoru Mihaiakopulosa. Grčija, ki je prva sprožila predlog za balkanski locarnski pakt, se ga sedaj odreka, sklicujoč se na to. da imajo balkanske države premalo skupnega za skupno prijateljsko in garancijsko pogodbo. Bolgarija ni tega mnenja; želi, da se za Balkan sklene pakt po vzoru zapadnega Locarna. Naša kraljevina stoji na stališču, da naj se najpreje urede še nerešena vprašanja. med posameznimi državami, nato pa naj se sklene med njimi skupna pogodba. To je gotovo, najsolidnejša pot do Locarna na našem polotoku, ki je takega pakta bolj potreben — kakor marsikateri del Evrope. Ljapčev je naglasi!, da tudi Bolgarija uvideva isto potrebo; sporazum, ki ga pripravlja z Rumunijo, je prvi praktičen korak k temu cilju. Z zadoščenjem beležimo ta pa-sus in mu pristavljamo željo, da bi Izboljševanje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo napredovalo čim uspešneje in da bi bilo mogoče odstraniti vzroke nesoglasij čim prej. S tem bi bil poglavitni del Balkana zrel za sam Locarno in emancipaciji polotoka od tujih vplivov, ki so mu prinesli že toliko nesreč in škode, bi bila postavljena najsolidnejša osnova, Balkancem v zadoščenje in prospeh. Demokratičeski zgovor odobrava politiko vlade Ljapceva Sofija, 30. Jančarja z. Vrhovni svet demokratskega udruženja Je danes po dvodnevni debati zakJjuČfl svoie delo. Govorniki so v s/ojih izvajanjih Izražali prepričanje, da bo mogla vlada Ljapčeva s podvojeno energijo nadaljevati delo konsolidacije in potnirjenja na znotraj in zunaj. Nihče ne bi mogel prevzeti odgovornosti, da spodkoplje temelje, na katerih je zgTajeno demokratsko »druženje. Vrhovni svet je sprejel dve resoluciji, v katerih odobrava prizadevanja vlade za dosego prijateljstva fn zaupanja z vsemi sosednimi državami tn velesilami. Obenem naproša vlado, naj nadaljuje delo za konsolidacijo mini na Baikami. Za kakšno ceno je bilo podaljšano prijateljstvo z Italijo Angleški list trdi, da mora v teh šestih mesecih naša Narodna skupščina ratificirati nettunske konvencije! London, 30. januarja, g. «D a i 1 y-T e-legraph* piše, da londonski diplomatski krogi z veseljem pozdravljajo miren razvoj pogajanj med jugosloven-skim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom v Beogradu. List pravi, da je šestmesečno podaljšanje roka zapadlosti italijansko-jugo-slovenske prijateljske pogodbe dobro --6S9 Društvo narodov | mora pokazati svojo avtoriteto znamenje za zboljšanje odnošajev med obema državama. Rok je bU podaljšan Samo zato, da jugoslovenska narodna skupščina v tem času ratificira nettunske konvencije. Ce bi se pa to tekom spomladi ne zgodilo, bo zopet grozila napetost v italijansko-jugoslovenskih odnošajih. Nemško-francoski odnošaji I „Svetosavski večer" v Trstu Pariz, 30. januarja s. Z ozirom na vest, da bodo v kratkem izročene Društvu narodov informativne note po zastopnikih Jugoslavije, Češkoslovaške m morda tudi Rumu-nije v zadevi tihotapljenja orožja na Madžarsko, piše »T e m p s« v uvodniku, da ie popolnoma naravno, da se čutijo države Male antante vznemirjene in da mora Društvo narodov ta dogodek do kraja razčistiti. Če Društvo narodov v takem primeru ne bi interveniralo, bi se mogli pojaviti dvomi o njegovi potrebi, ali bi se vsaj zdelo, da je njegova pravica mvestigaciie brez pomena. Potrebno pa je, da se zaupanje v pravico fnvestlgacije ne omaie. ker je ta pravica edina garancija proti ponovnim tajnim oborožitvam onih držav, ki so jih mirovne pogodbe razorožile. Vsi narodi imajo enak interes na tem, da ostane zaupanje v Društvu narodov nedotaknjeno, ker ie nepogrešljiv pogoj za uredbe v mednarodnih sporov v duhu pravega sporazumevanja in pomirjenja Rumunska opozicija zahteva odstop vlade Bukarešta. 30. januarja, sb. Včeraj se je vršilo v Jassyju veliko ljudsko zborovanje narodne zaranistične stranke. Zborovanja se je udeležilo okoli 8000 oseb. Poteklo je popolnoma mirno. V svojem programatičnem govoru je zahteval Maniu ponovno da je treba zbornico razpustiti, da mora liberalna vlada demisijonirati in izročiti posle na-rodno-zaranistični stranki kot edini, ki uživa zaupanje naroda. V nadaljnjem je obrazložil kritičen gospodarski položaj in zahteva! stabilizacijo in sodelovanje vseh manjšin ter nov režim, ki nai nudi enakopravnost. Zborovanje je izglasovalo zaupnico strankinemu vodstvu in sprejelo poseben predlog, v katerem zahteva demisijo liberalne vlade. Bukarešta. 30 ja-marja. g Izvršavalni odbor socijalno - demokratske stranke je sklenil, da bo podpiral boj narodno - kmečke stranke, da vrže sedanjo vlado. Titulescu šele snoči odpotoval v Pariz Rim, 30. januarja, g. Rumunski zunanji minister Titulescu, je danes dopoldne obiskal parlament, kjer so ga sprejeli predsednik Casertano in drugi funkcionarji. Po obisku parlamenta se ie Titulescu na Kapitolu poslovil od rimskega guvernerja. Popoldne je hnel v palači Chigi ponoven razgovor z Mirsolmijem. Zvečer ga je sprejel papež, za njim pa kardinal državni podtaknile Gaspari. Nato |e Titulescu odpotoval v Pariz. Pred novimi zmešnjavami v Rumuniji Bukarešta, 30. januarja. »C u v e n t u 1 < poroča da je prejela vlada od svojega inozemskega političnega agenta zelo oznemir-tjive vesti. Dasi se kraj izvora teh vesti ne imenuje, domnevajo, da prihaja iz Pariza. Notranji minister Duca je prejel baje poročilo, da so voditelji narodne kmečke stranke dobili v Inozemstvu v roke listino izredne važnosti, ki W utegnila imeti za romunsko vlado težke posledice. Kakor se čuje, nameravajo to listino vtihotapiti v Rumunijo ter jo ob prilik? kongresa v Albl Juliji Javno črtati. Vlada si prizadeva, da za vsako ceno prepreči vtihotapllenle te Hstine. Oboroževanje Rumunije BukareSta, 30. januarja, g. Danes je bil sklican vrhovni vojni svet, da sklepa o kreditu 80 milijard lejev za oborožitev armade v prihodnjih 12 letih. 3 milijard® lejev bo vneSenih že v letoSnji proračun Komunistični proces v Bukarešti BukareSta, 30. januarja, g. Danes se je pričela razprava proti komunistu Borisu Stefanoviu. Obtožnica, k! obsega 100 strani, ugotavlja med drugim, da se je obtoženi pri aretaciji postavil v bran in da je njegov tovariš ubežaL Med povabljenimi pričami sta tudi rumunska politična voditelja Tor-res in Cachin. Vseameriški kongres odklonil mehikanski predlog Havaoa, 30. januarja, g. Glavni odbor vseameriškega kongresa je odklonil mehikanski predlog, ki Je naperjen proti Ameriki naj se reorganizira stalni upravni odbor vseameriške unije. V tem odboru predseduje vsako leto vsakokratni državni podtafnfk Amerike. Mehika Je predlagala, naj bi se predsedstvo menjalo. In sicer naj bi predsedoval vsako leto po abecednem redu eden izmed zunantfh ministrov 21 držav vseameriške unije. Mehika je ostala s svojim predlogom popolnoma izolirana. I Zaplemba čsl. komunističnega glasila Praga, 30. januarja h. Včeraj ponoči je poiictja izvedla v vseh prostorih komunisti nega glasita »Rude Pravo« hišno preiskavo in zaplenila veliko naklado lista, ki je bil ravno pripravljen za ekspedicijo. Ker list davi ni izšel, so se razširie govorice, da ie Izdajanje lista za 14 dni oblastveno ustavljeno, kar so objavili tudi nekateri jutranji listi. ZvečeT pa Je Izšla večerna izdaja »Rude Prava«, iz katerega ie razvidno, da ie policija izvršila preiskavo na podlagi zakona o zaščiti republike. List bo v bodoče redno izhajal. ČsL krona se spremeni v leva ali pa v sokola Praga, 30. jan. h. «Prager Presse® izve iz zanesljivega vh-a, da se češkoslovaška finančn i uprava bavi z načrtom, da bi spre menila ime denarne enote, ki j; ostalo po bivši avstrijski kroni tudi po prevratu, v leva. Vzrok zato je v glavnem ta, da se v nobenem slovanskem jeziku ne imenuje denarna enota krona. Z druge strani izve vaš dopisnik, da $e ni odločeno, ali se bo denarna enota imenovala lev ali sokol. Z obema predlogoma se bavi sedaj finančna uprava. Nove aretacije vohunov na Slovaškem Praga, 30. januarja h. V Nytri sta bila aretirana krščansko-socijalistični politični tajnik Geza Csefav in odvetniški kandidat dr. Koloman Bosanyi. V uredništvu lista »Vola Judu« ie bila izvedena hišna preiskava, pri kateri so našli zemljepisno karto Madžarske z obmejnimi korekturami po načrtu lorda Rothemerea. Aretirana sta ob-dolžena, da sta vršila vohunsko službo za angleške novinarje, ki so pred kratkim potovali po Slovaškem. Razen tega so našli številne listine, iz katerih je razvidno, da so vohunili za Budimpešto. V Bratislavi ie bila aretirana vdova budimpeštanskega odvetnika dr. Karla Kunitzerja, ker je bila v zvezi z madžarskimi poKtičnirnl krogi v Budimpešti. Nemčija vztraja pri zahtevi po izpraznitvi Porenja Berlin, 30. januarja sto. Pri obravnavanju proračuna zunanjega ministrstva v državnem zboru je govoril zunanji minister dr. Stresemann med drugim tudi o francosko-nemških odnošajih, pri čemer je obžaloval, da ti odnošaji niso neskaljeni, ker je Porenie še vedno zasedeno. Če franooskl glasovi zatrjujejo, da je izpraznitev Porenja odvisna od tega, da Nemčija da nove garancije, se pri tem prezira, da nudi locamska pogodba vse garancije, ki jih more država nuditi drugi državi. Kdor zahteva nove garancije, dvomi v locarnsko pogodbo. Če kdo nima zaupanja v to, da se sklenjene pogodbe izpolnjujejo, tudi nima smisla, da sklepa pogodbe. Garancije, ki jih je dobila Francija, so zagarantirane z močjo fn besedo Anglije. Če kdo zahteva nove garancije, ravno tako žali Nemčijo kot An-gliio, ker utemeljuje to zahtevo na besedo-lomstvo. Izpraznitev Porenja smatramo v zbližanju med Francijo in Nemčik> kot temelj miru v Evropi. Nikakor nismo pripravljeni, da bi si krajšanje zasedbe odkupili s trajno odpovedjo, ki bi presegala pogoje versaiske pogodbe. Tako postopanje bi usta lilo nezaupanje m oviralo resnično mirovno politiko. Fašistični pokret v Grčiji Atene, 53. januarja g. 40 meščanskih organizacij je ustanovilo vsegrško meščansko konfederacijo proti komunizmu. Tej organizaciji so se priključila številna desničarsko orijentirana društva ln zveze. Atene, 30. januarja, g. Vojni minister Mazaratis je umaknil svojo demisijo in ostane 8e nadalje v vladi. Klaverno ustoličenje madžarskega primasa Budimpešta, 30. jan. s. Pri včerajšnjem slovesnem ustoličen ju madžarskega p rim a* sa kardinala Szeredyja v rabski baziliki je vzbudilo veliko pozornost, da se slovesno« sti nista udeležila niti ministrski predsed« nik grof Bethlen, niti socijalni minister V asa, ki je sam katoliški duhovnik. O odvjtnosti ministrskega predsednika in ministra za socijalno skrb se čujejo raz« ni komentarji, ki zatrjujejo, da je bil grof Bethlen zaradi opetovanega političnega -dejstvovanja Szertdyja nerazpoložen pro ti njemu. Se večjo pozornost kot odsot« nost obeh ministrov je vzbudilo dejstvo, da se na slovesnosti niso pojavili zastopni« ki celokupnega madžarskega episk opata Vsi nadškofi in Škofi madžarski, med nji« ml nadSkof v Erlavi (Eger) Smrecsany in csanadsky škof dr. Julij Glattfelder so ostali doma. Smrecszani in Glattfelder sta bila kakor znano kandidata madžarske vla» de za madžarski primat, pa iih ie kurija prezrla Ed'ni škof, ki se ie sla vr osti ude* ležil ie bil škof Iz Veszprima dr. Ferdi* nand Rott. dr. Straaaonaaovemu govoru. Po svoji končani bolezoi se je doktor Stresemana sedaj že vdrugič oglasil Prvikrat z noto, ki jo je nemški zunanji urad izročil Društvu narodov o nemškem stališču glede razoroiitvenega vprašanja. Ta nota je zanimiva zategadelj, ker jo je pohvalilo nemško-nacijo-nalno časopisje. V njej vztraja nemška vlada v splošnem na že znanem stališču. ki so ga odposlanci dr. Strese-manna zastopali v Ženevi, ko so po-vdarjali nemško zahtevo po takojšnji splošni razorožitvi brez ozira na to, ali je jamstvo za mir in varnost zadostno ln splošno. Vrh tega pa ne izhaja iz nobene besede, da bi Nemčija predlagala izobčenje vojne kot mednarodni zločin. Vojna kot eventualno sredstvo nemške politike ostane torej v evidenci navzlic zatrjevanju prisrčne miroljubnosti Razumljivo je tedaj, da je nemško-nacijo-nalno časopisje popolnoma zadovoljno s prvo gesto zunanjega ministra po njegovem ozdravljenju. Tudi najnovejši dr. Stresemannov govor se preveč ozira na želje nezanesljivih nacionalističnih zaveznikov v sedanji nemški vladi. Nemški zunanji minister zahteva odkrito in kolikor mogoče nedvoumno naj Francozi izpraznijo še zasedeno ozemlje pred rokom, ki poteče komaj sredi prihodnjega desetletja. in postavlja to željo kot nekak pogoj za popolno izboljšanje odnošajev med obema obrenskima republikama. V smislu mirovne pogodbe nimajo Nemci nobene pravice na tako zahtevo. Tudi po duhu in besedilu lo-carnskega pakta ne. Sklicujejo pa se na nekake Briandove obljube v Thoiry-ju. Francoski zunanji minister je pri znamenitem intimnem kosilu kakor tudi vselej pozneje stavil Nemčiji v izgled olajšave od določb mirovne pogodbe, torej tudi glede izpraznitve Porenja. Ie za primer, da se odnošaji med Nemčijo in Francijo tako izpopolnijo in zbolj-šajo. da se bo francoski narod čutil popolnoma varnega pred eventualno nemško revanžo. Dokler ne dobi tega občutka, pač mora zahtevati od svojega odgovornega zunanjega ministra, da ne spusti iz rok zadnjih adutov, kar jih je še ostalo od versajske mirovne pogodbe. In Nemci, ki si iskreno žele sporazuma s Francijo in zagotovitve miru v Evropi, pač morajo dopustiti, da gleda svet skeptično na vlado, kjer so nemški nacijonalci s svojimi monarhističnimi, prevratnimi in maščevalnimi apetiti glavna strankarska skupina. Da bi si Nemci skrajšali pot k izpolnitvi svojih po mirovnih določilih sicer neupravičenih, z njihovega lastnega stališča pa razumljivih zahtev, morajo najprej postaviti doma režim, ki bo vzbujal zaupanje. K sreči se zdi, da se razvija položaj v Nemčiji v smer levičarsko ali vsaj centrumaško orijehtira-nega republikansko demokratičnega režima. Letošnje volitve v Nemčiji bodo pokazale, ali so te nade upravičene. Potem bodo tudi dr. Stresemannove zahteve po predčasni izpraznitvi Porenja vzbujale manj nezaupanja nego danes, ko govori v imenu vlade, kjer imajo gospodje a la grof Westarp, Keu-del in Hergt mogočno besedo. Ameriško mornarico zadela nova katastrofa? Podmornica «S 3» pogrešana Washington, 30. januarja, sb. Podmornica «S 3». posestrima potopljene podmornice «S 4», se ie na vožnji iz tiamptonroadsa v Virginiji do Guanta-nama na Kubi izgubila od svojega bro-dovja. Že od sobote popoldne o podmornici «S 3» ni nobenega poročila. V kritičnem trenutku je bila 100 milj južno od rtiča Hatterasa. Morje je na tem kraju globoko 3000 metrov. Na krovu podmornice je bilo razen poveljnika In treh oficirjev 37 mož posadke. Nesreča posebnega vlaka v katerem se je vozil predsednik Cosgrave 0ttawa. 