GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBUANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 31 LJUBLJANA, 22. APRILA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA POROČILO SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE MLO GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE ZA L. 1954 gradivo za sejo mestnega ljudskega odbora Kot organ mestnega ljudskega odbora Ljubljane, Ima Svet za Notranje zadeve v smislu 130. *'ena Zakona o okrajnih ljudeh odborih naslednje delovno Področje: varstvo pravnega reda. varstvo javnega reda in mi-ru. skrb za varstvo prometa, otiranje kriminalnosti, zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ~vrševamjo kazni, matična služiš. Protiletalska zaščita in po-prno-varnostna služba. O vseh '®h vprašanjih ima svet široko ^inoat načelnega razpravljala in predlaganja ljudskemu °dboru potrebnih ukrepov ra ***čito varnosti oseb ln premo-ženja, utrjevanja javnega reda [j* miru, prometne vamoerti Itd. ^•ede na nekoliko svojevrsten tnačaj vsebine dela m ker je v administraciji Ijud. odbora °ddelek za notr. zadeve, zaradi Posebnega značaja nalog istočasno tudi aparat republiškega državnega sekretariata za notranje zadeve, ni svet za notranje zadeve pri izvrševanju svo-nalog popolnoma izenačen * ostalimi sveti. Ta posebnost ^ delu je bila tudi vzrok, da je j.vet za notranje zadeve v Ljubki počasneje razvijal svoje ?.yo od ostalih svetov, da so 61ani sveta večkrat diskutirali ® vsebini in oblikah svojega ~e'a, da je Svet delal predvsem r® iniciativo sekretarja sveta, !" J' načelnika tajništva za nošnje zadeve, manj pa na po-ddo članov Sveta, ljudskega k °ra oz. zborov volivcev. „r“v zaradi tega je bil Svet za tk“Pani° zadeve bolj posrednl-. 1 organ med tajništvom za j. tranje zadeve in mestnim ,j!*dskim odborom, kakor pa j®1 mestnega ljudskega odbora je 1 Predstavniškega organa, ki . dolžan usmerjaiti in skrbeti lj,^ M pravilno izvajanje todev; na področju ponotranjiti pmenjan« težave in ovire je ,.v' Svet izvoljen na seji me-1 _ jga ljudskega odbora dne 23. t' ‘954 skušal odpraviti in Je v Sv *lnerl dosegel vidne uspehe, h el za notranje zadeve aestav-(v.. 9 članov, od teh »o štirje 4» rnitci MLO 1“ pet drugih Itv^ljanov ter načelnik tajni-za notranje zadeve kot taj-8veta. Nima pa svet v »volt,''1 *estavu nobenih odborni-y(,V‘ biti komisij, ker tega do-1 naloge niso zahtevale. KRIMINAL 6^ letu 1954 je bti zabeležen 6,1 padec tako lmenovane-tj^.Političnega kriminala, t. J. *ee*n|vih dejanj, ki so v 'd kazenskem zakoniku Oljena kot kazniva dejanja Utr* ljudstvo in državo. Od levila raziskanih kaa- 41 dejanj v Ljubljen«, Je bilo v lanskem letu 0,38% političnih kaznivih dejanj. Socialistični družbi in državnim varnostnim organom je torej uspelo politične nasprotnike potisniti na pozicije običajnih kriminalcev. Krmtnaliteta v gospodarstvu predstavlja danes osnovno bazo za dejavnost političnih kriminalcev. Prav zaradi tega so v preteklem letu organi tajništva za notranje nadeve posvečali posebno skrb odkrivanju kriminalitete v gospodarstvu. Kazniva dejanja v gospodarstvu so vsa tista kazniva dejanja, ki ogrožajo ali rušijo gospodarska razmerja oz. tailca dejanja, ki so neposredno in pretežno naperjena zoper naš gospodarski sistem. Oblike kaznivih dejanj v gospodarstvu so najrazličnejše in jih lahko razvrstimo v tri skupine, med katerimi seveda ni ostrih meja, ker se Škodljivci v gospodarstvu poslužujejo vseh mogočih oblik, trikov in mahinacij In ne izbirajo sredstev s katerimi hočejo priti do cilja. Najprimitivnejie, pa zato še zdaleč ne najmanj nevarne oblike kriminalne dejavnosti v našem gospodarstvu, so tatvine oz. celo grabežd družbenega premoženja, razne goljufije, poškodovanje ali uničenje družbenega premoženja. V nadaljnjo skupino štejemo tiste vrste oblike kriminalitete v gospodarstvu, ki so tipične za naše gospodarstvo in za naš gospodarski sistem in jih naš kazenski zakonik uvršča v poglavje kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo in v poglavje kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. (Poneverbe, nevestino gospodarsko poslovanje, nedovoljena trgovina, zloraba uradnega položaja Itd.) V tretjo skupino spadajo vsa tista protipravna dejanja v našem gospodarstvu, ki jih lahko na splošno imenujemo škodljiva v gospodarstvu. Značilna so po tem, da se z njimi ne okoriščajo posamezniki ampak določene sAcupnostt, bodisi delovni kolektivi podjetij ati njihove sindikalne podružnice, bodisi ožje lokalne skupnosti ali razna društva. Storilci teh protipravnih dejanj so večkrat pravne osebe, n. pr. razni upravni odbori, delavski sveti itd., ki pod vplivom raznih »strokovnjakove ali tudi vodilnih uslužbencev. sprejemajo razne nezakonite sklepe s katerimi izigravajo zakonite predpise. Vel ti pa s kršitvami zakonitih predpisov, ki Jih navadno opravičujejo kot primerne in za lokalne potrebe koristne, v resnici zelo grobo rušijo naše razmerje v gospodarstvu (n. pr. med kupnimi in blagovnimi fondi, med fondi za investicije in družbeni standard) in z njimi naši družbeni skup- nosti kot celoti povzročajo navadno zelo veliko škodo. V preteklem letu je bilo odkritih v primerjavi z letom 1953 za 30% več kaznivih dejanj v gospodarstvu in sicer: 185 primerov nedovoljene trgovine, 51 poneverb, 44 primerov nevestnega gospodarskega poslovanja, 71 tatvin in goljufij na škodo ljudskega premoženja, 29 primerov jemanja in dajanja podkupnin, 24 primerov sklepanja škodljivih pogodb, zlorab uradnega položaja in drugih kaznivih dejanj na škodo narodnega gospodarstva. Okrožnemu javnemu tožilstvu je bilo predanih v obtožbo 673 obdolžencev, med katerimi je bilo: 253 uslužbencev lz gospodarskih podjetij, 34 trgovskih poslovodij, 31 obrtnikov, 28 direktorjev in upravnikov, 24 knjigovodij itd. Kako škodljivo je delovanje teh špekulantskih in brezvestnih ljudi za naše socialistično gospodarstvo, nam zgovorno kaže ugotovljena materialna škoda, ki znaša na deset ln deset milijonov dinarjev. Od te škode odpade samo na nevestno gospodarsko poslovanje 17 ln pol milijona, na poneverbe 5 in pol milijona itd. Nad tretjino kaznivih dejanj v gospodarstvu zavzema, kot je iz pregleda razvidno, nedovoljena trgovina. Pretežna večina oseb, ki so se bavile z nedovoljeno trgovino In špekulacijami, ni zaposlenih, ali pa jim je služba le krinka pred javnostjo. Ti ljudje so znali najti sleherno možnost, da so si s preprodajami raznih artiklov nedomače proizvodnje prigrabili velike dobičke. Največ so se povezovali z raznimi tihotapci, ki so zaradi slabe kontrole carinskih organov na obmejnih prehodih prinašali najrazličnejše blago od njrlon nogavic do raznih ogrlic, zapestnic in računskih strojev ter s preprodajo zaslužili sto tisoče dinarjev. V letu 1954 so kriminalistični uslužbenci v Ljubljani odkriti tudi premeten način razpečevanja darilnih paketov, ki jih je pošiljala tvrdka •Citrus« iz Trata. Med kazenskim postopkom so bile osebam, ki so bile zapletene v zadevo »Citrus«, zasežene večje količine Špecerijskega in raznega galanterijskega blaga ter različnega tehničnega materiala in gotovine v znesku več milijonov dinarjev. Tatvine družbenega premoženja so sicer ne najbolj, vendar pa zelo nevarna oblika kriminalitete v gospodarstvu. Značilne pa so po tem, da so dokaj množične ln prav zato nevarnejše. Drobne tatvine v industrijskih podjetjih se namreč zaradi nezadostne evidence in kontrole marsikje sprevržejo v nebrzdano krajo. Tako je bilo n. pr. v Ljubljani v preteklem letu predanih Javnemu tožilstvu v obtožbo večje število mesarjev, ki so v mestni klavnici postopoma kradli meso. Značilne so izjave teh mesarjev na sodišču. Neki Je n. pr. dejal: »Jemal sem slanino, ker sem imel priložnost, saj me ni nihče nadziral.