188
Novice.
Deželni zbor.
Posl. Stegnar poroča o dež. muzeju. Posl. dr. Tavčar graja   muzejsko   vodstvo,   povdarja   potrebo   reorganizacije  in želi,   da   bi   se   napravil   slovrnski prevod Dežmanovega voditelja po muzeji.   Poslanec dr. Papež  in   dež. glavar Detela sta pojasnila  nekatere muzejske zadeve.   Govorila sta še posl. baron Schwegel in Hribar, na kar se je poročilo o muzeji vzelo na znanje in izrekla dobrotnikom in pospešiteljem muzeja zalivala.    Isti   poslanec   poroča   o šolstvu   in   stavi   nastopne predloge:    1.) Dež. odboru se naroča,   da  ponovi  prošnjo  do c. kr. deželnega šolskega sveta zastran učnih razmer na nemških   ljudskih   šolah  v   kočevskem   okraji,    katere   obiskujejo slovenski šolski otroci  in   da  se  konstatuje njih  število.   2.) Dež. odbor naj poizveduje,   kako je z zastalimi   šolskimi globami   osobito v  postojinskem  okraji in naj vsaj v letnem poročilu za leto 1893. o tem deželnemu  zboru poroča.   3.) Vse druge točke § 8., lit. A. letnega poročila vzamejo se v vednost. — Posl. Hribar graja vlado,   ker s poročilom glede šolskih razmer  na   Kočevskem   tako   odlaša.     Dež. vlade   voditelj g. baron Hein   odgovarja in vlado opravičuje.   Predlogi odsekovi se   na  to  vzprejmo.    Posl. Klein   poroča o  letnem   poročilu dež. odbora in sicer o obrtnem  pouku ter v imenu   dotičnega odseka   nasvetuje:    1.) Dež. zbor jemlje hvaležno in radostno na znanje,   da misli vis. vlada obrtni  pouk   razširiti na pouk v kovinskem,   pletarskem in lončarskem obrtu ter želi,   da bi se ta pouk skoro otvoril.   2.) Dež. odboru se naroča,   naj se iz  nova  obrne  do   vis. vlade,   da v zmislu  deželnozborskega
sklepa z dne 31. oktobra 1891. leta za nadziranje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem imenuje zgolj take nadzornike, ki so strokovnjaki in popolnoma poznajo deželne razmere ter so do cpla vešči obema deželnima jezikoma. 3.) Dež odbor  naj v prihodnjem sestanku poroča dež. zastopu, kakšni so* uspehi poučevanja v krojaško-obrtni šoli gosp. Matije Kunca in ali bi kazalo v prihodnjem letu zopet ustanoviti podpore za učence rečene šole. 4 ) Vse drugo poročilo vzprejme deželni zbor blagovoljno na znanje.   —  Predlogi vzprejmo.
V seji   dne 13. maja t. 1. utemeljuje posl   Kersnik svoj   samostalni   predlog   glede   slamarske   obrti   v   Domžalah. Vzrok,   da je ta obrt jel propadati,   je inozemska  konkurenca. Da  pa  Domžalci   ne   morejo   konkurirati z inozemci  je vzrok to,   da jim   pomanjkuje   dobrega   materijala   in pouka.    Temu treba je odpomoči. Predlog izroči se upravnemu odseku. Posl Murni k   utemeljuje svoj samostalni predlog zaradi  prenaredbe reformne tarife južne železnice.   Govornik  obširno s številkami dokazuje koliko višji so tarifi pri  južni železnici, nego pri drž. železnici.    Eavnateljstvo  pač  ni   dobro  pomislilo, ko je uvelo tako zvano  reformno tarifo.    Ako   se   ta   ne   premeni, morale-bodo nekatere industrije celo prejenjati,  kajti nekaterega blaga zaradi previsokih tarif sploh ni mogoče pošiljati.    Govornik jeza podržavljenje južue železnico. Predlog, katerega smo že objavili, izroči se upravnemu odseku.    Posl. dr. Vošnjak stavi nastopna nujna   predloga:  „Glede na silno sušo, ki preti uničiti vse poljske pridelke v mnogih občinah na Kranjskem, naroča se dež. odboru, da prosi finančno ministerstvo :  1.) Da z ozirom na zakon z dne 6. junija  1888. zemljiški davek v občinah, kjer je suša uničila vse, ali večji del pridelkov, odpiše in 2.) da se sploh zemljiščni davek ne iztirja pred jesenjo   Oba predloga vzprejmeta se ednoglasno. Posl. vitez Langer poroča o letnem poročilu dež. odbora in sicer o deželni   vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu.   