30. januarja, g. Posebni vlak predsednika svobodne irske države Cosgravea, je na vožnji iz Amerike v Kanado pri Cas-selmanu, 40 kilometrov vzhodno od Ottawe skočil iz tira. Strojevodja in kurjač sta bila ubita Vagon predsednika je ostal na tiru. Predsednik in njegovo spremstvo ni bilo poškodovano. Vlak je skočil s tira, ker so bile kretnice postavljene napačno. Smrtno sta se ponesrečili 2 osebi, 7 pa je ranjenih. Velika škandalozna afera v Berlinu Berlin, 30. jan. h. Veliko senzacijo vzbu« ja škandalozna afera, v katero je zaplete« nih do 1000 oseb, med njimi tudi sm dr« žavnega predsednika Hindenburga in nje« gov nečak tajni vladni nadsvetnik v. Sane» wald »n razne druge visoke osebnosti, ki so bile v zvezi z lastnikom neke zastav« Ijalnice Bergmannom, ki si je za poveča« nje svojega kapitala izposojal denar tn zanj plačeval 48odstotne obresti. Ker je zašel sedaj v plačHne težave, je prišla po« licija odiranju na sled. Smrt angleškega vojskovodje London, 30. jan. (lo.) Včeraj je umrl tu staT 65 let, bivši poveljnik angleške arma* de na francoskem bojišču, feldrnaršal Haig. Maršal je umri na srčni kapi V soboto je pokojnik še zadostil svojim družabnim dolžnostim ter j« posetil skavte. c. d. — Trst, 28. jan-«,,.-^. podporno društvo jugoslovenskr kolonije » Trstu si je nadelo nalogo, da s sredstvi, ki jih ztrira, pomaga predvsem deci manj imovitih državljanov Jugoslavi« je, ki prebivajo v Trstu. Ob priliki včeraj« fajega praznika sv. Save je društvo prire« dilo večer, ki mu je bil namen, da v pri« jaznem domačem krogu zbere svoje član« stvo, da se tako po domače proslavi praz* nik tega velikega prosvetitelja naroda. Zoano je jugoslovenski javnosti, kako se je proslavil v Trstu praznik našega na« rodnega ujetfinjenja 1. decembra lanskega leta. Žensko podporno društvo je priredi« lo takrat v prostorih bivšega »Turnverei* na», sedaj «Grco4a artwtica» v ulici C o« ronea, plesno zabavo, h kateri so biH vab« Ijeni poleg konzularnih zastopstev tudi pr« vi predstavniki vseh italijanskih državnih oblasti v Trstu io se je dogodilo tedaj, da je sredi noči — predstavniki italijanskih oblasti se prireditve sicer niso udeležili, ali so se zato v resnici izkazali z znatnimi prispevki v namene društva, ki jih je po« rabilo — počila v bližini «Circola artisti« ca» bomba, da se je silni pok slišal po vsem mestu. Bili so tedaj precej burni časi, takoj po podpisu francosko*jugoslovanske pogodbe, tedaj, ko je bila italijanska javnost tako zelo — «mirna» in »hladnokrvna«, da je hotela v Trstu celo z bombami protestirati proti naši nedolžni proslavi praznika naše« ga narodnega ujedinjenja Ko je šlo sedaj za našo svetosavsko pro« slavo, je naše Žensko podporno društvo zaman iskalo po Trstu prostorov, da bi v njih priredilo svojo prireditev. Bilo je vse« povsod že zdavnaj vse «oddano». Tako se je potem pač dogodilo, da se je svetosav« ska prireditev našega Ženskega podporne* ga društva vršila v prostorih našega gene« ralnega konzulata, in je treba v resnici pri« znati, da je bila to misel, za katero zaslu« ži njen pobucfitelj, da mu vsa naša «rko« lonija» izreče najprisrčnejše priznanje in najiskrenejšo zahvalo. Tako lepe, tako pri« jetne, tako prisrčne domače zabave, kakor smo jo imeli snoči, je ne pomnimo v Tr« stu. Malo ozki so bili sicer tako razsežni prostori našega konzulata za vso ono pe« stro množico, ki se je odzvala povabilu društva, toda bili smo — doma, in kaj to pomeni, ve in čuti, samo tisti, ki ga je vrgla usoda daleč od doma v neprijazni tuji svet. Godba, ubrano petje cerkvenega zbora tržaške pravoslavne cerkvene občine, ples, prijetno domače kramljanje, izboma po« strežba iz ljubeznivih rok društvenih od* bornic in članic, njim na čelu gospa Smi« ijaničeva; večer je minil tako hitro, da se nismo niti zavedali, kdaj. In ko so prišle gospe, da nas spomnijo društvenih name« nov — vstopnine seveda ni bilo — so po« tem mogle ugotoviti, da se je njihov za* klad za podporo ubožne naše mladine po« višal za dobrih tritisoč lir. In brez bomb in brez pretiranega — varstva! Bil je večeT, kakor ga še nismo imeli v Trstu. In poradovali so se z nami naši bratje Čehi s svojim generalnim konzulom g Machatiin in konzulom g. Skarlantom. Zanimiva „avdijenca" v Rimu Rim, 30. jan. 1. Po Mussdmijeveoa nak> gu je državni podtajnik v ministrskem predsedstvu, poslanec Giunta (požigalec tržaškega Narodnega doma. Op. ur.) spre« jel nocoj zastopnika jugoslovenske narod« ne manjšine v Italiji, poslanca dr. WHfana in dr. Besednjaka. Razgovor je trajal pol« drugo uro in se je nanašal na razmere v Julijski Krajini. Sklenitev razsodi ščne oogodbe med Nemčijo in Litvo Berlin, 30. januarja, sb. Med litovskim ministrskim predsednikom Woldemarasom in zunanjim ministrom dr. Stresemannom se je vršilo te dni več razgovorov, ki so privedli do sporazuma o splošni razsodiščni pogodbi, ki sta jo oba državnika že podpisala. Vsa 6porna pravna vprašanja bodo izročena posebnemu razsodišča. Obsojeni francoski komunisti bodo pomiloščeni Lyon, 30. januarja, s. Prosvetni minister Herriot je izjavil, da bo vlada še pred volitvami pomilostila obsojene komuniste, da jim omogoči udeležbo pri volitvah. Smrt nemškega literata Locarno, 30. jan. h. Tu je umrl nemški pisatelj in pesnik Kari Bleibtreu v starosti 69 let Tako govori vazal Zedinjenih držav Havana, 30. jan. (be.) Na vseameriškem kongresu je izjavil nikaraguanski zunanji minister, da njegova vlada ne smatra ame« riške intervencije v Nikaragui za kršenje suverenitete te države, češ, da so bile ame« riške čete poklicane, da varujejo prostost predsedniških volilcev v Nikaragui. Kono« no je izrazil zunanji minister upanje, da bodo ameriške čete po končanih volitvah zapustile Nikaraguo. Izmišljena vest Praga, 30. jan. h. Vest o odhodu gene« rala Gajde v Albanijo je popolnoma izmišljena. Dramatičen prizor v turškem parlamentu Angora, ' ja«. g. Parlament je sklenil ukiniti imuniteto mornariškega ministra Iskhida bega, da omogoči uvedbo kazenskega postopanja proti njemu. Mornariški minister je bil v parlamentu aretiran. Za« trjuje se, da je vzel ob priliki popravil neke vojne ladje visoko podkupnino. Po govoru ministrskega predsednika je zago« tavljal mornariški minister, da je pop»l« notna nedolžen in da mu je smrt ljubša kot odpust Po teh besedah je segol v žep in potegnil revolver. Poslancem, ki so prl» skočili k ministru, se je v zadnjem trenot« ku posrečilo preprečiti samomor. asi Kraji in Polomija radikalskih hujskačev v Beogradu Sličice z nedeljskega zborovanja Vsa poročila beograjskih listov soglašajo s tem, da je nahujskana radikalska mladina v nedeljo doživela s svojim »protestnim zborovanjem sredi Beograda polom in strahovito biamažo. K izčrpnemu poročilu, ki ga je prinesel včeraj »Ponedeljek«, naj za izpopolnitev slike radikal-skega iiaska citiramo samo naslednje podrobnosti v poročilu »Politike«: lateresantno ie, da ie od strani Beograjčanov bila slaba udeležba: ob otvoritvi zborovanja je bi!o prisotnih jedva 750 omladincev in meščanov. Pozneje šele se je nabralo 2 do 3 tisoč glav. Zborovanje je trajalo skupno z govori, ki jih ni bilo mogoče čuti zaradi strašanskega nemira demonstrantov in skupno s prerivanjem iti pretepom ravno 1 uro. Kot posebnost po-vdaria »Politika«, da so se prvič culi med vzklikanjein Davidoviču in Pribičeviču tudi klici: »Živel Radič!« Takoj po 9. uri so se začele zbirati pred spomenikom kneza Mihajla male skupine radikalskih omladincev. Čeprav je bil krasen, skoro pomladanski dan, ni bilo na licih sklicateljev mitinga opažati veselega, svečanega ali borbenega razpoloženja, marveč neko čudno skrb. Radikalski omladin-ci so se dogovarjali z narodnim poslancem Gjuro Jankovičem, kje naj govorijo, ker uprava Narodnega gledališča ni dovolila, da bi govorniki nastopali na balkonu gledališča. Končno so se odločili, da bo za tribuno služil poštam en t spomenika. Komaj je predsednik radikalske omla-dan^ke organizacije Pera Milovanovič otvoril zborovanje, so se STedi množice začuli protestni vzkliki demonstrantov: »Živel Pribičevič!« Prv> nato povzame besedo pravnik Sve-tomi-r Radovič. Čita svoj govor z drhtečim glasom in ga sredi silnega tumulta ni mogoče slišati. Njegov govor neprestano prekinja vzklik aajje in petje demonstrantov. »Živel Pribičevič! Živel Ljiiba Davidovič! Živel Radič! Živel čika Ljuba!« kličejo navdušeno demonstranti in dvigajo kkbuke v zrak. Polagoma, a vztrajno si krčijo poti in se približujejo spomeniku. RacSkalsfci omladinci odgovarjajo o vzkliki: »Dol s Pribičevičem!« a demonstranti odgovarjajo: >Zivel! živel! Dol z nasiln!-ki, dol s plačanci!« Žvižganje z vzklikanjem in kričanjem se združuje v uniebesno razsajanje. »Živel kralj Aleksander!« kličejo demonstranti. »Živeli radikali!« odgovarjajo plaho radikalski om'adinci. Sledi prvi spopad. Radikalski omladinci se trudijo, da bi preprečili prodiranje demonstrantov. Nastane gneča Demonstranti se ustavijo in prepevajo: »Hej Slovani«, nato pa: »Ni brige te sivi ptiču, mi smo s tobom Svetozar Pribičeviču!« Govornik Radovič preneha s čitanjem svojega govora Radikalski omladinci pri-čno zmerjati demonstrante za izdajalce, češ: »Vas je poslal Ljuba Davidovič, da razbijete miting!« In predsednik mitinga Pera Milovanovič vzklika razjarjen proti demonstrantom: »To ie Davidovič poslal svoje plačance, da nam pokvarijo zbor!« Radikalski omladinci se umikajo s svojo zastavo, demonstranti dvigajo na ramena novinarja Srbo Todoroviča in burno vzklikajo: »Živel Pribičevič! Živel čika Ljuba! Živel Radič!« Ponovno se elektrizirajo duhovi. Demonstranti prijsmljejo radikalske omladin-ce za grla in sa krčijo pot do spomenika. Začnejio padati kepe zmrzlega blata, razvije se pretep Nastopa policija in razganja zborovalce. Radikalski omladinci se umaknejo v spremstvu dveh orožnikov na konju skozi Vasino ulico. Združeni samostojni demokrati, davidovičevci in drugi pa po kratkih govorih nekaterih svojih voditeljev sprejmejo resolucijo, zaključijo zbor in se trato mirmo razidejo. Za hrabrost radikalskih omladincev je pač dovolj značilen zaključni incident, ki ga ob koncu svojega poročila navaja »Politika«: Pred občino so sklicatelji zbora, ki jih je bilo jedva še 30 do 40, razvili zastavo in se nato razkropili Neiki lOletni deček je napram njim vzkliknil: »Žive! Davidovič!« Eden izmed radikalskih omladincev ga Je seveda takoj začel psovati in mu pretiti, toda neki kondukter je fantka vzel v zaščito ter vzkliiknil napram radikalskemu omla-dincu: »Znaš ti, bre, ko ie Davidovič? Kad te ja uhvatim, neče te ni Velja Vukičevič spa-siti!« . . . Vse dosedanje predstave razprodane! NEKAJ ČESAR LJUBLJANA ŠE NI VIDELA! Nihče ne sme zamuditi in vsak si mora ogledati čarobno lepo, strastno in demon« sko igro prekrasne junaškega VICTOR MAC LAGLENA stasitega DON ALVADARA in drugih umetnikov, v drugem najbolj« šem svetovnem velefilmu ČE TE LJUBIM... ČUVAJ SE! Monumentalna drama strastne ciganske Ijttbavi. Posneto v Španiji, v domovini lepe Dolores del Rio Ogromne množice sodelujočih' Ljubav, strast, užitek, ples, opojnost m razkošje so dodelili temu velefilmu Drugo svetovno nagrado Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Kulturni pregled 31.: Zaprto. Sreda,- L: «Kandida». Q. ©tfcrtok. 2.: ob 15.: «PepdJaa». Mladinska predstava. Izv. Petek; 3.: «Bofjši gospode. A Ljubljanska opera. Torek, 31.: Zaprto (generalka). I.: , najboljše dl-ame pokojnega pisatelja z go. Jele-no Kešeljevičevo v naslovni ulogi. Junaška operacija tenorista Rijavca Da: kdo še ne ve tega? Slavni naš tenorist Rijavec, ki zanje triumfe v Berlinu, nima več svojega nosu. Ni več lastnik onega svojega znamenitega nosu Na neki berlinski kliniki, kjer popravljajo ušesa, kosti in grudi, na tej čudotvorni kliniki si je dal tudi g. Rijavec odsekati nos. Da se razumemo: ne celega nosu. Temveč tako nekako polovico. Ono, kar je ostalo, šc vodno predstavlja precej lep balkonček. Operacija se ie izvršila početkom januarja. Junaštvo našega slavnega tenorista je uprav bajno Brez narkoze, pri popolni zavesti je dopustil zdravniku, da mu seže s škarjami v nos, mu odlepi kožo, nažaga kost, odreže meso in končno znotraj zašije. In zakaj vse to? Očividno zaradi tega, ker je neki kritik v »Berliner Zeitung« šaljivo pripomnil, da je težko ugotoviti, ali ima Rijavec večji glas ali večji nos. Druge kritike so bile polne samih pohval. »S sigurnostjo,« ie pisala »Vossische Zeitung«, »ki meji na eleganco, je mladi Jugosloven Rijavec pel svoje kantilene. Cist, izsborno šolan glas« . . Istotako sta »Ber. Tageblatt« in »Lokal-Anzeiger« po predstavi opere »Car-men«, kjer je Rijavec pel skupno s svojo istotako slavljeno tovarišico Ljubico de Strozzi iz Zagreba, soglasna v hvali, da je Rijavec pravi tenor velikega formata. Toda oni hudobnež pri »B. Z.«, ki se ie edini pošalil v tem zboru pohval, je očividno razjezil Rijavca, da se je končno odločil za operacijo. In po operaciji, ki jo je izvršil znani berlinski operater dr. Engelmann, je Rijavec še par dni ostal na kliniki ter jo končno zapustil z obližem na nosu. Nu. že tri dni riato je od'epil cbliž in na ulici se je pojavil novi Josip Rijavec, prerojen kakor ptič. Feniks. Za snočnjo (ponedeljsko) pred stavo, kjer je Rijavec prvič zapel v operi »Manon«, je vrlo ljubeznivo pozval svojega krvnika iz »B. Z.«, da se zdaj izrazi, kako mu je všeč reducirani nos . . . Tudi v humorju je Rijavec ves prerojen in sam uganja prav srečne dovtipe na račun svojega nosu. Pomiluje znanega karikaturista Pjera Krizaniča, češ: »Prej mu Je zadostovalo, da je narisal samo nos, pa je bila moja karikatura gotova. Kako me bo siromak sedaj karikiral!