« Drugi obtoženi je izjavil dobesedno: »Da sem lahko spravii iz klavnice tako veliko količino mesa, gre pripisati dejstvu, da jo bila slaba kontrola. Vodstvo klavnice nt nadziralo vseh oseb. ki so v klavnico nosile hrano, in tako Je bilo možno, da je moja sestra odnašala meso, ko ml Je prinašala hrano«. Podobno so izjavili tudi drugi obtoženci. Poneverb je bilo odkritih največ v sektorju blagovnega prometa, t. J. v trgovinah, kjer poneverjajo največ poslovodje. Predvsem poneverjajo s para-gonstoimi bloki, z zatajevanjem blaga pri polletnih in letnih inventurah in z enostavnim prilaščanjem gotovine. Večkrat povzročene primanjkljaje z lažnimi inventurnimi popisi skrivajo po več let ali celo toliko časa, dokler ni poslovodja premeščen. V večini primerov primanjkljaje povzročene s tatvinami ali s poneverbami, sčasoma nadoknadijo z ustvarjenimi viški, z dviganjem cen ali s krivim merjenjem. Vse to omogoča nedo-voljna kontrola ln premajhna učinkovitost Inšpekcijskih služb, predvsem tržne in finančne inšpekcije. Poneverbe se pojavljajo tudi v gostinstvu in v uradih. V proizvajalnih podjetjih so redkejše, so pa zato nevarnejše zaradi večjega obsega in večje škode. Mnogih poneverb je večkrat krivo nevestno gospodarjenje. Mnogi direktorji, poslovodje, upravniki in drugi vodilni uslužbenci svoje delo tako nemarno opravljajo ali pa sploh ne opravljajo svojih dolžnosti, da povzročijo podjetju veliko premoženjsko škodo. V takih podjetjih nastajajo nepojasnjeni primanjkljaji, za katerimi sc seveda skrivajo poneverbe, ki jih je pa zaradi nereda v knjigovodstvu in evidenci največkrat težko dokazati. Pri privatnih obrtnikih, ki so bili v kazenskem postopku zaradi raznih nepravilnosti in kaznivih dejanj, je bilo ugotovljeno, da še vedno zaposlujejo v svojih delavnicah neprijavljeno delovno silo, za katero ne plačujejo davkov niti prispevkov za socialno zavarovanje ter se okoriščajo s tako ustvarjenimi presežki. Bilo je odkritih celo nekaj pri vatnih obrtnikov, ki sami »ploh niso delali, ampak so sl organizirali mrežo ljudi, ki so zanje izdelovati določene predmete doma. Tako so se ti obrtniki bavili le z nakupom materiala ln s prodajo gotovih Izdelkov. Poedlnl privatni obrtniki se poslužujejo vseh mogočih špekulacij, samo da bi do- segli lahek zaslužek. Tako so n. pr. pripravljeni dajati gospodarskim organizacijam lažne račune za dobavljeni material šli za opravljena dela, četudi niso storili nobenega teh poslov. Za take usluge dobivajo visoke podkupnine. Gospodarska podjetja s tem dosežejo, da jim obrtniki, ki imajo možnost gotovinskega prometa, tako nakazan denar vračajo v gotovini. Največkrat je ta denar potem oredmet osebnega okoriščanja ali ustvarjanja črnih fondov v podjetjih. Nezadostna kontrola finančne inšpekcije, pa tudi pomanjkljivo delo varnostnih organov sta omogočila posameznim »branikom, da so sl z utajo davkov in z drugimi protiza-konitiml dejanji ustvarili milijonske dobičke. Posebne oblike kriminala v gospodarstvu so se pojavile, ko smo prešli iz administrativnega gospodarstva v sistem družbenega upravljanja oz. materialnega stimuliranja poedincev in kolektivov. Staro geslo »znajdi se za svoje podjetje, za ustanovo, za društvo itd.«, ki je bilo 1o določene mere razumljivo v dobi planskega sistema, ker je lahko vzpodbujalo podjetje in ustanovo k večji Iniciativnosti, pomeni danes direktno gospodarsko škodljivost in izpodkopavanje našega gospodarskega sistema. Na tem področju Je največ »nejasnosti« in Izgovarjanja. Mnogi se Izgovarjajo na zapletenost našega gospodarskega sistema, vendar je ta izgovor kaj malo tehten, kajti kdor izigrava predpise, jih tudi pozna. Prav tako jalovi so izgovori na sosede, na druga podjetja, usta-iove itd. Kakršnih nedovoljenih načinov za pridobivanje kar največjega dobička so se posluževala razna ljubljanska podjetja, nam povedo tudi naslednji primeri: V tekstilni tovarni »Volnen-ka« so v preteklem letu izdelali takšno bilnaco podjetja, da so z njo lahko prikazali milijonsko 'zgubo in na ta način z lažnim poročilom dosegli, da je Narodna banka nakazala podjetju l milijon dinarjev regresa. V resnici pa Je imelo podjetje precej visok aktiven saldo iz katerega so delili dobiček in dajali visoke nagrade. Trgovsko podjetje »Kmetijski pridelki« v Ljubljani je dvignilo ceno kmetijskim pridelkom tako visoko, da so imeli od meseca marca do avgusta 1954 1 m pol