Poročevalec kritikuje poročilo šole in predlaga,  naj se poročilo dež   odbora vzame na znanje, ob enem pa naroči dež. odb.:  1. Pri podeljevanji ustanov učencem   na deželni   vinarski,   sadjarski   in   kmetijski   šoli na Grmu naj v prvi vrsti gleda na to,  da se ustanove podeljujejo* takim  kmečkim   sinovom,   od katerih je pričakovati,   da bodo* po dovršeni šoli stalno se pečali s kmetijstvom na svojem posestvu   2. Vodstvo šole naj predloži tako letno poročilo, iz katerega bode mogoče  posneti   jasno   podobo o gospodarstvu.  3. Učni red naj se predrugači, da se nemščina ne bode podučevala ob nedeljah.   Vsi predlogi se po nekaterih pojasnilih posl   dr. Vošnjak a vzprejmo.  Posl. Kersnik poroča o načrtu zakona glede plačevanja   stroškov   za  straže  pri   živinskih kužnih boleznih, in v imenu upravnega odseka priporoča nastopni načrt zakona: § 1. Stroške,   kateri  nastanejo  pri   živinskih  kužnihr boleznih   za   postavljanje   straž  vsled   veterinarsko   policijskih odredb,   izdanih na podstavi zakonov z dne 29. febr. 1880. 1, drž. zak. št. 35 in 37, in izvršitvenih ukazov z dne 12. aprila 1880.   L,   drž. zakona  št.  36   in 38,   morajo,   v kolikor teh stroškov po zakonu niso obvezani plačevati državni zaklad, dežela ali posamezne osebe, trpeti jednakomerno:  1. občina, katera  je   obvezana  postaviti   straže;   2. sodni   okraj, kateremu pripada ta občina, in 3. dežela.    Stroške   pod   2   je   razdeliti na vse občine tega   sodnega   okraja   po  razmerju   predpisanih neposrednjih cesarskih davkov;  prosto pa je tem občinam dogovoriti se o kakem drugem razdelilnem merilu. Mestna občina ljubljanska velja glede doneska ad 2 kot samosvoj sodni okraj. § 2. Ugotovitev in porazdelitev teh stroškov, kakor izterjavanje in odpravo v § 1. pod   2   in 3 navedenih   doneskov oskrbuje deželni odbor.   —  Posl. Pfeifer stavi k temu načrtu   zakona nastopni dodatni  predlog:  „Kedar je v občini,   ki  ima postaviti stražo, oziroma v sodnem  kraju, kateremu pripada ta občina za zalaganje dotičnih stroškov treba višje nego 2 % pri-klade na direktne davke, tedaj mora višjo potrebščino prevzeti deželni zaklad". Po kratki debati se načrt zakona vzprejme in odkloni posl. Pfeiferja predlog.    Posl. Murnik poroča v imenus
189
upravnega odseka o cestni zgradbi iz Moravč čez Zalog in Krtino do Želodnika ter nasvetuje : Poročilo dež. odbora vzame se na znanje in se dež. odboru naroča, da v prihodnjem zasedanji o tej stvari poroča in nasvete stavi, ako bode o pravem Času cestni odbor na novo pregledal staro cesto in predložil svoj operat. Učiteljski vdovi Katarini Srni d dovoli se za čas njenega vdovskega stanu 150 gld. letne pokojnine; prošnja županstva v Kapljivasi za podporo ondotni požarni brambi za napravo gasilnega orodja, izroči se dež. odboru v rešitev, isto-tako prošnja prve vipavske sadjarske zadruge na Slapu za podporo z naročilom da poizveduje o razmerah in stavi nasvete v prihodnjem zasedanji. Posl. baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o zgradbi mrzlega kopališča na Studencu in predlaga v to svrho 1400 gld. Predlog se vzprejme. Posl. Murnik poroča v imenu finančnega odseka o deželni razstavi v Ljubljani leta 1894. Finančni odsek se ni mogel zjediniti za noben predlog, zatorej poročevalec prosi, da se njegovo poročilo vzame na znanje. Po debati, katere so se udeležili poslanci dr. Papež, K lun in baron Schwegel se naposled vzprejme predlog posl. Kluna, ki se po sporazumni šti-lizaciji glasi: Za deželno razstavo leta 1894. eventuvelno leta 1895. se dovoli c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko jedno-kratni prispevek 15.000 gld. iz dež. zaklada, ne da bi dežela prevzela kako daljo garancijo. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu združenega finančnega in upravnega odseka o samostalnem predlogu gosp posl. Hribarja glede drugovrstnih železnic in predlaga: Dež. odboru se naroča, da vzame v pretres predle-žeči nasvet posl. Iv. Hribarja in da v njem, ko se je vestno in temeljito poučil o vprašanji glede drugovorstnih železnic ob svojem času z nova poroča.   Predlog se vzprejme.
(Konec seje prihodnjič.)