« ... In ko to pripoveduje,, od časa do časa poboža svoj novi nos, ki je sicer še -malo otečen. a bo v par dtneh tako moderen, da rojaki kratkomalo ne bomo prepoznali Rijavca, ko se zopet pojavi med namfl. Danes ob 9.15 zvečer slavnostna premijera gigantskega nad-f0ma Napoleon 1 i BON APART E Francoski monumentalni velefilm slavnega režiserja ABEL GANCE. V glavni in na« slovni vlogi Albert Dieudonne Produkcija: Societe Generale de Films, Pariš. — Monopol aBa!kan«Film» Zagreb. Veličasten film! Detinstvo, mladost, fantovstvo in slavna doba, zlata epoha evropskega velikana in njegova propast! — Film milijonov fran« coskih bank. Samo snimanje je trajalo tri leta, s stroški nad 18,000 000 frankov! Veliko kinosgledališče avo. — Zdar! 220 Danes ob 9.15 uri zvečer slavnostna premijera gigantskega nadfilma Napoleon Bonaparf KINO «DVOR» Domače vesti * Odlikovanje prosvetnih delavcev. Minister prosvete je kralju predložil v podpis ukaz o odlikovanju prosvetnih delavcev povodom letošnje svetosavske prosiave. * Odlikovanje. Slavko Flemeli, direktor kraljevih lovišč v Sloveniji, je odlikovan z redom sv. Save petega razreda. ♦ V Starem Logu pri Kočevju je bil izvoljen za župana poštar g. Josip Eisenzopf, za prvega svetovalca gostilničar g. Ivan Samida, za drugega posestnik g. Franc Sa-mida hi za tretjega svetovalca posestnik g. Jurii Gramer. * Položaj oblastnih šolskih nadzornikov. Leta 1925. je bila v ministrstvu prosvete uvedena praksa, da se učitelji z ukazom imenujejo za oblastne šolske nadzornike. Tako Je bilo že tedaj imenovano večje število učiteljev za oblastne Šolske nadzornike Lansko leto, ob priliki redukcije proračuna, -so bila reducirana tudi mnoga mesta oblastnih šolskih nadzornikov ter so z redkimi izjemami, vsi oblastni šolski nadzorniki bili fmenovanl z ukazom za okrajne šolske nadzornike pod pogojem, da Še nadalje vrše službo oblastnih šolskih nadzornikov. Sedaj se Je v ministrstvu ugotovilo, da po zakonu ne morejo biti ukazni okrajni nadzorniki ter so vsi prejšnji ukazni oblastni šolski nadzorniki, pozneje z ukazom imenovani za okrajne šolske nadzornike, seda;} z novim nkazom imenovani za učitelje osnovnih šol. * Zrelostni Izpit za učiteljice na meščanskih gospodinjskih in kuharskih šolah so na napravile pred posebno izpitno komisijo pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Mama na gospodinjski šoli »Mladika« naslednje osnovnošolske učiteljice: Justina Hiti, Antonija Kolarič-Bahovec in Vera Kuni elj^Moborič iz LJubljane, šolski sestri Romana Toplak h Apač in OtiHja Zemljak Iz St Jerneja na Dolenjskem. ♦ Odobrenje javne prakse. Minister za javna dela je v smislu uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih odobril, da smejo inženler Ferdo Klopčar iz Škofje Loke ter arhitekta Rudolf TSnnies in Ivan Led!, oba iz Ljubljane, vršiti javno prakso na vsem teritoriju naše države. ♦ Državni prosvetni program. V začetku prihodnjega meseca se bo v ministrstvu prosvete sestal plenum komisije za izdelavo državnega prosvetnega programa, ki le doslej delovala v sekcijah. Komisija bo takoj pričela z definitivno izdelavo programa, ki bo potem predmet diskusije na sejah glavnega prosvetnega sveta ter se bo šele potem predložil ministru v podpis. ♦ Smrtna kosa. V Ljubljani Je umri krojaški mojster g. Ivan Lipovšek. Pogreb pokojnika, ki Je bil vedno zvest pristaš SDS, se bo vršf! danes ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče v Stopanji vasi. V splošni bolnici v Celju Je umrla po dolgem ln mučnem trpljenju v starosti 68 let ga. Terezija Auerjeva, soproga pripravnika finančne kontrole v pokoju g. Alojzija Auer-ja v Laškem. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin preostalim naše iskreno sožalje 1 4 Poštna vest. Pošte, ki so prešle iz področja zagrebškega poštnega ravnateljstva v področje ljubljanskega poštnega ravnateljstva so: Dekanovci, Donja Dtrbrava, Do-nji Kraljevec, Donji Vidovec. Draškovec, Goričan, Kotoriba, Maclnec, Mala Subotica, Mursko Središče, Nedelišče, Podturen, Pre-tog, Sveta Marija. Sveti Martin na Muri, Stringova, Vratišimec, Čakovec, Kastav Sveti Matej, Zamet in Legrad. ♦ Telefonska služba pri pomožni pošti Sv. Janez ob Boh. Jezeru. Z ministrskim dovoljenjem ie lavna telefonska govorilnica pri poletni pošti Sv. Janez ob Boh. jezeru po zatvoritvi te pošte dne 7. oktobra 1927. ostala še nadalje v obratu in sicer v zvezi s pomožno pošto, ki je bila Po zatvoritvi poletne pošte v istih prostorih otvorjena. Ta telefon opravlja v smislu pravilnika za telefonsko službo tudi brzojavno službo in posreduje brzojavke po telefonu. ♦ Uvedba selske dostave pri poŠti Bela cerkev na Dolenjskem. Nedavno ie pričel selski pismonoša pošte Bela cerkev na Dolenjskem dostavljati ob ponedeljkih, sredah in petkih po vaseh: Družinska vas. Dolnje Rronovo, Draga, Dolina, Hrib, VInji vrh, Tomažja vas, Stranle In Rutna vas (I. okraj) ob torkih, četrtkih In sobotah pa po vaseh* Gornja Gomila, čadreže, Golo. Prapreče. Gmajnlca. Pristavica in Breška vas (II. okraj). * Četrti razred na naših železnicah. V našem PrhnorJu se že intenzivno vršijo priprave za prihodnjo poletno sezik>. Da se olajša poset našega Primorja in drugih naših krajev, je prometno ministrstvo odredilo, da se s 1. majem uvede na naših železnicah tudi četrti razred v potniških vlakih. Vožnja bo za polovico ceneJSa kakor v tretjem razredu. Velikega pomena za razvoj tujskega prometa bo tudi okobiost, da se s 1. marcem železniška tarifa zniža za 20 <čo 30 odstotkov. ♦ Konzorcij za izdajanje adresaria mesta LJubljane In okolice Je razposlal v teh dneh nad 5000 obvestil v Ljubljani in okolici obstoječim podletfem vseh vrst ter prosi vse one, Id so opazfll v svojem naslova kakršnokoli nepravilnost, da nrn to tako) sporoče Istočasno sporoča, da posluje pisarna od 1. februarja na Kongresnem trgu 5t. 3-1, telefon št. 2970. 340 * Dražba sv. Cirila fn Metoda v Ljubljani sporoča, da Je mestna ženska podružnica v Ljubljani priredila dne 5. t. m. vesefioo, ki Je prav lepo uspela. Veselico še priredita podružnica na Savi dne 2. februarja In podružnica v Rušah. Družba prosi tudi druge podružnice, da v tem predpustu napravijo kako veseHco. Ker Je dru£>a humanitaren zavod, Je oproSčena državne takse. 239 * Loterija »Jadranske Straže«. »Jadranska Straža« bo priredila z odobreniem kmetijskega ministra loterijo, katere čisti dobiček Je namenjen za nabavo Šolske ladje za našo vojno mornarico. Za to loterijo teda glavni odbor »Jadranke Straže c 390400 srečk po 10 Din, Dobitkov bo 6500. Prodaja srečk se Je začela dne 1. Januarja 1928, žrebanje pa bo dne 1. maja 1928. * Iz Sefc oa Braču nam poročajo, da je pri žrebanju tamošnje loterije doMa hišo srečka Št. 1231. — Orkovhiarstvo. * Kralj za gladujoče v Bosni ia Hercegovini. Kralj Aleksander Je daroval 500.000 Din z naročilom, naj se ta denar takoj razdeli med najsiromašnejše prebivalstvo. * Nezgoda vojniškega avijon a. Kakor javljajo iz Zelenike, Je prošli četrtek med poletom iz Zelenike v Kumbor padel v morje neka vojni hidroplan. Na kraj nesreče Je prispel parobrod »Skodra«, ld Je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Pilot ie utonil, ostala posadka pa je bila rešena. Hidroplan Jo remorker vojne mornarice prepeljal v Gjenovič. * Nevarna sleparka aretirana. S Sušaka Je prišlo te dni v Dugo Reso pri Karlovcu neko dekle, češ, da išče službo v tamkajšnji tovarni bombažnega blaga. Posetila je neko gospo ter se tej predstavila za Mileno Dobrčevo, novo učiteljico, premeščeno v Dugo Reso. Gospo je zaprosila naj ji posodi 60 Din, ki jih vrne, čim prejme svojo plačo. Ko je imela denar v rokah, je »učiteljica« takoj izginila ter se potem pojavila v Karlovcu kot poštna uradnica, kjer Je neki gospe} Izmaknila zimski plašč. Policija jo Je kmalu izsledila. Ugotovilo se Je, da se mlada sleparka imenuje Elizabeta Škofova rodom iz Gradca, odkoder se je pozneje s starši preselila v Trst StaTši so ji kmalu nato umrli, ona pa le začela potepuško življenje, ki lo Je končno privedlo v zapor. Kjer je osumljena tudi špijonaže, so Jo spravili v policiske zapore v Zagrebu. * Požar v Kočanih. V soboto ponoči je v Kočanih v ružni Srbiji v poslopju okrajne finančne uprave nastal požar, ki se je naglo razširil na celo poslopje, ki je pogorelo do tal. Z velikim naporom je bil rešen del arhiva. Kako je požar nastal še ni pojasnjeno. * Strela ubila dva brata. V okolici Mo-starja je prošli petek diviala huda nevihta. Seljaka brata Marko in Nikota Malkovid, ki sta se vračala z dela. sta Iskala zavetja pod veliko bukvo. Strela ie nenadoma udarila v bukev. Marko se Je takoj mrtev zgrudil na tla. Nikola pa ie obležal nezavesten in je kmalu nato Izdihnil. * Nova bolgarska trojka na našem teritoriju. V okolici Novega Sela v bližini bolgarske meje se ie predvčerajšnjim pojavila bolgarska tolpa. Oblastva so takoj odredila pogon. vendaT se ie trojki posrečilo pobegniti preko meje. Aretirani pa so bili neki našinci, o katerih ie dokazano, da so trojki šli na roko. ITO — zobna pasta najboljša. * Trgovci, obrtniki, v trgovskih stikih s ŠkofJo Loko, spominjajte se svoj čas odposlanih okrožnic in daruite za spomenik padlim! Vaša požrtvovalnost bo naiboliša re-ktema Imena darovalcev se objaviio iavno Vaše tvrdke pa se bo obenem priporočalo' — Odbor za zgradbo spomenika v Škof« Loki. 197 + Pri glavobolu, omotici, bolečinah v ušesih, slabem spanju, razdražlvvosti. takoj uporabi pristno naravno »Franz-Josef« grenčico. Izjave klinik za interne bolezni nam pričajo o velikih uspehih, ki jih ie povzročila »Franz-Josef« grenčica. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Tudi najhujšega sovražnika naših sadovnjakov uničimo z zimskim škropljenjem z Arborinom. 55 * Čajanka. Čajne mešanice sO naiizdat-nejše. Zahtevajte iih povsod. NAJNOVEJŠE BARIJ EVE RADIO*CEVl Po napornih, dolgotrajnih raziskavanjih plemenitih kovin glede njihovih sposobno* sti za emisijo so strokovnjaki ugotovili, da vsebuje čisti metalični BARIJ izmed ostalih najodličnejša svojstva TežkoČa je bila le v tem, da so se le v večjih količi« nah stvarjale žice čistega barija. Končno je laboratoriju firme »Tungs* ram« uspelo z veščim izkoriščanjem moder* nih metalurgičnih metod najti način za fabriciranje žic metaličnega barija, ki se odlikujejo po svoji enoličnosti. Te žice predstavljajo najidealneiše žarne niti za radio cevi, ki pri najmanjši potrošnji to* plotne struje dajejo enolično, zelo visoko emisijo za ves čas uporabljanja. Trajnost teh Cevi je neomejena, brez ozira na iz* borne lastnosti, ki jih s sedanjimi norma!* nimi radio*cevmi ni mogoče doseči. »BARIJ EVE RADlO*CEVl« lahko upo. rahljate pri vseh spojih in pridejo do po* polnega učinka baš pri umetnih spojih. Prirejene so posebne tipe za audion ter za visoko in nizko frekventno pojačevanje; za končno pojačevanje so uprav nedoseg* Ijive radi svoje velike emisije. Amaterji lahko tudi za oscilativne cevi izberejo posebne tipe. Te nove cevi moremo vsa* kemu velikemu radio»amaterju najtopleje priporočiti. Dobite iih v vseh boljših radio trgovinah ali t. t. »Tungsram« d, d. Zagreb in Beo* grad. O s z ŽIGOM K U! C o najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše Iz Ljubljane Velike neprilike so doletele zadnjo številko »Življenja ln sveta« v Ljubljani Dasi Je bilo oddano »Življenje in svet« na glavno pošto že v petek ponoči, so ga nekateri naročniki dobivali dostavljenega šele v ponedeljek popoldne in izključeno ni, da ga vsi tudi še včeraj niso prejeli. Zaradi tega Je bilo v soboto ln včeraj v upravi »Življenja ln sveta« nešteto reklamacij ln mnogo pritožb. Za bodoče bomo te poštne težave in neprilike upoštevali ter ukrenili vse potrebno, da bo list tudi v Ljubljani že najkasneje v soboto v rokah naročnikov. Za sedaj pa nujno prosimo vse one ljubljanske naročnike, ki bi »Življenje in svet« proti vsemu pričakovanju danes vendarle še ne prejeli, da to takoj sporoče upravi (Prešernova ulica 54). Ako se ne moreio osebno zglasiti, naj koga pošljejo, ali pa naj reklamacijo sporoče po telefonu št. 2036. Uprava želi, da bi mogla že prihodnja številka iziti brez reklamacij. Obenem prosimo one ljubljanske naročnike »Jutra«, ki še niso naročili »Življenje in svet«, naj to brez odloga store, da jim more uprava še pravočasno poslati zaostalo številko. Osebna vest Gospod dr. Fran Vodo-pivec. veliki župan ljubljanske oblasti zaradi odsotnosti v službenih poslih ne sprejema. u— Društvo orožnfšklh upokojencev za Slovenijo v Ljubljani bo imelo od 4. februarja naprej vsako prvo soboto v mesecu ob 16. zvečer pri «Novem svetu» v Ljubljani svojo redno odborovo sejo, h kateri se uljudno vabijo društveni člani, ki so članarino poravnali. Nadalje se vsi člani prosijo, da blagovolijo brez odlašanja poravnati članarino za leto 1928. in zaostalo članarino (3 Din na mesec). Srednji vek! Večni Rim! Največji ljubimec sveta Don Juan z znamenitim igralcem John Barymorrijem pride v Elitni Kino Matica. u— Odvetnik dr. Albin Kandare naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno začasno na Bleiweisovi cesti št. 18. 193S u— Večerni gospodinjski tečaji v gospodinjski šoli »Mladika« za mestne uslužbenke in soproge mestnih uslužbencev se prično dne 8. februarja ob 5. uri popoldne. Vpisovanje za tečaj se vrši dne 1. in 3. februarja, vsakokrat od 3. do 5. ure zvečer v Mladiki, pritličje. Vsa pojasnila daje voditeljica gospodinjske šole. u— Pevski zbor Glasb. Matice v Ljubljani. Danes v torek vaja za ženski zbor cA 18.15 in za moški zbor ob 20. — Odbor. u— Plesna šola družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ priredi na Svečnico 2. februarja ob 20. uri v veliki dvorani hotela «Union» zaključni plesni venček. Vsi obiskovalci plesnih vaj se naprošajo, da zahtevajo vabilo, če ga še niso prejeli v poslovalnici, Gledališka ul. št. 8. 