Cerkvene zadeve. f Nadžupnik Anton Frohlich. (Konec.) Ali Anton Frohlich ni skrbel sarao za dušni blagor svojih župljanov, temveč tudi za njih časni blagostan. Enako sv. Pavlu je žt-lel biti vsem vse. In niegovo dobrohotno, pravicoljubno srce je bilo res kakor nalašč vstvarjeno za to. Pokojnik je bil kaj izurjen homeopat. Z veliko požrtvovalnosljo in spretnostjo je zdravil bolnike, ne samo domačinov, ampak tudi one iz sosednih Stajarskih in hrvaških župnij. Marsikdo se še dandanes veseli zdravja svojega, katero je zastonj iskal pri drugih zdravnikih, ali pa vsled svoje velike revščine drugod niti iskati ni mogel. Frohlich je bil kot Celjan nemški odgojen, obiskoval le nemške Ijudske in latinske šole, ker drugih v Celju in Gradcu ni bilo, in slovenščine nevešč je stopil v Celovcu v bogoslovnico. Pa ker je spoznal, da bo deloval med Slovenci, poprijel se je z vso vnemo učenja slovenskega jezika. Da bi ga posnemali nemški uradniki na slovenskih tleh ! Ko je stopil v javno delovanje, je bil povsod pravičen Slovencem. Dobro vedoč, da se otrok v materinščini najboljše nauči prav spoznavati in pobožno moliti svojega Boga, je zahteval povsod pri slovenskih otrokih slovenski katekizem, kar v njegovih časih, kakor še žal, dandanes raarsikje, ni bilo v navadi. Tako edino modro in vspešno poučevanje mu je sicer nakopalo marsikatero preglavico, a Frohlich je bil jeklene volje in vkljub vsemu nasprotovanju je vstrajal pri svojih zdravih načelih. Njegova pravicoljubnost mu ie velevala, da mora biti na Slovenskem gospodar edino le Slovenec, kakor je na Nemškem Nemec, na Francoskera Francoz. Zato je z vso pozornostjo zasledoval politično gibanje slovenskega naroda, veselil se ž niim vsake pridobitve, a tudi žaloval, videč, kako se prezira in zatira. Odkar je pastiroval pri Sv. Križu, je z vserai močmi deloval za gmotno in politično neodvisnost svojih župljanov. Da jih reši oderuških pijavk in gmotno povzdigne, ustanovi posojilnico, kateri je ves čas predsedoval. Da okrepi slovenski živelj, pomaga ustanoviti katoliško politično društvo, ki je politično izurilo njegove župljane in jim vcepilo v srce oni slovenski ponos, s katerim so se, dal Bog, da §gu?#MaiVieotra?JrCDFx§d &tetipip)^wwa lastnih tleh. In ker je bil pokojni Frohlich tudi v zasebnem življenju toliko milega, ponižnega, prikupljivega značaja, ni čuda, da ga je ljubilo in čislalo, kar ga je poznalo. Ko je 1892, 4. avgusta, obhajal zlato mašo, si ga je izvolilo osem občin za svojega častnega občana, kar je pozneje storlla tudi Slatina, ko so jo dobili v roke narodni možje, posamezni stanovi so rau poklonili kaj lepa darila, med temi možje krasen, dragocen kelih. Mnogo odlične gospode, kotprevzv. škof Strossmayer, nadškol Milinovič, Smičiklas in dr., so mu osebno častitali k tej redki časti. Prevzvišeni škof djakovski je tudi ob smrti nadžupnikovi brzojavno pomiloval nadžupnijo radi velike izgube in želel ji pokojniku enakega naslednika. Bila je pač takrat, ko je pokojnik postal zlatomašnik, želja vseh častilcev njegovih, da bi še nekdaj obhajal demantno mašo, nalik svetemu očetu, Leonu XIII. A božja volja ni bila tako. V pretečenem letu je vedno bolehal in vidno hiral. Sredi novembra se poda v Gradec iskat zdravnikove pomoči. Pa vsled velike slabosti mora ustaviti potovanje, iztopi v Mariboru, da opravi, sluteč bližnjo osodo, duhovne vaje pri čč. oo. frančiSkanih, se vrne na dom, še enkrat zbere svoje telesne moči, da v pridigi vzame slovo od ljubljenih župljanov, za katere tudi opravi, podpiran od dveh mož, zadnjo najsvetejšo daritev. In kakor je bil do solz ganljiv ta prizor, je bila ganljiva in spodbudna tudi njegova priprava na smrt. Pogosto je prejel sv. zakramente, zbiral krog sebe svojo družino, da moliio ž njim sv. rožni venec. S čudno potrpežljivostjo je prenašal hude bolečine, a nikdar ni tožil, ampak tolažil se je s podobo Križanega, katero je imel v rokah do zadnjega trenotka svojega življenja. Sv. križu je služil, izdihnil je tudi svoio blago dušo v poijubu sv. križa pred praznikom sv. Treh kraljev. In dne 7. jan. smo ga spremljali k zad- njemu počitku. Siiajen je bil ta sprevod, vreden velikega moža. Velikanska cerkev Sv. Križa \e postala za polovico pretesna, da bi vsprejela vse častilce Frohlichove. Po opravljenih molitvah za pokoinika ie govoril vlč. g. dekan rogaški, J. Tombah, o vrlinah Frohliehovih. Ne da ga hvali, ampak, da ga posnemamo, je pokazal, kako da pokojnika dičijo poglavitne dejanske čednosti: modrost, pravičnost, srčnost, zmernost. — Potem je vodil sprevod, obdan od 30 sobratov hrvaške in štajarske duhovščine, preč. g. častni kanonik Hajšek k Sv. Trojici, kjer se je v solzah položilo v grob trudno telo pokojnika k večnemu počitku. Da, nai le počiva njegovo telo, a njegov duh naj vedno drami daleč okrog slovenski rod in ga opominja, da se zaveda, da se ljubi, kakor ga je ljubil nepozabljivi A. Frohlich!