238 Dr. Derč se je preselil v Strossmayerjevo ulico 5, poleg otroške bolnice. IAKLJUČNI VENČEK p.c^ne < !e ciružan,iei'a odse ;■■ dru i a državnih računskib uradnikov s- viši v o pljevi ulici, se ie ponudil v nedeljo popoldne nekaj časa v gostilni na Sv. Petra Cesti št. 53. Okrog njega se Je posedlo pozneje še nekaj gostov, izmed katerih pa Je bil eden brezvesten dolgoprstnlk, ki Je Izrabil priliko ter ukradel Erjavcu listnico z nekaj nad 40 Din gotovine. a— Slabo poplačana dobrota. V hišo pocestnice Marije Babnfkove na Gasilski cesti St 13. je prišel pred Dar dnevi neznan moSkl, ki Je pričel vzdihovati, da ie brezposeln hi da je prisiljen prositi za pomoč. Babnlkovi se je moSki, ki se Je predstavil za Jos. PHipovlfia, doma Iz Sarajeva, zasmilil, zato mu Je postregla s kavo ln kruhom. Ker mu je hotela podariti tudi nekaj drobiža. ki ga pa ni Imela pri rokah. Je odšla k sosedi, da menja 10 Din bankovec. Ker tudi soseda nI imela drobiža, je ob povratku podarila prosjaku celega kovača. Filipovič Je nato ves ginjen zaradi njene dobrote »ČRNO-BELA REDUTA" 11. februarja v Unionu Najpestrejšo izbiro svile, orepp de in drugih modnih potrebščin za dame in gospode itd. priporoča P. MAGDIČ, Selenburgova uL brzo odšel in izginil. Babnikova je kmalu opazila, da je odšla ž njim tudi 100 Din vredna britev, ki jo je imela spravijeno na oknu. u— Neznano kam izginil. Neznano kam je pobegnil od svoie družine že pretekli četrtek brzojavni mojster tehniške sekcije Henrik Wimmer, stanujoč na Starem trgu št 15. Ker je bil Wimmer zadnje dni videti duševno zelo potrt, so njegovi svoje« v skrbeh, da ni morda izvršil samomora. u— Zamenjane smučarske palice. V nede. Ijo je na postaji v Planici neka oseba zamenjala svoje smučarske leskove palice za bambusove, temne barve, z naravno grčo, širokimi kepliicami. popolnoma nove. Do-tična oseba naj iih izroči v trgovini Goreč, kjer dobi svoje, tekom 8 dni, sicer se bo v'ožf]?) kazenska ovadba. Danes ob 9*15 uri zvečer slavnostna premijera gigantskega nadfilma Napoleon Bonauarte KINO «DVOR» ■■i Iz Maribora a— Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru je imelo v minulem letu po poročilu na nedeljskem občnem zboru 1728 plačujočih redn'h članov. Vršilo se je 17 odborovih sej 4 veliki javni protestni shodi, v Beograd Ljubljano in Celje pa je bilo odposlanih pet deputacii. Navajali so se posamezni kričeči primeri pretiranih zahtev nekaterih hišnih posestnikov in ugotovilo se ie, da je doslej pri sodišču vloženih 353 stanovanjskih odpovedi, od katerih ie 285 že pravomočnih. Dosedanji društveni odbor je bil ponovno izvoljen. a— Nova vrtnarija v Mariboru. Mariborsko Olepševalno društvo je že lani znatno razširilo svojo vrtnarijo v Ljudskem vrtu s pomočjo mestne občine. Veliki izdatki so pokazali potrebo, da društvo svojo vrtnarijo postavi bolj na trgovinsko podlago, da na ta način dobi večje dohodke ter tako razbremeni mestno občino Pa tudi povečanje in renoviramje mestnih parkov zahteva, da ima društvo čim večjo vrtnarijo. Da ni treba vsake stvari kupovati drugod, kakor ie moralo doslej, je odstopila mestna občina Olepševalnemu društvu večji kompleks zemlje pri mestnem vodovodu na Teznu, da tam napravi prvo vrtnarsko šolo, ki bo gojila zlasti grmičevje, potrebno za mestne nasade, cvetlice v svrho olepšave mesta in v manjši meri tudi sadno drevje. To novo vrtnarsko šolo Je poklicala v življenje dejanska potreba in bo gotovo v znatni meri v korist zunanjemu licu mesta. 1. februarja ob '/s21: uri v dvorani pivovarne »UNION* planinski ples a— Mariborski gasilci sc imeli v soboto svoj redni letni >bčni zbor, ki je ponov no izvolil sedanji odbor s kapetanom g. VollerJem na čelu Preteklo leto je stavilo na mariborsko gasilno društvo in njegov rešilni oddelek velike zahteve. Šest let že ni bilo take nevarnih požarov, kakor so bili v prošlem letu večkrat Najnevarnejši je bil požar v tovarni »Volta« na Koroški cesti, kjer ie bilo nakopičenih mnogo eksplozivnih snovi in kjer se je v neposredni bližini nahajala velika zaloga karbida. Gasilci so ogenj lokalizirali ter tako preprečili veliko katastr )fo Tud. v Sikolah, kjer je v viharni noči gorelo devet objektov, so se odlično izkazili mariborski gasilci s svojo moderno opremo. Rešilni oddelek je prihitel na pomoč v minulem letu v 1644 primerih Število nesreč stalno narašča. Povprečno pride na dva dni devet nesreč, pri katerih mora intervenirati rešilni oddelek. Lani je dobilo mariborsko gasilno društvo prvič subvencijo, in sicer 5000 Din od velikega žigjanstva. a— Nabavite oz. naročite si srečke drž. razredne loterije pri blagajni gl pošte V Mariboru. 232 Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celle (mesto), ki se vrši vsako sredo zvečer, ta teden odpade zaradi raznih prireditev. e— Svetosavska beseda v Celju. Pravoslavna cerkvena občina v Celju bo priredila jutri v sredo 1. februarja t. 1. v Celjskem demu ob pol 9. zvečer svetosavsko besedo. Prvi del programa obsega koncert Srbskega pevskega društva v Zagrebu in g. Karla Sancina, ravnatelja Glasbene Matice v Celju. Koncertu sledi ples z voiaško godbo, čisti dobiček ie namenjen za zidanje cerkve sv Save v Celju. Ta naciionalno kulturna prireditev zasluži, da se Je udeleži nactJo-nalno čuteče občinstvo potooStevflno. e— Važno za nabornike. Mestni magistrat celjski poziva z razglasom vse mladeniče letnikov 1908, 1909, iu 1910., da se osebno žglasijo na mestnem magistratu. I. nadštr. št 14. Zglasiti se je od 3. do 18. februarja 11 Oni mladeniči letnika 1908.. ki so V Celje pristojni, morajo prinesti s seboj domov-nico, krstni list družinsko polo, v kateri morajo biti vpisani vsi živi in umrli člani rodbine, vsa šolska spričevala in potrdilo davčnega urada glede letnega neposrednega davka. Oni mladeniči letnika 1908. ki niso v Celje pristojni, in pa vsi letnikov 1909 In 1910. ne glede na to, kam so pristojni, pa morajo prinesti s seboi le domovnico. krstni list in družinsko polo. Odsotne nabornike morajo prijaviti z dokumenti nrih starši. e— Uporaba grobov na mestnem pokopališču. Pravica uporabe grobov na mestnem pokopališču, ki je bila pridobljena pred 20 leti je po pokopališkem redu mestne občine celjske ugasnila. Stranke, ki Želijo grobove obdržati še naprej, moralo p'ačat! tozadevne pristojbine najpozneje do 31. marca 1928. Po pretekH tega roka bo mestna občina prosto razpolagala z grobovi e— Celjske raznoterosti. V sredo 28. t. m. si je nekdo privoščil zelo slabo šalo. Položi! je med Mestnim mlinom fn žago g. Sodina v Gaberju na železniške tračnice več kap-sljev. Ko je pripeljal osebni saviniski vlak, je nastala močna detonacija. Strojevodja !e vlak takoj ustavil ter ugotovil, da na srečo eksplozija ni povzročila nobene škode. — Istega dne je okrog poldneva nekdo ukrade! ge. Raschevi iz stanovanja ge Kuster-jeve ovratnik iz kožuhovine ter par srvih rokavic. Slične tatvine se V Celju dogajajo zelo pogosto. VELIKI GASILSKI PLES KRANJ NARODNI DOM SVEČNICA Iz Trbovelj t— Občni zbor Sokola v Hrastniku. V nedeljo se je vršil 16. redni občni zbor So* kola v Hrastniku. Iz poročila staroste Hof=> bauerja smo posneli, da bi se moral vršiti žc 20. redni občni zbor, toda 4. občne zbo* re je med vojno bivša avstrijska viada iz umljivih razlogov zabranila. Društvo bo praznovalo letos 201etnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo L 1908. kot odsek So« kola v Zagorju, Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da je pomanjkljiva redna uspeš* na telovadba ter da ni baš ugodno finanč* no stanje društva Pri volitvah je bil izvo* Ijen naslednji odbor: starosta Lojze Hof« bauer, podstaTosta Davorin Čander, načel« nik Pavel Bauerheim, načelnica Zorana Hauptmanova, tajnik Filip Slokan, blagaj* niča Čandrova, prosvetarica Zorana Haupt* man o v a. t— Narodni dom v Hrastniku bo vpri* zoril na Svečnico ob 17. uri Majcnovo «Kasijo». t— Naval na stojnice s cenenim mesom. Te dni sta prodajala na tržnem prostoru v Trbovljah dva mesarja lepo goveje meso kg po 10 Din. Naval na stojnici je bil ogromen. Zanimivo je, da sta neka druga dva mesarja prodajala konjsko meso po 6 Din kg brez kosti, in da sta tudi ta dva kmalu razprodala vse meso. t— Rezervnim oficirjem sekcije Trbov* Ije. Redni mesečni sestanek bo jutri ob 20. uri v rudniški restavraciji. t— «Slovenec» se zadnje čase prav rad zaletava v krajevno org. SDS v Trbovljah. Gotovo ga boli, da se je začela tako lepo razvijati. Zaletava se tudi v razne gospo« darske ustanove, v katerih klerikalci še nimajo večine. Z raznimi tendenci joznimi in izmišljenimi poročili hočejo delati «šti* mungo* proti tem institucijam. Prav ni «Slovencu» tudi, da se demokrati zanimajo za razne strokovne organizacije, pri kate* rih bi radi klerikalci feuliali svojo juhko. Domišljujejo si, da so samo oni poklicani, da rešujejo strokovna in socijahva vpraša* nja. Kako jih rešujejo, vidimo sedaj, ko znižujejo rudarske pokojnine, kljub temu, da je minister za socijalno politiko g. dr. Gosar. Življenje v pragozdovih Brazilije (Nov film ZKD.) Ponosno se prelivajo valovi veletoka Aimaaome, ob čigar bregovih se razprostirajo neiprodirai pragozdovi. Nedotaknjeni od prastarih časov so mikali že od nekdaj drzne raziskovalce. Toda le z velikimi težavami in korakoma je mogoče prodirati v njihovo temino in odkriti skrivnostni paj-čolan, v katerega je odeto to čarobno delo narave. Leta 1924. je priredila filmska družba »Ufa« v Berlinu znanstveno ekspedicijo v te kraje pod vodstvom barona Adolfa Vera Dungerna. Prodirala je preko širnih poljan. kjer so se pasle ogromne črede konj in goveje živine pod nadzorstvom ie maloštevilnih pastirjev Ko Je dospela ekspedicija v notranjost pragozda, le bila deležna nepričakovanih dogodkov. Na nebotičnih drevesih so se nahajala gnezda malih kolibrijev vseh mogočih barv iu velikosti; različni veliki metulji so letali od veje do veje Tu Je prežal ogromen škorpijon na svojo žrtev. Tam zopet vrišč ki fcrušČ oipic, ki so poskakovale z drevesa na drevo, se leno zibale na vejah ali pa glodale ogromne sadove raznih palm Na tieh se Je zvijala v klopčič ogromna kača boa oonstric-tor, in dvigala svojo opasfro glavo Malo dalje je bila Ogromna zgradba termitov, poleg nje pa medved, ki ie hlastal po mravljah, bežečih pred njegovim pogubo-nosnim jezikom. Vsepovsod bujno življenje narave! V vodah ogromne ribe. katerih vsaka bi bila v Evropi prava senzacija; žabe, razni veliki kuščarji, najrazličnejše vodne Ptice vseh vrst. osobito pa ogromni krokodili s svojim ostrim zobovjem so bili dnevni gosti te opisne ekspedicije. Vse te svoje doživljate In najopasnejše love na zveri vseh vrst je posnela ekspedicija v prelepem filmu, ki le bi! vsepovsod predmet občega občudovanja Ta film. ki se predvaja prvič v Ljubljani. Je dala ZKD sedaj na spored na Svečnioo 2 februarja: predvaja! se bo kakor običajno v prostorih kina Matice ob 11 dopoldne KaJcor le posneti i t gornjega opisa le bfl izredno zanimiv. zaradi česar opozarjamo že danes nanj našo publiko ZKD ga bo ponovila Se v soboto 4. februarja oh 14.30 vrl fn v nedeljo 5. februarja ob 11 ari dopoldne. Seja ljubljanskega občinskega sveta Izvolitev magistratura gremija. ~~ Izjava SLS o pogajanjih med-obema večinskima strankama za trajno delazmožnost občinskega sveta. - Manifestacija za občin* sko avtonomijo. - Zahteva po odpravi kvalificirane veČine za proračun Ljubljana, 30. januarja. Danes ob 5. popoldne se je vršila prva redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Po otvoritvi seje je župan dr. Puc ugo« tovil sklepčnost ter izrazil željo, da bi bi* Io delo občinskega sveta uspešno in do* bro, kakor zahtevajo potrebe ljubljanske občine, ki je v precej težkem finančnem stanju. Poskrbeti bo treba predvsem za po* kritje 43 milijonov dinarjev dolgov iz pre* teklega leta (Vzkliki presenečenja.) Treba bo torej posojila za kritje tega dolga, po* trebne pa bodo v tekočem letu tudi nuj* ne investicije. Zato apelira župan na sode* krvanje ne samo vseh strank, ampak ce* Ioktipnega prebivalstva. Kar se tiče mest* nih nameščencev, bo župan zahteval, da bodo postopali povsem objektivno, pa tu* <8 on sam hoče postopati tako. kakor da ne bi pripadal nobeni stranki. Nato je župan predstavil prisotnega za* stopnika vlade, vladnega svetnika Boršt* narja, ter imenoval za overovatelja zapis« ttika obč, svetnika Janka Jegliča in Ernc* 0ta Vargazona. Naznanila predsedstva 19. t. m. ob rojstvu kraljeviča Tomisla* va je župan poslal kralju brzojavno čestit* ko v imenu občine. Mandate so odložili občinski svetniki: minister dr. Gcsar, Mar* cel Zorga in Valentin Urbančič; na njiho* va mesta pridejo v občinski svet Josip Ru* tar, inž. Gustinčič in Alojzij Potočnik. Po* ilcijsko ravnateljstvo jc oznanilo po listih, da bo izvedlo popis prebivalstva v Ljub* ?jani v svrho izpopolnitve volilnih imeni* kov. Na županovo pitisnjo bo policijsko ravnateljstvo ob tej priliki izvršilo tudi popis stanovanj. Znani prijatelj Jugoslovenov, član fran* ooskega senata Louis Chaset je povodom konstituiranja ljubljanskega občinskega sveta sporočil svoje čestitke in pozdrave celokupnemu prebivalstvu Ljubljane. Obl. odbor je zavrnil ugovor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani proti sklepu mest* ne občine, da se hiša na Poljanski cesti 15 poruši zaradi postavitve nove mestne hiše. Občinski svet je sprejel poročila pred* •■edstva brez debate na znanje. Izjava SLS Načelnik kluba SLS prof. Evgen Jarc je nato v imenu svojega kluba podal izjavo, v kateri sporoča, da so se takoj po potrditvi župana na predlog SDS pričela po= gajanja za ustvarite\> delazmožne večine v občinskem svetu. SLS je predlog sprejela. Pogajanja sicer še niso končana, vendar pa je sklenil klub SLS, da se udeleži vo* litev v magistratni gremij in tako manife* stira svojo voljo, omogočiti redno pošlo* vanje. S tem pa ne ustvarja nobenega pre« judica za nadaljnje delovanje in si klub SLS pridržuje popolnoma proste roke. Volitev v magistratni gremij Župan je nato sporočil, da sta se kluba SDS in SLS sporazumela, naj sc odstavijo z dnevnega reda volitve v posamezne od* seke ter izvršile samo volitve v magistrat* Bi gremij. Obč. svetnik Gustinčič ie protestiral proti odlaganju volitev in zahteval, naj se odseki takoj izvolijo in konstituirajo. Pri glasovanji! je bil predlog g. Guštin* čiča proti glasovom komunistov in soeija* listov odklonjen. Nato je obč. svetnik Tavčar predlagal, naj se na podlagi sporazuma z vsemi v po* štev prihajajočimi skupinami izvolijo v magistratni gremij naslednji občinski svet* niki: Josip Tur k, dr. Gregorič, inž. Bevc, Anton Likozar, St. Likar, dr. Jerič, Josip Pire, dr. Rožič, dr. Ravnihar. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje je bilo na predlog obč. svetni* ka Tavčarja sklenjeno, naj se redne seje občinskega sveta vrše vsak prvi torek v mesecu ob 6. popoldne. Izplačilo prejemkov mestnim uslužbencem župan dr. Puc je nato poročal, da je •rejel dopis šefa mestnega knjigovodstva, i sporoča, da po navodilih finančnega mi* nistra ne more dati mestni blagajni naro* čilo za izplačilo izdatkov preko proračuna, ako župan in občinski svet tega striktno ne zahtevata in prevzameta polno odgovor* nost. Ker je oblastni odbor odobril prora* čunski provizorij samo za mesec januar, je treba torej predvsem odobriti izdatke Za izplačilo plač onim uslužbencem, ki v proračunskih dvanajstinah na podlagi lan* skega proračuna niso določeni. V debati je obč. svetnik Tavčar nagla* šal, da je bil proračun za 1. 1927. sestav* Ijen že pred koncem 1. 1926. Vladni komi* sar Mencinger je nastopil svoje mesto dne 6. oktobra 1926., proračun pa je začel štu* dirati šele meseca julija 1927. Čakal je to* rej več kot pol leta, kljub temu pa ni po* ierbel v proračunu za pokritje povečanih gersonalnih izdatkov. Nastavil je 56 usluž* encev preko proračunske možnosti in to deloma celo brez prehodnega zaslišanja predstojnikov posameznih uradov. Ker je t f « _ j 1 _ i___ _ • efo< nega kluba, naj se sicer izplačilo ko proračuna odobri, zahtevat^ pa se mo* ra brezpogojno izvrševanje službenih dolž nosti. V mestnem zakladu je pri izdatkih 36 milijonov dinarjev, personalnih izdat* kov čez 15 milijonov dinarjev. Ta vsota je mnogo previsoka, tembolj, ker je za novih 56 uslužbencev treba izdati na leto čez 1,200.000 Din. , Ko bo zozet prilika govoriti o personal* nih zadevah na mestnem magistratu, bo morala biti prva zahteva reorganizacija magistratne službe. Prenehati mora dose* danii način nastavljanja uslužbencev. Po* trebno je, da se mesta sistemizirajo, vsako nastavljanje preko tega pa mora biti ab» solutno nedopustno. Vladni komisar je od* višno osobie plačeval iz prihrankov pri raznih ustanovah. Sedaj to ni več mogoče z ozirom na znana navodila finančnega ministra, ki pravijo, da so kritje personai* » nih izdatkov ne sme iskati drugod kakor v proračunu. Za sedaj je treba najti iz* hod, ker je nemogoče nameščencem, ki imajo dekrete, odpovedati službe. Razen tega se tudi iz socijalnih ozirov ne smejo ustaviti prejemki uslužbencem, ki imajo skrbeti zase in za svoje družine Izjavlja, da bo predvsem iz socijalnih ozirov glaso* val za izplačilo plač tem 56 nameščencem. Prof. Evgen J are je izjavil, da bo klub SLS glasoval za predlog. Navodila financ* nega ministra nasprotujejo marsikateri toč ki občinskega reda za Ljubljano. Predlaga, naj magistrat zaprosi oblastni odbor za odobritev proračunskega provizorija zame* seč februar. Obč. svetnik dr. Lemež je izjavil, da gre tu tako za vprašanje občinske avtonomije, kakor za položaj 56 uslužbencev. Navodila iin. ministra kršijo občinsko avtonomijo ln so protizakonita Občinski svet mora proti ■njim protizakonita Kar se tiče stvari same ie mnenja, da presega nastavitev 56 uslužbencev v času komisarijata vse meje. V času, ko so predvsem potrebna sredstva za razne nujne socijalne zadeve kakor ža brezposelne in brezstanovalče, je vsekakor šel vladni komisar daleč preko pravic, ki jih je imel Brez dvoma pa je socijalna dolžnost, da se dotičnim nameščencem izplačajo plače, ker ni njihova krivda, ako se ie brezvestno gospodarilo v občini Zato naj se plače izplačajo ne glede na navodila fin. ministra. Obč. svetnik Likar je grajal, da so se nastavljali uslužbenci iz političnih ozirov brez stvarne potrebe. Izjavlja, da bo glasoval za izplačilo in ugotavlja, da je prav iz tega primera razvidno, kako škodljivi so komisarijat!. Ako bi posloval občinski svet, bi do tega ne prišlo in bi se novi uslužbenci ne nastavljali brez vednosti načelnikov posameznih mestnih uradov. Obč. svetnik dr. Ravnihar se tudi izjavlja za izplačilo plač. Zavrača očitke napram vladnemu komisarju, češ, da tudi prejšnji gerentski svet ni delal drugače. S temi nastavitvami se ie omejila tudi brezposelnost. (Obč. svetnik Likar: Brezposelnost upokojenega polkovnika!) Župan ugotavlja, da je občinski statut zakon, ki ga ministrska uredba ne more iz-premettiti Zato ne more biti obvezna določba, da občinski svet ni merodaien za odobritev izdatkov izven proračuna. Kar se tiče predloga prof Jarca. naj se izposluje odobreni e provizorija od oblastnega odbora, je župam mnenja, da to ni potrebno, ker ne obstoja nobena tozadevna določba. S svojimi navodili je vlada dala splošno dovoljenje za računski provizorij. ki pravi, da je mogoče gospodariti po starem proračunu dokler se novi proračun ne odobri. Mnenja je, da ni potrebno zaprositi za dovoljenje niti oblastnega odbora niti finančnega ministra. Obč. svetnik Tavčar se strinja s pravnim naziranjem župana, vendar pa je mnenja, da bi bilo umestno zaprositi tudi oblastni odbor, vendar z dodatkom, naj se zaprosi za dvomesečni proračunski provizorij. Obč. svetnik Gustinčič povdarja. da občinski svet ne sme molče preiti preko dejstva. da se je našel občinski svetnik, ki zagovarja poslovanje komisarja na mestnem magistratu Gorostasno ie zlasti, da je zagovarjal to gospodarstvo z brezposelnostjo. Gotovo smo za to da občina dela za odpravo brezposelnosti. To pa se ne dela tako. da se nastavljalo V mestni službi vran g lovci upokojeni polkovniki in še drugi upokojenci Glede proračunskega provizorija predlaga da se ne zaprosi niti oblastni odbor niti fin minister, ker ie občina v tem avtonomna Zupan dr Phc ie dal nato ha glasovanje oredlog za izplačilo plač mestnim uslužbencem. ki niso določeni v ororačurtu za leto 1927 Predlog le HI Soglasno spreiet. Nato je dal na glasovanje kot najširši predlog obč. svetnika Gustinčiča. nai se ne zaprosi za odobritev prov;zorija niti oblastnega odbora niti fin. ministra. Predlog obč. svet. Gustinčiča Je bil sprejet z večino glasov proti glasovom SLS in obeh radikalov, s čimer je odpadlo glasovanje o drugih predilog'h. Komisija za revizijo občinskega posiWarstva Obč. svetnik dr Vinko Gregorič predlaga, naj se izvoli odsek 9 Članov, ki nai pregleda vse upravno poslovanje ljubljanske občine od 1 1922-23.. torej od razpusta zadnjega občinskega sveta dalje Občinski uradi morajo dati temu odseku vsa za revizijo potrebna pojasnila in ga podpirati pri njegovem delu Poročilo naj se predloži občinskemu svetu. V volilnem boju so se cule po listih tako težke vsestranske ob-dolžitve in kritike, da ie iavnost upravičena zahtevati vpogled v občinsko poslovanje. Ako so obiavljene obdolžitve utemeljene mora Občinski svet izvajati posledice. v nasprotnem slučaju pa morajo cbdolženi dobiti satisfakcijo. Revizija je tudi zato potrebna, da dobe občinski svet in občani jasen vpogled v gospodarsko stanje občine, ki je ogromni večini prebi- valstva neznano. Tudi realen preračun bo mogoč Ie, ko se bo ustvaril ta temelj. Obč. svetnik prof. Jarc se strinja s predlogom dr. Gregoriča. Obč. svetnik dr. Lemež izjavlja v imenu obeh socialističnih klubov, da je treba predlog sprejeti, določiti pa tudi rok. do kdaj naj komisija predloži poročilo občinskemu svetu. Predlaga, naj se to zgodi najkasneje do 1. avgusta, prve ugotovitve pa naj se sporočijo obč. svetu že do L aprila. Člani komisije ne morejo biti obč. svetniki, ki so bili kakorkoli udeleženi pri poslovanju gerentskega sveta ali vladnega komisarja. V komisiji naj bodo zastopane vse skupine obč. sveta. Obč. svetnik dr. Ravnihar se izjavlja za predlog dr. Gregoriča. Obč. svetnik Likar izjavlja, da predlog socijalistov ni naperjen proti nobeni osebi. Obč. svetnik Tavčar se strinja s predlogom dr. Lemeža. naj komisija dovrši svoje delo najkasneje do 1. avgusta, prvo poročilo pa predloži do l. aprila Strinja se tudi s tem, da v komisiji ne smejo biti občinski svetniki, ki so bili člani gerentskega sveta ali sosveta komisarijata. V komisiji naj bodo zastopane vse skupine občinskega sveta po proporcu Obč. svetnik dr. Jerič naglasa, da uje-gov klub ne polaga nobene važnosti na to, koliko zastopnikov naj bi imela V komisiji kaka skupina. Zato bo glasoval za dr. Le-mežev predlog. Župan dr. Pac je dal nato na glasovanje predjog dr. Gregoriča. naj se izvoli revizijska komisija 9 Članov po proporcu. Ta predlog je bil odklonjen z glasovi SLS, radikalov, socijalistov in komunistov. Sprejet pa Je bil predlog dr. Lemeža. nai se izvoli komisija 6 članov, v kateri naj bodo zastopane vse skupine obč. sveta. (Prof. Jarc proti naprednim obč. svetnikom: »Sedaj snio vam pa vrnili.« Splošen smeh. Zupan: »Samo, da se občinski svet smeje, pa je dobro!«) Župan je nato prekinil sejo za par minut, da so se posamezni klubi lahko dogovorili o imenovanju čiaflbv v revizijsko komisije. Po otvoritvi seje so bili izvoljeni v revizijsko komisijo: dr. Jerič, inž. Gustinčič, dr. Gregorič, St. Likar, dr. Lukam in Ernešt Vargazon. Vprašanje kvalificirane večine za proračun Obč. svetnik Likar je stavil nujni predlog, naj župan p odvzame potrebne korake na pristojnih mestih, da se že z novim fin. zakonom Izpremeni čl. 57„ točki 3 in 4. obč. reda za mesto Ljubljano, po katerih Je potrebna kvalificirana Večina oziroma navzočnost dVeh tretjin občinskih svetnikov za uvedbo ali povišanje davkov ter odtujitev občinske lastnine. Nujnost svojega predloga utemeljuje s tem. da nudi ta zahteva možnost uMinjenja občinske avtonomije iz z-trolj strankarskih razlogov. Obč. svetnik dr. Lemež izjavlja, da tozadevna določba izvira še iz dobe, ko smo imeli v obč. svetu tri razrede na podlagi cenzusa, da proti ostalima dvema razredoma tretji razredni ni mogel ničesar doseči. V dobi demokratskega večinskega principa na je potrebno, da se ta določba odnravl. Potrebno }e to tudi zato, da se varuie občinska avtonomija, ker se v se danii dobi propnrčijonalnega volilnega rčda lahko ta določba izigrava za nmemogočenje proračuna in uVimenje avtonomije. v Obč. svetnik dr Jerič se čudi, da se stavljajo nuini predlogi, dasi ie bil prej dogovorjen dnevni red. tem bolj, ker je stavljeni predlog dalekošežnega pomena. Ne gTe, da bi se s finah&lim zakonom izpremi-njal zakon in da bi se za to zavzemal celo občinski svet. Zupan dr. Puc izjavlja, da Sta se glede dnevnega reda sporazumeli le glavni dve skupini občinskega sveta in da pri tem sporazumu niso bile udeležene druge skupine. ObČ. svetnik dr B o h i n } e c je mnenja, da je treba določbo občinskega reda, ki nasprotuje principu propnrčijonalnega volil-nMra Sistema, odpraviti. Res 'e. da ni pravilno. da se ž navadnim finančnim zakonom izpreminjajo razni drugi zakoni. Kljub temu. da povdarimo v tem ozim svoje načelno stališče, pa se v praksi ne bo ničesar izpre-menilo in ako se dane možnosti posluŽimo v dobro, ni vzroka, da bi tega ne storili Dvetretjihski princip demoralizira, ker je vzrok, da se mOra dostikrat odstopiti od važnih gospodarskih in socilalnih načel. Zato bo klub naprednih občinskih svetnikov glasoval za nujnost Obč svetnik Gustinčič naglasa, da je zanimivo, da so ravno pristaši SLS prišli na to. da je irpreminjanie zakonov potoni finančnega zakona sloraha. čeprav imajo v parlamentu največ opraviti a tem. ObČ svetnik dr. Ravnihar iziavlja, da mu je Likarjev oredlog nesitfinatiČen, ker apelira na finančni zakon. Pri glasovaniu je bila nujnost predloga sprejeta t večino glasov proti SLS in radikalov, nakar je župan odredil debato o predlogu samem Obč. svetnik Likar utemeljuje svoj predlog, češ, da je določba 0 kvalificirani ve- Vremensko aoroč lo Meteorološki zavod » IjinhMani 30. januarja 1928. Višina barometra 308.fi m Kraj Cas opazovanja b C« CO Temper. « en fS o > cr Smei vetra in brzina v metrih o BČ •o — fJ 1 M b 19 u6 mirno 764 6 - 1 10 NE 6 764-9 0 85 SE 2 6 7n6'S 3 94 mimo 1 ' 7600 8 4- E 6 3 759-7 8 S4 NE 8 H Padavine Vrsta ttui dol a» Ljubi lana .. t>tb 19 M6 mirno megla, dež Maribor ... 7646 - 1 10 NE 6 mtgla Zagreb .... 8. Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . . Dubrovnik . . Split ..... 7. I Praha ... Solnče vzhaja ob 7.23, aahaja Ob 17.4, luna vzhaja ob 11.22. zahaja ob 1.4 Najvišia temperatur« danes v Ljubltani 2.6 C, najnižja 1.0 C. Dunajska vremenska napoved M torek: Najbrže Se nizki oblaki; ponoči mraz Triagka vremenska napoved ca torek: Zmerni vetrovi iz vzhoda, oziroma severo vzhoda; deloma burja. Nebo Spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 5 do 9 stopinj. Morje nekoliko razburkano. čini ostanek prejšnjega nedemokratičnega sistema. Proračun naj pade zaradi tega, ako je slab, ne pa zato, ker ni v skladu a kakimi političnimi aspiracijami. Ne gre, da M stalna politična krisa v Beogradu povzročala še stalno politično krizo v ljubljanskem občinskem svetu. Obč. svetnik dr. J e r i č dokazuje, da predlog ne izvira iz potrebe zaščite demokracije. Ljubljana je razdeljena v dve močni politični skupini in ne gre, da bi se eni teh skupin odrekala pravica do besede. Obč. svetnik dr Lemež izjavlja, da so v času Zveze delavnega ljudstva občinski svetniki SLS vsaj v besedah visoko držali zastavo demokracije. Sedaj, ko so v vladi, pa so popolnoma pozabili na to zastavo. Zakaj pa ni dvetretjinskega principa v parlamentu, kjer se odloča o miliiardah, zakaj ga ni v oblastni skupščini, kjer so bili spre- jeti davki, ki jih bo moral nositi večinoma proletarijat? Vi ed SLS ste za principe demokracije le takrat, kadar vam kaže. Obč. svetnik Krek (SLS) smatra predlog za protidemokratičen in reakcijonaren, ker je v nasprotju z načelom zaščite manjšine. (Dr. Lemež: ) Nujno je potreben sporazum, samo s tako določbo pa se more tak sporazum izsiliti. Pri glasovanju je bil predlog občinskega svetnika Likarja sprejet B veČino jdasoT preti glasovom klerikalcev ia radikalov. (Medklic inž. Gustinčiča i Živela avtonomija!) Nato je župan javno sejo zaključil ter se je zatem vršila tajna seja Gospodarstvo Nai izvoz v decembru in v 1. 1927. Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega izvoža v decembru. V tem mesecu smo izvozib' 237.538 ton v vrednosti 528,684.572 Din napram 372.782 tonam v vrednosti 622,567.423 Din v decembru 1926. Naš izvoz v decembru je torej tako napram izvozu v novembru, kaikor tudi napram iz-, vozu v decembru 1926 znatno nazadoval Primanjkljaj napram izvozu v decembru 1926 znaša po količini 85.246 ton ali 22.9 %, po vrednosti pa 939 milijona Din ali 15.1 %. GlavHi predmeti našega izvoza v decembru so bili: svinje (67.4 milijona Din), gradbeni les (63.6), sveže meso (46.2), goveja živina (35.2), sirov baker (29 6), jajca (26.9), suhe češplje (191), drobna živina (16.7), sveže sadje (13.8), pšenica (12.9). cement (12.8), hmelj (11.9), kalcijev karbid (11.2), drva (10. (io.l), kalcijev djanamid (10), predivo (6.3). vino (5 4), izdelki iz lesa (#5) itd. Velik primanjkljaj napram lanskoletnemu izvozu v decembru Je pripisati ogromnemu nazadovanju izvoza žitaric zaradi slabe letine. Samo primanjkljaj v izvozu turščice ie večji kakor celotni primanjkljaj za ta mesec. Izvoz turščice ni dosegel niti milijona Din, dočim smo lani v deceihbru izvozili za 102.2 milijona Din turščice. Tudi izvoz pšenice, moke in fižola je znatno nazadoval. Primanjkljaj v izvozu leh štirih vrsl blaga znaša 143.8 milijona Din. Na drugi strani pa se je povečal izvoz bakra (od 8.5 na 26.9 milijona Din), gradbenega lesa (od 54.8 na 63.6), svinj (od 48.7 na 67.4), kalcijevega karbida (od 2.2 na 11.2), kalcijevega cija-namida (od 4.2 na 10) in cementa (od 7.5 na 12.8). Naš izvoz v 1. 1927. jc ua*adoval za 1.4 milijarde Din. Razvoj našega izvoaa v preteklem lotu je razviden iz nastopne tabele (v oklepajih odstotne razlike napram 1. 1926.1: Fovprečno v milij. Din v 1000 tonah I polletje 501.0 (—22%) 355.8 (— 16%) III četrtlet. 532.5 (— 2%) 372.6 (-f 6%) oktober 645.7 (—21 %) 361.6 (—14%) november 622.4 (—18%) 349.7 (—22%) december 528.7 (—15%) 287 5 (-23%) Skupaj smo v preteklem letu izvozili 4 milijone 251.459 ton v vrednosti 6 milijard 400.153.065 Din napram 4.884.718 tonam v vrednosti 7.818.180.094 Din v letu 1926. Primanjkljaj našega izvoza uapram izvozu v 1. 1926. znaša torej po količini 633.259 ton ali 13 %. po vrednosti pa 1.418.078.029 Din ali 18.1 %. = Poravnava Slavenske banke d. d. podružnice na Dunahi. Dne 23. t. m. smo priobčili vest o 70% poravnavi SlaVenske banke d. d. na Dunaiu. Pa naknadno zaznavamo. da bo to poravnavo Izvedla kon-kurzna masa Slavenske banke d. d. v Zagrebu. katera mora tem potom osvoboditi razna aktiva, ki so vezana po konkurzni masi dunajske podružnice, nad katero jc bil otvorien poseben kntikurz. ki nima ni-kake zveze s konkurznim postopanjem v Z&grebu. Ako tega konkurzna masa Slavenske banke d. d v Zagrebu ne bi storila bi te aktivne postavke, med temi tudi vtčii paket delnic Trboveliske. 'znadle iz imovine kortkurzne mase Slavenske banke d. d. Zagreb. Izdatki za to poravnavo bodo znašali prib''žno 200.000 šilingov, med tem ko bo konkurzna masa Slavenske banke d d Zasrreb za sebe osvobodila imovino od približno 900.000 šilingov. — Nemčija bo v bodoče kupovala velike količine našega tobaka. Kakor smo že poročali, se je nemška tobačna industrija v zadnjem Času zainteresirala za naš tobak ter je stopila v pogajanja z upravo državnega monopola. Že nekaj let kupujejo nemške tvornice naš južnosrbski tobak (okrog 1 milijon kg letno), toda žal pod tujim imenom preko Avstrije. Italije in Bolgarije. Nemčija porabi letno okrog 40 milijonov kg tobaka ter bi od te količine naša država lahko dobavila preko 8 milijonov kg. Veliki nemški tobačni koncern Jordan v Berlinu je zaradi tega nedavno poslal v našo državo svojega generalnega ravnatelja gosp. Adolfa Erfurta in šefa propagande gosp. Petersa, ki sta pregledala naš tobak v mo-nopolskih skladiščih v Nišu in Sarajevu. Po daljših konferencah in pogajanjih z upravnikom monopolov gosp. Todoričem so predstavniki nemškega koncema izjavili, da se obvezujejo nakupiti letos 8 milijonov kg našega tobaka, v teku naslednjih let pa bi se ta količina dvignila na 16 milijonov kg, tako da bi Nemčija prevzela vso našo produkcijo. V tekočem letu bo 'mela uprava monopolov od prodaje te količine tobaka čisti dohodek od 524 milijonov Din. Predstavniki koncema Jordan so stavili pogoj, da naša uprava monopolov drži gotove količine različnih vrst našega tobaka v skladiščih v Berlinu, kjer bi si mogH kupci neposredno nabaviti naš tobak. Ker je naša uprava pristala na stavljene pogoje, so predstavniki nemškega koncema odpotovali v Berlin, da pripravijo vse potrebno za definitivno pogodbo. — Pričakujemo, da bo potem uprava monopolov dovolila sadiloem večjo produkcijo in da bo glede na velik dobiček monopola pristala na višje odkupne cene, zlasti v Hercegovini, kjer je produkcija tobaka glavni vir dohodkov tamoŠnje-ga gladujočega prebivalstva. — »Drach«, lesna industrija, d. d., se bo preselila iz Slska v Zagreb. Občni zbor »Drach«, lesne industriie d. d., ki se ie vršil v soboto. Je sklenil, da se sedež podjetja, ki ie eno največjih v naši državi, prenese v Zagreb. Ker ie ustanovitelj podjetja g. Mavro Drach nedavno preminul, je bil za predsednika Izvoljen S. Artur Drach. V ravnateljstvo sta bila poleg predstavnikov Prve hrvatske štedionice IrVollena tudi gg. Ivan Hribar in Dragotin Hrihar w Ljubljane. 30. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen. Privatna ponudba je bila dalje zelo slaba ter je morala Narodna banka kriti -s^so potrebo, izvzemši v devizi na Newyork in deloma v deviži ua Berlin. Deviza na Curih se je okrepila na 1094.93, deviza na London pa ua 277.34. Tudi ostale devize so se vee ali manj okrepile. Med efekti je bila Ljubljanska kreditna zaključena po 135. Na zagrebškem efeklnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi stalna. Pri slabem prometu je bila promptna zaključena po 434, za marc pa po 411. Investicijsko se je trgovalo po 86.5 — 87. Med bančnimi papirji je Eskomptna v ?.vezi z vestmi o relaciji, po kateri bodo ob priliki fuzije s Hi-potekarno banko zamenjane delnice (4 : 51. popustila na 75 — 76 (v petek 82). Ilipoto-karna pa se je dalje okrepila na 61.5 — 62. Ljubljanska kreditna je bila nekoliko Čvr-stejša pri 135 — 140. Med industrijskimi efekti se je okrepila Drava na 570 zaključek, Dubrovačka na 430 — 460, Vevče pa na 152 zaključek. Slavonija je popustila na 11 — 12. Trboveljska pa nolira višje pri 500 — 507.5. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.95. Berlin 13.533 — 13.563 (13.54S), Curih 1098.43 do 1096.43 (1094.93). Budimpešta 0 — 945. Dunaj 8.0022 — 8.0322 (8.0172), London 276 94 do 277.74 (277.34). Nevrvork 56.75 — 56.95 (56.83), Prasra 168.« - 168.88 (168.48). Trst 300 17 - 302.17. Zagreb. Amsterdam 22.90 — 22.96. Dunaj S.022 — 8.0322, Berlin 13.533 — 13.563. Milan 300.17 _ 302.17. London 276.94—277.74. Newvork 56 75 — 56.95. Pariz 222.55 -224.55, Praga 168.08 — 168.88, Curih 1093.43 dn 1096.43: dolar 56.1125 — 56.3125. Dunaj. Beograd 12.456225 — 12 49623, Berlin 168.82 — 169.32, London 34.5375 do 34.6375, Milan 37.49 — 37.59. Newyork 708.25 — 710.75, Pariz 27.8250 — 27.9250, Praga 20.98 in pet osmink do 21.06 in pet osmink; Curih 136.33 — 136.83. Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.80. New-vork 519 625, London 25.32, Pariz 20.41375. Milan 27.50, Praga 15.3875. Budimpešta 90.80, Bukarešta 3.20. Sofija 3.745, Varšava 58.20, Dunaj 73.20. Trst. Beograd 33.05 — 33.35, Dunaj 263 do 269. Praga 55.85—56.15. Pariz 74.10 do 74.40. London 91.93 - 02.13, Nowyork 18.83 do 18.89, Curih 362 _ 364: dinarji 33 do 83.50. Efekti. Ljubljana. Celji-ka 164 — <>. Ljubljanska kreditiia 135 — 135 (135). Kreditni Zavod IGO — 0, Vevče 140 — 0. Ruše 285 — 280, Kranjska industrijska 335 _ 0, Stavbna 56 — 0. ŠeSir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434 — 434.5. kasa 434 — 434.5, za februar 409 — 410, za marč 411.5 — 413.5, investicijsko 86.8 — 87.25; bančne: Eskomptna 75 — 76, Poljo 19 — 19.5, Kreditna 90 — 0, Hipo 61.5 - 62, Jugo 96.225 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 — 140, Obrtna 42—45, Praštediona 875 — 885. Narodna 5550 do 5555, Srpska 142 — 0; industrijske: Drava 568 — 570. Duhrovačka 430 — 460, Mlinska 18 — 20, Narodna š umska 16 — IS, Gutmann 213 — 215, Slaveks 110 _ 0, Slavonija 11 — 12, Trbovlje 500 — 507.5, Union 0 — 260. Tvornica vagonov 0 — 50, Vevče 151 — 152, Danica 135 — 145- Beograd. Vojna škoda 432 — 433, za februar 408.5 — 409, za marc 411 — 411.5, investicijsko 86.75 — 87.5, agrarne 53 — 0. E#2agovna tr£g?šča Položaj na žateškeia hmeliskera tržišču. Povpraševanje po zelenem hmeliu je bilo pretekli teden dalie zelo živahno ter ie znašal promet okrog 700 starih stotov žate- škega hmelja, 200 stotov ostalega češkoslovaškega hmelja in 500 stotov tranzitnega hmelja. Kupovalo se je predvsem na inozemski račun (Nemčija). Prvovrstni zaloški brneli se je plačeval po 1950—2150 Kč za kg (65.70—72.50 Din za kg). Živahen ie bil promet v tranzitnem hmeliu. ki se je na nemški račun plačeval po 1000—1250 Kč (33.70—42.10 Din ža kg). Nekaj partij izbranega prvovrstnega jugoslovenskega htt'elja (savinjskega) ie doseglo izjemno ceno 1600 Kč (53.90 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (30. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključena 2 vagona in sicer: 1 vag. hrastovih obrobljenih plohov, suhih, 40,50, 80. 90,100 mm od 2 m t dolžine naprej, 17 cm šir. napr. I., 1L, fco vagon meja po 1100; 1 vagon bukovih ne» obrobljenih plohov 60, 700 mm, od 250—4.50 m, od 20 cm širine naprej, fco vag. meja po 520. Eksekutivni nakup; 11 vag. desk (75 % smreka, 25% jelka), 4 m, paralelnfh. ostro-robih, očeljenih, 1 IL IIL največ 30 % Iti, od 16 cm širine naprej, media, 22, 23 cm, (3 vagoni 18 mm, 4 vagoni 24 mm po 1 vagon 28, 33, 38, 48 mm) fco vagon meja plačljivo prpti predložitvi dnplikata voznega lista m računa po 560. Deželni pridelki: Tendenca ža žito čvrsta. Zaključen 1 vagon činkvantina. Cena pšenici se je ponovno nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 % slov. posL, mlevska tarife, plač. 30 dni): baška po 370 — 372.5, za februar po 375 — 377.5, slavonska po 365 do 867.; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 287.5, nova po 280. za februar po 285, za marc po 290; m o k al: baška <0g*, fco LfobKazm. plač. po prejemu po 515. Iz živite Španski pisatelj Blasco y Ibanez Na francoski Rrvljeri je te dni umrl vodilni naturalistični pisatelj sodobne Španije, svetovnoznani romanopisec Blasco y Ibanez. Bil je poleg filozofa Unamuna najbolj nadarjen pisec svoje nesrečne domovine in je imel z Unamu-nom skupno tudi to potezo, da je moral radi bojev proti diktatorskemu režimu zapustiti Španijo in se naseliti v inozemstvu. Kupil si je vilo v okolici Mentona. m Ibanez je bil rojen v Valenciji 1. 1867. kot potomec bogate rodbine. Ze v svojih mladih letih je postal odločen nasprotnik monarhizma, klerikalizma in slabih vlad. Zato je moral že kot mlad študent večkrat v zapor, odkoder pa so ga vedno rešile zveze njegovih bogatih in ^vplivnih sorodnikov. Študiral je pravo in je izdajal republikansko glasilo «-El Pueblo», v katerem je napadal kraljevino, cerkev in militarizem. Priboril si je tudi vstop v parlament, kjer pa ni mogel dihati. Bil je sovražnik slehernega imperijalizma in je nastopil nele proti španskemu na-zadnjaštvu, ampak tudi Viljemovi Nemčiji, katero je smatral za deželo despo-tizma. Tik pred svetovno vojno je napisal roman «Stiri jezdeci Apokalipse», delo, ki je mnogo pripomoglo, da so Američani spoznali Nemčijo in njene namene. Ta roman je pripravil Američane v pro-ttnemško razpoloženje, iz katerega se je izcimila vojna napoved. Po vojni se je spravil Ibanez nad špansko reakcijo, posebno nad kralja Alfonza XIII. in nad diktatorja Prima de Rivero. Bil je zagrizen nasprotnik obeh, dosegel pa je le to. da se je moral umakniti v tujino. Pred tremi leti je izdal pamflet Razkrinkani Alfonz*, ki se je tiskal v milijardah naklade in ki je izzval strašen srd njegovih nasprotnikov. Na tucate španskih velikašev ga je pozvalo na dvoboj, a Ibanez jim je odvrnil, da se bo sabljal samo s kraljem ali pa z diktatorjem Rivero. Ko jc Španija lani v septembru izstopilajz Društva narodov, je poslal Ibanez v Ženevo pismo ter se označil sam za zastopnika zatiranega španskega naroda. Ibanez je napisal za celo knjižnico leposlovnih spisov in je služil s pisateljevanjem sladek kruh. Najsi pa "bodo njegova dela kakršnakoli po kvaliteti, najsi i© tudi njegova kandidatura za Noblovo literaturno nagrado propadla, res je vendarle, da je bil ta mož temperament brez para, talent posebne vrste, simpatičen upornik, pravi Evro-pec in zelb samostojen mislec. V svojih romanih: <^La Horda» ie naslikal pro-letarijat: v «La Catedra!» anarhiste; v <;La Bodega» španske viničarje. v «Areni* življenje bikoborcev, v «Maji desnt:di» je opeval istoimeno sliko Goye. To so pa le nekatera Ibanezova dela. Število njegovih spisov je ogromno, kakor je bilo tudi ogromno njegovo poznanje vseh plasti človeške, posebno španske družbe. Primo de Rivera in Alfonz XIII. sta pač vesela, da jima je ugrabila smrt tako silovitega nasprotnika, španski in drugi svobodni duhovi pa ga bodo ohranili v trajnem spominu. Kralj tavolarski umrl V visoki starosti 84 let je umrl te dni Karol I., kralj Tavolare. To kraljestvo leži na južnem delu istoimenskega otoka ob vzhodni obali Sardinije in šteje vsega nekoliko desetin prebivalcev plemena Bartoleoni. pastirjev in ribičev. Liliputanska kraljevina obstoja pravno šele od 1. 1843.. ko je tedanji kralj Sardinije Karel Albert Savojski obiskal otok in dejal pol v šali voditelju plemena: «Jdz sem kralj Sardinije, Vi pa ste kralj TavoIare.» Podjetni starec Josip Bartoleoni. ki se je nekoliko let prej naselil s svojo družino na prej neobljuden^m otoku, je. sklicujoč se na gornje besede sar- dinskega kralja, takoj napravil vlogo na sardinsko vlado, naj se mu da otok v suvereno in trajno posest. Vlada je prošnji ugodila in tako je nastala dinastija Bartoleonijev, kraljev Tavolare. Sin kralja Josipa I., Pavel I. je izdelal ceremonijel in postopek kraljevega ustoličenja. ki sta postala med otočani sveta tradicija. Dinastija Bartoleonijev ima tudi svojo palačo, na koje pročelju se sveti grb tavolarskega plemena. Umrli kralj Carlo I. je pokopan v rodbinski granitni grobnici, ležeči na bregu morja. Grobnica je lepo delo in napravlja impozanten vtis. Pokojni kralj je bil znan po svojem izrednem gostoljubju, ki so ga bili deležni turisti in izletniki. Novi kralj je sin umrlega in je nastopil vlado pod imenom Pavel II. Političnih perturbacij ta državica ne povzroča in tavolarski narod v blaženem miru lovi ribe in pase ovce, srečen da ga suverenost brani pred poseti edinih sovražnikov — laških financarjev. Pomlajevanje in zobje O novem načinu pomlajevanja, ki ga izvaja profesor dr. Doppler s tem, da namaže simpatski živec s fenolovo raztopino, smo že poročali. Kot eden naj-očitnejših uspehov te metode se je izkazalo ozdravljenje bolne dlesni in zobnih korenin (n. pr. pri gnitju itd.) To ozdravljenje je sploh najboljše preizkusno znamenje, ali je Dopplerjeva metoda človeka pomladila ali ne. Znanost razlaga ta efekt s poživljenjem delovanja hormonov v spolni žlezi in navaja za dokaz izpadanja zobovja pri starih ljudeh, pri katerih hormoni v spolni žlezi niso več aktivni. Znano je tudi. da priporočajo proti izpadanju zob obžar-janje možganskega podaljška, čigar hormoni učinkujejo motorično na spolno žlezo. Po novi metodi bodo gledali pomlajenim ljudem torej prav tako v zobe kakor konjem, da bi določili njih bijologično starostno dobo. Pred dvema mesecema, pravi pre« rokinja, sem videla grozen zelen žarek, ki je za trenutek zvezal Himalajo s Kordiljeri. Razodetje sv. Janeza pravi tudi: «2enske bodo umorile plod krav na paši, da si narede kinč in lepotilo.» Zdaj razumete, kaj grozi sedanjemu Babilonu, ki je upeljal to modo. da izzove prokletstvo Previdnosti! Sicer vi tega vsega ne morete umevati, — pra* vi Miss Walsh, — ker nimate dvojnih oči. Povem vam pa najglavnejše: Ko« nec sveta bo v avgustu 1. 1932., torej čez 4 leta. Katastrofa bo trajala samo eno uro in pol. Strašen ognjen dež, katerega si ne morete predstaviti, bo vpepelU vse, kar je živega. Popolnoma sežgana zemlja bo besno krožila v ve« soljstvu brez zračne plasti. In brez prerokinje Miss Cate Wals* hove... Alexandre Varenne, generalni guverner Indo*Kine, ki je te dni podal ostavko na svoje mesto. Američani pridejo V Zedinjenih državah delajo razne evropske potovalne družbe velikansko reklamo za obisk v Evropo in je soditi že po dosedanjih prijavah, da bo letošnje leto v tem pogledu rekordno leto. Posebno zanimivo je to. da vabijo nekatere parobrodne družbe dolarske strice, naj vzamejo svoje avtomobile s seboj. Ta ideja je Američane bolj užga-la nego vsako drugo reklamno sredstvo. vi z v? • v moš. m mis Admiral Nelson, izdelan iz voska, se nahaja poleg drugih voščenih kipov velikih angleških . osebnosti v posebni, nalašč zu voščene kipe prirejeni galeriji \vestminsterske opatije. Vsi ti kipi so bili napravljeni po avtentičnih maskah oseb, ki jih predstavljajo. Konec sveta Velemesta so prav tako praznoverna. kakor zadnja hribovska vas. Mnogo «prerokov» si služi lep denar po ev* ropskih prestolnicah. Največji ugled uživa pač Američanka Miss Cate VValsh, menda zato, ker je najbolj ne« usmiljena. Živi v Amsterdamu in vidi vse naprej. Sotrudniku «Newyork He* ralda» je zapovedala črnogleda Miss konec sveta. Naš ubogi planet je pričel zadnjo dobo svojega življenja in samo slepci ne vidijo svarilnih znakov. Potresi bo= do^ ugonobili na stotisoče življenj raz* rušili bodo cvetoča mesta in osušili reke. Tisočletja molčeči ognjeniki bo* .do zopet pričeli delovati Bruhali bodo ?!atovijoličasto lavo, katere barvo ome» nja Razodetje sv. Janeza kot zname* nje pri koncu sveta. Samo slepci ne vidijo, kako se iz» preminja Rimska cesta, kako grozeče stoji Venera napram Saturnu. Podneb* je se ie popolnoma izpremenilo tekom zadnjih pet let: nečuveni viharji s točo in snegom se vrste s peklensko vroči* no, od katere norijo ljudje in živali. Gospa Clarkova, zamorka v Chicagu, je kupila pred časom električen klavir, da bi si na njegovo muziko zapola včasi kakšno izmed grozotno-lepih zamorskih pesmi. Nabavila si ga je proti odplačevanju na obroke. Zgodilo se je, da je z odplačevanjem zastaia in tako sc je odločila tvrdka. ki ji je klavir prodala, da ga zarubi. Gospa Clarkova je 350 funtov težka dama, bolj kost in mišica nego mast. Pred nekaj meseci je lastnoročna osramotila tri zločince, ki so se predrznih uprizoriti vlom v njeno stanovanje. S takšnim izvodom »šibkega spola» ni i dobro češenj zobati. Tega se je zavedal eksekutor, ko si je najel pomoč osmih krepkih možakarjev — za vse' slučaje. Previdnost je pol zdravja, v tem flu-čaju morda tudi dvakrat po pol zdravja. Kajti čim se je pojavil eksekutor pred gospo Clarkovo in ji potnohi ru-bežni odlok pod nos., že je sfrčal z .az-trganim odlokom vred po stoonicah. Gospa Clarkova pa je utekla v sobo. kjer je stal klavir, zaloputnila vrata in jih obtežila z vsemi 350 funti svojih mišic in kosti. Ob štirih se je pričelo obleganje. Od zunaj pritisk devetih mož. od znotraj pritisk ene sam^ ženske. po sredi pa vr.ita, ki se niso premaknila ne naprej nt- nazaj. Ob petih si je dovolila krepkoudna črna a»raconka uro počitka. Zastavila je vrata z nogo. Vrata so se odprla za centimeter — mogoče za nekaj odlomkov milimetra manj Ob šestih so se uspehi zop^-t izenačili. Vrata so bila tako zaprta, da bi ne mogel shujšan pačil ček v sobo. Ob sedmih se je oblegaioča voiska umaknila s povešenimi nosovi. Obleganka je ostala za vse slučaje na poziciji za vrati. Ob osmih se je dvigni5 v sprednji sobi silen hrup Steklena vaza je padla na tla in se raztreščila. Vsa divja je planila Clarkova iz sobe. da bi reševala svojo last pred sovražnikom ki se je znova vračal V istem hipu je kliknila, zavrtela svojih i50 funtov okoli osi in jih zagnala s tremi, štirimi skoki v oblegano sobo na klavir. Tam j jc obstala, tresoč se po vsem telesu i Kontenina rjava Din 7, 10, 14 bela . 10, 12, 14 „ za rjuhe bela „ 22, 32 ,. „ kapne , „ 34, 46, 52 Brisače mt... Brisače frotiike Sifon . . . , Cefir . . JOSIP SLIBflR, LJUBLJANA, Din 10, 14, 20 Koperdeke . Din 320,480 600 „ 24, 32, 48 Za marace gradi ., 28. 32, 42 „ 10,14,18 Kovtri klotasti „ 185,220,260 ,, 10, 14, 20 Koci.....125, 165, 300 in stiskajoč rob krila tesno k nogam. Po sobi je švigala majčkena, dražestna miš in ta miš je ugnala bojevitega ženskega Herkula v kozji rog. Vse jim je dovolila storiti, odnesli so klavir in ni ugovarjala niti z besedico, samo da so spravili miško proč. Miška pa je bila preprosta pločevinasta igrača, kakor jo kupiš otroku za nekaj dinarjev... Opice in kače Vodstvo zoološkega vrta v Londonu je kupilo v Mannchestru tri orangutane. Ko so hoteli živali prepeljati v London, pa niso mogli spraviti opic v kletke. Od zore do mraka so jih preganjali in lovili, čuvajem so prišli na pomoč celo vojaki, toda kletke za transport so kljub temu ostale prazne. Tedaj so si čuvarji opic izmislili zvijačo. Poslali so kače strupenice nad opice. ki so, čim so uzrle dolge in ostudne bližajoče se jim stvore, pobegnile v kletke. Kletke so potem zaprli, jih naložili na voz in jih z železnico prepeljali v angleško prestolnico. Tri dni na križu Trgovec Fric Topfer iz Dessaua (na Nemškem) zmore nenavadne reči. S svojo voljo lahko izloči vsak občutek telesne bolečine. Pred nekaj dnevi se je dal pribiti z 18 cm dolgimi žeblji na desko in se je med to proceduro smejal in kadil. Tako je ostal tri dni in tri noči. Ko so ga sneli s tega improviziranega križa, se ni pokazala na ranah v rokah in na nogah niti kapljica krvi. Po šestih urah ni bilo o teh ranah sploh nobenega znamenja več. Topfer more tudi poljubno dvigati temperaturo svoje krvi nad 40 stopinj C, ne da bi to najmanj škodovalo njegovemu zdravju. Te svoje izredne zmožnost je odkril med svetovno vojno, ko je bil letalski pilot in je padel nekoč z velike višine in so ga morali operirati, pa ni čutil nobenih bolečin, čeprav so ga rezali pri popolni zavesti in ne da bi ga bili lokalno omrtvičili. Izj ava Podpisana Roza Vezjak, posestnica v Slovenski Bistrici, sem govorila o gospodu Antonu Stampflu, mesarju v Slovenski Bi* strici, da mu je obrt po oblasti odvzeta. Obžalujem to svojo nepremišljeno in neutemeljeno obdolžitev in se zahvalju* jem gospodu Antonu Stampflu, da je od* stopil od tožbe proti meni. Slovenska Bistrica, 23. januarja 1928 __ROZA VEZJAK. KAKO SI RAZVIJEM silo sugestij, hipnoze itd- Naročite si izredno zanimivo in koristno knjigo o tem predmetu za Din 28 pri -VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8. Ba prezentotf vno damo ki je voljna posečati boljše družine v Ljubljani, sprejmemo za priporočanje važnega, v vsaki hiši potrebnega predmeta. Ne gre se za prodajo, nego samo za pro* pagando. V obzir pridejo samo ugledne inteligentne dame z darom govora. Služba stalna pri svetovnem podjetju. Ponudbe s fotografijo, curriculum vitac in naznako 2 referencij na oglas. odd. «Ju* tra» pod «Lepo mesto«. A v v A> >y trg štev. I Šport Državno smuško prvenstvo Državni prvak Joško Janša, prvakinja Franja Naglasova Ob velikanski udeležbi smučarjev iz vse države se je vršilo letošnje smučarsko nr« venstvo. Kranjska gora se je že ves teden pripravljala na sprejem gostov. Kje dobiti toliko prenočišč in postelj? V čast Kranj* skogorčanom in Prometnemu društvu mo« ramo priznati, da je bilo po njihovi zaslu* gi za vse prenočišč dovolj, Ie nekateri so se poslužili kurjenih železniških voz, ki jih je dala na razpolago železniška uprava. Kranjska gora je bila v soboto in nede« ljo natrpano polna smučarjev. Na cesti je bilo živo kot v kakem zimskem letovišču. Vse na dilcah! Vojaki, častniki, dečki in deklice, dame in gospodje. Kdaj bo prišel čas, da se kdo zgane in postavi primeren hotel v Kranjski gori? Nedelja je pokaza* la zopet nujno potrebo. Če se hoče Kranj* ska gora razmahniti je to njen prvi pogoj Vreme je bilo v soboto in nedeljo kislo, -olagoma je snežilo, sneg pa južen. Smu* a sama na sebi je bila slaba. Prijave so bile letos nenavadno mnogo* brojne; prvič so se udeležili državnega pr* venstva mariborski smučarji, ki so poka* zali zadovoljiv napredek. Zagrebčani so bili na slabšem, ker pač letos niso imeli prilike trenirati. Interesanten je bil boj naših olimpijcev; poznalo se je, da so se od inž. Hanssena mnogo naučili. Glavna tekma gospodov. 28 km dolga proga je šla iz Kranjske gore mimo elektrarne do ruskega križa, nato na levo pod srednjo glavo v Krnico, nazaj do elektrarne do skakalnice, pri Ko« širju preko Save sko-zi Kranjsko goro do Podkorena, nato naravnost na Kolovrat, v ključih na Bukovnik, odtod pa na cilj v Kranjsko goro. Startalo je 35 tekmoval* cev, na cilj jih je prispelo 20. Rezultati so bili: /. razred 1. Joško Jan* ša (n.) 2:45-54, 2. St. Bervar (TKS) 2:52.04. 3. B. Režek (n.) 2:52.14, 4. dr. St. Kmet (LSK) 2:54.10, 5. Janko Janša (13.) 2:56.44, 6. P. Klofutar (TKS), 7. T. Banovec (II.) 3:05.03. 8. T. Godec (TSK Jesenice) 3:06.19 9 M. Klavora (II.) 3:09.33. 10. B Predoje* vič (TKS) 3:19.13 — V II. razredu ni tek* moval nihče. III. razred: 1. AL Maksimovič (TKS) 3:21.21, 2. L. Knap (SPD) 3:2134, 3. K. Popovič (TKS Jesenice). 4. V. Vesjak (Maribor) 3:27.31. 5. R Koroša (Maribor) 3:28.13, 6. A. Primožič (SK Tržič) 3:42.55. Damska tekma 4 km dolga proga je imela start pri ru* skem križu, cilj v Kranjski gori. Rezultati: 1. F. Naglasova (LSK) 30-54, 2. V. Bervar* jeva 31.06, 3. šp. Aljančičeva 33.14, 4. Z. Pernuševa 33.49, 5. AL Zadobnikova 33.56, (vse SPD). Tekma šolske mladine Pri tej tekmi se je na 2 km dolgi progi tekmovalo v treh kategorijah, in sicer dečki od 9 do 12 leta (18 tekmovalcev), od 12 do 14 let (14) in deklice (12). Tek« ma je bila zelo zanimiva in je naša mla« clina pokazala prav lepo umevanje za smu« carski šport in precejšnje zmožnosti. * Popoldne se je vršilo skakanje na ska« kabici. Najdaljši skok je bil Hanssenov 27 m. Stilno sta mnogo pokazala predvsem Subert in Dolenc. Tudi Ojcelj Hubert obe« ta postati dober skakač. Ob 17. uri je bila v hotelu Slavec raz« glasitev rezultatov. Državni prvak Jože Janša je prejel krasno zlato uro. darilo min. vojne gen. Hadžiča, ki je bil obenem s trgovskim ministrom pokrovitelj tekme. Vojnega ministra je zastopal brig. general Popovič, ministra trgovine dr. Andrejka. Po končanih pireditvah je dvanajst ve* likih železniških voz, natrpanih smučarske* ga sveta, odpeljal vlak proti Ljubljani. Pohvaliti treba železniško upravo, ki gre spotrnikom zeio na roko. Naša smučarska vrsta za St Morit z. Končno vel javna smučarska vrsta, ki bo zastopla našo državo v St Aloritzu, je na* stopna: 50 km: inž. Janko Janša. Joško Janša (oba Ilirija), Stane Bervar, Peter Klo futar (oba (TKS), rezerva dr. Stane Kmet. 18 km: inž. Janko Janša, Joško Janša. B<">* ris Režek (vsi Ilirija), dr. Stane Kmet (LSK), rezerva Stane Bervar (TKS). Še nekaj nedeljskih nogometnih te= kem. Praga: Pokalne: Sparta : Čechie Kar* lin 2 : 1 (I : 0). Slavija • Viktorija Žiž* kov 2 : 1 (1 : 1) Vikorija : Meteor VIII. 6 : 0 (0 : 0), ČAFK : Kladno 5 : 5 (4 : 1). Toplice: Teplitzer FC : Vršovice 4 : 1 (1 : 1). Nemčija: Dva presenetljiva rezul* tata v prvenstvu, in sicer \Vacker Atiin* chen : IFC Nurnberg 3 : 2 in SV. Fiirth : \Vormatia 0 : 0. JZSS. priredi drugi smuški tečaj pod vodstvom saveznega nastavnika v Kranjski gori. Tečaj prične 1. februarja Prijave sprejema J. Goreč, Ljubljana. Prijave se bo sprejemalo tudi v Kranjski gori. Plenarna seja JZSS. se vrši danes zve« čer ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Ker je to zadnja seja pred odho* dom naše vrste na olimpijado, prosim pol* noštevilne udeležbe — Gen. tajnik. Redni občni zbor kol. in mot društva Sava se vrši 2. februarja ob 9.30 dopol* dne v gostilni Kavčič Privoz 4 Službeno iz LN" Seja poslovnega od« bora se vrši jutri, v sredo ob 20. v poseb* ni sobi kavarne «Evropa» — SK Slovan in SK Disk se ponovno pozivata, da odgo* vorita do jutrišnje seje na poziv v objavah z dne 20. t. m. SK Ilirija (nogom. sekcija). Za trening v Kolizeiu se Jeli članstvo odslej v dve skupini Razdelitev je razvidna v članski knjigi v kavarni «Evropa». Skupina I. tre« nira v torek in petek, skupina II v sreda in soboto, vedno od 18 dalje. — V četr* tek, 2 februarja ob 11. dopoldne članski sestanek in predavanje v kav «Evropa». Načelnik ASK Primorje (lahkoatletska sekcijaV Danes ob IS. sestanek vseh atletov v hote* Iu Tivoli Opremo naj prinesejo vsi seboj. Načelnik. ASK Primorje (nogom. sekcija) Da* nes ob 19. trenimj v telovadnici Srednie tehnične Sole — Trener SK Slovan. nogom. sekcija. Sestanek vseh igračev v pefek, 3 t. m. točno ob 19 uri v telovadni"! dri. ženskega učiteliišč*. ?esljeva cesta Važno r a v*e. kateri želi« jo biti postavljeni v moštva, na neprisotne se ne bo oziralo. Istotam te sprejemajo novi 3ani — Načelnik. Nartrolo, uv um, dopita,. Lc&c&jo, auHjJv oglasov>t ji> poslati** na, OgLasrurod, d&Ltk Jutra-l Jsubfra/UL Tel rt. zqgi Mali oglasi V J4> pristojbin* vpada/ li, obvuvn. c maroetlim,, sts CAT s% oglasi, trvobčua čtkovnt, račun, poslu*. Lra, nUiuc* Cjublfana.st ttf/i JLaLu oglasi,, ki, slu£yo u parr~iAo%jalrL+ in, roajaL i«, rvcunvvt, obcuuioa,. vsaka, bes&da &opcu~ — Naj■ nvanjsi ZA+raJt Di*, 5--. Pri^tojbuta, za, Jifro Vin, iMiotiM,t rt-klanuuupa z/tacaja, ■■ vsaka btsidas Dul - Maj-nanj/i zA&stk Via, tov VrUtojbuuz, ta, šifra Dul, 5V Cfrrt Vulkaoiziram »» »Trt* >Tt«(IDl M galoše in snežne gumijeve čevlje f opravljam toieva m mo torje P Skalar, Ljubljana Rimska cena IL 12 Hi Prekajevalec pomočnik, strokovno dobro izvežban. z dobrimi spričevali, se išče za takojšen nastop Ponudbe na ooštni predal 39. 2485 Kuharico zanesljivo, zmožno in samostojno, za večjo restavracijo varčno, z dobrimi spričevali sprejmem z dobro plačo v stalno službo. Ponudbe na ogla*, oddelek «Jntra» pod »Varčna kuharica*. 4148 Veščo ondulerko ali ondulerja sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ' 8224 Potnika sprejmemo za prodajo n-skih računskih strojev — Lep postranski zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro cOli Zastopnike agilne. resne in poštene, za rrodajo obveznic Batne tete (Vojne Škode) na obroke, iščemo v vseb večjih krajih Sloven;je. — Pri pridnem dela je možno zaslužiti meeečno po več ti*oč dinarjev Ponudbe na »Posest*, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. 2388 Zastopnika za Slovenijo sprejme odlična tvomica lakov in barv. Obširne ponudbe na oglasni oddelek * Jutra® pod »Lak*. 3407 tj'4 Zanesljiv šofer z večletno prakso, star 25 let, vešč pisarniških del, želi službe. Ponudbe pod značko »Vesten in trezen« na oglasni oddelek »Jutra* 3304 F akturista in komisijonarja izučenega železninarja. ki obvlada slovenščino in nemščino. sprejme večje podjetje Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »R.» 3243 Večja tkalnica v Sloveniji sprejme starejšega tkalnega mojstra, ki bi ga zaposlila kot preje-malca blaga. — Ponudbe s prspisi spričeval in zahtevkov plače na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv mojster«. 8408 Mlinarja samostojnega in dobro iz-vežbanega sprejme Skerleo. Sv. Tomaž, Ormož. 3404 Strojevodjo kvalificiranega, »prejmemo ta ozkotirno železnico Pre-valje — Žerjav. Stanovanje na Prevaljah si mora preskrbeti sam. Pismene ponudbe na Rudnik Mežica. 8410 Strokovnega mizarja sprejmemo za Beograd za novo urejeno strojno delavnico na elektr. pogon. Razumeti mora voditi stroje in na istih delati. — Reflektanti naj doneeejo svoje ponudbe s spričevali osebno do 5. februarja t. 1. v Ljubljano, Zitnikova ulica 20. 8483 Natakarico sprejmem v industrijskem kraju. Prednost imajo one z osebno pravico Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spretna natakarica*. 8455 Zdravega dekleta za pospravljanje boljših parketnih sob in k 2 otrokoma sprejmem takoj v boljšo hišo UpoStevaio se le delavne. lepega vedenja, v starosti 18—18 let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8458 Trg. učenko ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme takoj Marija Humer, Polšnik, pošta Sava. 8439 Praktikantinjo mlajšo, zanesljivo, sa re; 11 Vi šiviljo ali za prodajo mizarskih izdelkov, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 345t> Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo telim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro <2 osebi 95*. 8424 TS Mlin vzamem v najem l nekoliko zemlje, oziroma mlin, kjer so stari ljudje, tako da imajo do smrti užitek in poravnam dolg — tudi ako ga imajo v hranilnici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 8218 Trgovino staro in dobro vpeljano, na prometni točki radi odpo-tovanja dam v najem. — Prevzeti je inventar ter zalogo; zraven je stanovanje takoj oa razpolago — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Promet 50.000*. 8431 Stanovanje 2 sob ia kuhinje želi za maj mirna «trank& — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dve osebi* 601 Balkon, stanovanje obstoječe iz 2 sob. predsobe. kuhinje, kleti, pralnice in vrta. oddam s 1 majem Prednost imajo stranke s predplačili — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirje*. 1970-a Stanovanje 2 sob in kuhinje z balkonom, parketirano. blizu artilerijske vojašnice, v novi hiši oddam za 900 Din s februarjem. družini brez otrok, event z odraslimi, tudi ceneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Snažnost predpogoj*. 3213 Stanovanje obstoječe iz 3 sob. kuhinje, kopalnice in drugih priti-klin želim za 1 april Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Udoban stan*. 3322 Mma vedno v zalogi i, m\\m lomikova ulica 1) PraMi Poročni prstani Poročni prstani Poročni prstani F. ČUDEN Mojstra za ra&nalni stroj (Schihtmeister) za pamučno robo sprejmem takoj. tekstilna tvornica Mite Rističa i Sinovi, Niš Fa. Patent Treuhand Gesellschaft fiir elek» trisehe Gliihlampen m. b. H. lastnik jugo* slovenskega patenta št. 2100. Svetleča žica, zvita kot zavrtka nje želi prodati ta patent ali dati licenco istega. Informacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana 78. Stara dobro vpeljana trgovina s mešanim blagom v mestu na Štajerskem se takoj s zalogo vred da vnaprej v natem. Poizvedbe pod »slučajnost" na npr. lista IMMMMMMMMMM ♦ ♦»•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t »»»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»« Svetovno znane original EMAJLIRANE V ® Lutzove prvovrsten iabrikat tvomice IFive LUTZ & SOHNE BLUDENZ IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM ima v Jugoslaviji » zalogi samo inž. MATE GUZELJ, Ljubljana, Šiška. Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv Jerneja), oa dvori« šču pod hišo Celovška cesta 58. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš dobri, iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Franfo Tnrk poduradnik drž. žel. pri tukajšnji direkciji v nedeljo, dne 29. t. m., v 47. letu starosti, previden s sv. tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob 4. popoldne iz hiše žalosti Med hmelniki št. 2 pri Sv. Križu na tukajšnje pokopališče. V Ljubljani, dne 30. jan. 1928. Margareta, soproga. — Danica, Slavka, Stanka, Francelj, Mirjam, Dragica, sinovi in hčere. — Terezija, Vekoslava, sestri. •■■ U V : . • <:•,-»•""-' . • :•■>"■ V.--.1 -v"- >% : , Zahvala. Zahvaljujem se tvrdki tvornica čoka- fade v Hočah, po podružnici Ljubljana, od katere sem ueiela za zbiranje siik v albumu k-po 14 karatno zlato uro r zapestnico kot nagrado Geli Hren. Ljubljana, pri firmi Magdič. Patent na Nov izum, katerega lahko izkoristite z dobrini zas'užkom. Jotreben kapital 100- i 50 tisoč Din. Vzorce si lahko ogledati v torek ali sredo. Hotel »Slon" soba št. 41 od 6 do 8. ure zvečer. POZOR! POZOR! Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem preselil svojo delavnico iz Šelenburgove ulice 7 na Krekov trg 10. II. nadstropje ter se nadalje priporočam za izdelovanje kakor tudi moderniziranje plaščev, kostumov in oblek — tudi za otroke. Kroji dunajski sistem, postrežba točna, cene priznano najnižje. Za nadaljno naklonjenost cenjenih dam se najvljudneje priporoča Damski modni atelje JOSIP BAJDE Krekov trg 10, II. Elektrotehnična inozemska veleindustrija išče tehničnega akviziterje s stalno plačo in provizijo, za potovanje po Sloveniji. Samo prvovrstna moč s poznanjem materijala in prilik in z reprezentativnim nastopom. — Ponudbe z detajlnim opisom Itd. na »Ljubljana, PoStni predal 97«. Zane Grey: 42 Železna cesta Romaa Na tem izpreho-du mimo petih štirjakov hiš ie videl na tisoče ljudi; a to niso bili vojniki, ki so čuvali progo, niti ne delavci, ki so graditi železnico. Ne, bili so potniki, poslovni ljudje, zaostaleži, pustolovci, zajedalci, zločinci, obupanci in lenuhi — vsa tista so-drga, ki je hotela na ta ali oni način živeti od gradnje. Neale je zdajci začutil, kako se je zjasnilo v globini njegovega bitja. Še je živel v njem stari pogum. Kaj je bilo njegovo poraženo častihlepje proti velikemu končnemu uspehu tega dela! Koliko se jih je bilo že zgrudilo! Pomislil je na brezimne grobove ob progi, na grobove pozabljenih, izginulih brez sledu . . . Pod izveskom »hotel« je stopil skozi vrata lesene hiše. Poslopje, surovo zbito iz deska, je nalikovalo napol dogotovljenemu skednju. Ko je naprej odštel denar za prenočišče, je šel v sobo, ki so mu jo dodelili; bila je nekakšen hlev z vrati na zapah, s pogradom in klopjo ter skledo in vrčem. Skozi razpoke v steni se je odpiral pogled na okolico, preko razgrbanega kaosa šotorov in hiš. Na robu mesta se je dvigala dolga vrsta velikih barak, v katerih so bile najbrže nastanjene čete. Po jedi je Neale odšel iz hotela in jel postopati po cesti. Solnce je blio zašlo, veter se je bil polegel. Mračilo se je; ljudje so vrveii po cesti, ki je bila zdaj prosta prahu. Glasni, izzivajoči zvoki godbe so zvabili Neala k središču glavne ceste, pred velik šotor, kjer je bil okoli vhoda velik dirindaj. Obstal je zunaj, da vidi, kaj je. Hreščeča, obrtna, neugnana godba in pogled na moške in ženske, ki so trumoma drli vkup, sta navdala Neala z živim spoznanjem, da je zrasel Benton v enem dnevu iz tal in da ga bo pokosila smrt v eni sam inoči; njegovo življenje bo kratko, krvavo in dvije. Ko je godba utihnila, je udarilo iz notranjosti velikega šotora nenadno hrumenje, pestra mešanica zvokov: surovo moško kričanje, brnenje rulete, žvenket kozarcev in novcev, krupirjevi hripavi klici, drsajoče cepetanje nog — in kdaj pa kdaj rezki, prazni brezzvočni smeh kake ženske. Baš ta smeh bi bil skoro odpodil Neala. Ogibal se je žensk. Toda kraj ga je mamil. Krenil je mimo plapolajočih svetiljk in je stopil všotor. Prostor je bil prenapolnjen — ogromen šotor, razpet preko lesenega ogrodja. Tla so bila iz močnih deska in posuta s peskom. Neale je krenil k točilnici. Znana se mu je videla in kasneje je zvedel, da so jo pripeljali iz St. Louisa, kjer jo je bil videl v neki bez-nici. V tej goli, surovi okolici je nalikovala orjaški, ieskečoči se, bujni pošasti. Široko zrcala, iskreče se steklenke, slike nagih žensk, vrste svetlih kozarcev, žilav, zloben barkeeper* s tremi pomagači, ki so imeli polne roke dela, in pred točilnico peterna vrsta okornih, hripavih ljudi — vse to se je spajalo v prizor, ki te je spominjal velemesta, čeprav resnično mesto še nikoli ni poznalo tega čudnega ozračja. Pivci niso bili samo neotesani delavci; tudi elegantne brez-delnike si videl med njimi, ljudi v črnih klobukih in suknjah z dolgimi škrici — ki niso bili morda ravnatelji, člani komisij ali gostje U. P. R. ampak srečelovci in igralci! ' točilničar. Godba je zaigrala novo poskočnico. Neale se je počasi preril skozi gnečo do miz. Na koncu velfkega šotora so bila široka vrata v drugi glavni prostor — v plesno dvorano, polno plešočih dvojic. Neale je vstopil in se je postavil za vrste zasedenih klopi; naslonil se je na steber in jel gledati okoli sebe. V dvorani je bilo do dve sto ljudi, večina jih je sedela. V pogledu na zale mlade ženske z golimi lakti in golimi rameni, ki so v plesu razkazovale svojo lepoto, je bilo nekaj čudno milega, obenem pa nezaslišanega. A bilo je tudi drugačnih žensk, naličenih in votlookih, klavrnih razvalin. Plesalci so bili po večini šei mladi dečki, nevajeni ritmičnega kre-tanja po godbi. Po neuglajenem vedenju je bilo lahko spoznati v njih delavce in vojnike. Ostavil je plesno dvorano. Izmed vseh hazardnih iger je mu še najbolj ugajal poker, bodi že, da je gledal ali da je sam igral. Zanimal ga je. Dobiček in izguba tu ne pomenita toliko; poker ni samo stvar naključja ali sreče, kakor trkljanje krogle in padec kvarte ali kocke. Pridružil se je skupini, ki se je gnetla okoli ene izmed miz in je z zanimanjem opazovala četvorico igralcev. Eden iz kvartopircev, brezhibno oblečen človek v dolgi črni suknji, je imel bled, trd in prazen obraz z jeklenimi očmi in ozkimi ustnicami, ki ga je čudno razlikoval od soigralcev. Njegove roke so bile neobičajne. Skoro gotovo niso nikoli videli belega dne, vsekako pa ne dela. Bile so lahke in brze. tako brze, da jim je oko jedva sledilo. Kadar pa je delil kvarte, je delal to počasi, premišljeno, z največjo skrbjo. Igrali so za zlatnike in največji kup jih je ležal pred njim. Eden njegovih nasprotnikov je bil mlad orjak z zavaljenimi rameni, razgretimi lici in razbitim nosom, obupanec, kakor si ga je le moči misliti. Ostala dva sta imenovala tega tršatega bika »Fresno« Odvetnik dr. Albin Kandare naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno začasno na Bleiweisovi cesti št« 18 ■p i. e*s » g Trgovci - grosisu, industrije Trgovski potnik v vseh branžah, posebno v alkoholni stroki v Sloveniji dobro vpeljan ž e S i boljše zastostvo. Dopise pod šifro „ Uspeh 7" na ogiasni oddelek Jutra. PQ0KU2&sC& I.JU3LJA t&fiiacija banke Ceho»S ovsški legiji v Pragi) se je preselila v novo urejene prostore na lestnem trgu štev, 5. NOVA GOSTILNA! (Otvoritev v sredo, 1. februarja) IZVRSTNA HRANA! SIJAJNO VINO! Abonenti! Lastnik: Pepe Lončar (poprej Podobnik), Novi Udmat štev. 145 Kostanjev taninski fes kupu:«? stalno po ugodnih finevn^ cena Hi ERNEST MARINO CELJE Zrinskega ulica štev. 4. Te.efon inierurbs« šiev. eSS, NAJCENEJE se |1 kupi v novi K. JARC „PR1 TURISTU DUNAJSKA CESTA 7. u late6aj s za gradnjo dostavijalne karoserije na „OPEL" šasiji od 1 tone ali 1'/, tone. Ta dostavljalni voz je določen za dostavljanje Biz jakovih keksov (čajno pecivo) ter mora biti karoserija sledeče izvedena: 1) Sasiji primerne velikosti. 2) Praktična za dostavljanje robe trgovcem. 3) Lepa in dopadljiva, ali nikakor neokusna. 4) Da služi zajedno za reklamo, za graditelja in za tvorničarja 5} Obliko mora imeti kot „OPELa-ova limuzina (der deutsche Edelwagen). 6) Izvedba mora biti naibolja in najsolidneja: 7) Barva živo temnomodro s belim Email) 8) Lepo in desno pri šoferji, vrata z okni, dvoje okenj levo in desno na karoseriji, prostor za reklamne slikarije, firma električno razsvetljena, znotraj solidne rešetke za očuvanje okenj Zadaj vrata, ter vstopnice, ki se na praktičen način odstranijo, 9) Pri oddaji dela hočemo se ozirati na najkonve-nirajočo ponudbo, ali nikakor na nacenejšo nego več na najboijo in najlepšo: 10) Dobavni rok 10. aprila 1928 radi pomladanske aotomobilske izložbe v Zagrebu. — Natančneje informacije, daje in sprejema ponudbe z načrti Generalno zastopstvo ,<0PEl" aut.mobiia Zagreb, lica 23. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti na* šega blagega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Becka su vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena Društvu delo* vodij in vsem onim sostanovalcem, ki so mu poklonili vence in cvetja, kakor tudi pevskemu društvu Krakovo-Trnovo, katerega član je bil pokojnik, za ganljive ža* !ostinke in končno vsem onim, ki so nepozabnega nam učefca spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 31. januarja 1928. Novi Studebakerovi Ersk ne „Club Sedar^ so po svoj? dosti nizki ceni in udobnosti po*eg dosti dražim voz najmodernejše, lahko „de luxea vozno s šest cilinderskim motorjem. — To je eden izmed naj-ekonomičnejših voz. ker je za njegovo izdelavo uporabljena industrijska moč ene izmed najvtči h a meri kan ski h tvornic. Voz je zasnovan po evropskih principih izdelan za evropske ceste in odgovarja okusu e vropskega avtomobilista. Njegova odpornost, moč in brzina so neprekosljive. 6 cilindrov, 72/40 KS, 100 km na uro. ICspone 11 % z direktnim prenosom. Studebaker obvlada vse ameriške rekorde v brzini in odpornosti za sezijska vozila vsake moči m cene. Din 75.000 . ,. / . A, cv - A. REIN i DRUG Marovska ul. I., ZAGREB. A. LAM:-VET LJUBLJANA. STJEPAN TOMICIC i DRUG K. D. Toplicin Venac 1. BEOGRAD. Mestni pogrebni zavod. Žalujoči ostali. m Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij .Jutra. A<£li Ribnikai. 2» Narodno cikamo dd kot tisk-marj* trne Jezeršck ta in>eratid deJ je odgovoren Aioizii Novak. Vsi « LiuMiaaL