milijona dobička. S Jem dobičkom so krili izgubo prejšnjega poslovnega leta. V letu 1954 so uslužbenci kriminalistične službe obravnavati v Ljubljani več skupin oseb, ki so se ukvarjale z nedovoljeno trgovino z računskimi stroji, vtihotapljenimi iz inozemstva. Storilci so stroje prodajali gospodarskim organizacijam v Ljubljani In njeni okolici. Zaradi občutnega pomanjkanja, so jih gospodarske organizacije ra-du kupovale, pri plačevanju pa bo naletele na težave, ker prekupčevalci niso plačali carine. t, Da bi se temu izognili, so se prekupčevalci dogovorili z nekaterimi uslužbenca ljubljanske komisijske trgovine »Komisija« in jih podkupili, da so jim izdajali za računske in pisalne stroje lažne račune, ki so jih lahko organizacije plačevale po banki. Za vsak računski in pisalni stroj je komisijska trgovina dobila 10% provizije, čeprav večine teh strojev uslužbenci komisijske trgovine še videli niso. Ugotovljeni so bili primeri, da bo ee gospodarske organizacije poelužile tudi odborov ljudske tehnike za uresničitev finančnih In drugih manipulacij, ki bi jih sicer ne mogle Izvesti. Tako se je n. pr. šušmarska skupina v Litostroju pri Izdelavi obročev za konvertorje za rudnik Bor poslužlla tovarniškega odbora Ljudske tehnike. Rudnik Bor je namreč poslal denar za obroče na odbor Ljudske tehnike. Neki član odbora je nato dvignil v banki denar v gotovini, s katerim so lahko plačali delavce, ki so delali pri tem šušmarskem delu. Tudi preštevilna službena potovanja v inozemstvo, kažejo na nepravilen in neodgovoren odnos do družbenega premoženja. Za taka potovanja se trošijo dragocena devizna sredstva. V letu 1954 so posamezna podjetja organizirala ekskurzije za ogled velesejmov in razstav. Za vse te osebe, od katerih so posamezniki potovali na Individualne potne Mete, so večji del aM vse etroške trpela podjetja. Prikazana problematika kriminalitete v gospodarstvu zahteva pozornost vse družbe ln ne samo organov odkrivanja, pregona in sojenja. V preteklem letu so namreč na območju Ljubljane uslužbenci kriminalistične službe ln pripadniki Ljudske milice sami odkrili 87.3% vseh ugotovljenih primerov kaznivih dejanj v gospodarstvu, državljani, razne Inšpekcije, podjetja In druge organizacije, pa so prijavile vsega le 12.7% omenjenih kaznivih dejanj. Se vedno se tudi dogaja, da delavski sveti, upravni odbori ali sindikalne organizacije vedo za razne nepravilnosti In Izigravanja predpisov v podjetjih, toda ne ukrepajo, ker nanje vplivajo direktorji oz. vodilno osebje ali pa ker te mahinacije »koristijo« podjetju. V nekaterih podjetjih je bila celo zapažena tendenca prikrivanja kaznivih dejanj. To so skušala podjetja zagovarjati s čuvanjem svojega renomeja, češ da bi bila njihovemu ugledu z odkritjem takšnih kaznivih dejanj prizadejana večja moralna ln materialna škoda, kot že znaša povzročena škoda. BIH so celo primeri, da so imeli člani kolektiva osebo, ki Je ovadila kaznivo dejanie v podjetju za denuncianta ali pa ji te vodstvo podjetja na kakršen kolt način odpovedalo službo. Nepravilen odnos do družbene Imovine se odraža tudi v tem. da gospodarske organizacije ne vlagajo vedno odškodninskih zahtev In ne Izterlnio dosledno ugotovljene škode. Storilcu ostarelo v takih orimerlh poneverjeni, prišoekuHraml ali ukradeni zneski, kar vsekakor ne vpliva vzgojno na druee In ne nre-prcčvie. da bi storilci v bodoče ne delni! kaznivih delani. So*š*-ščn Kodo morala Izrekati htdl •trožje kazni za kazniva deja- nja v gospodarstvu, ker se aleer imajo ti delikti še dostikrat napačno za privdligirane. Nujno bodo morala sodišča tudi hitreje obravnavati te kazenske zadeve. Sedaj mine namreč od odkritja kaznivega dejanja do glavne »bievnave in izdaje sodbe često po več mesecev in celo po leto dni, s čimer izgublja izrečena kazen svoj namen ln učinek. V podjetjih postavljajo za blagajnike in knjigovodje, skladišnike ter druge odgovorne in občutljive posle še vedno povsem nepreverjene ljudi in celo take, ki so bili že kaznovani zaradi gospodarskega kriminala. Samo v enem ljubljanskem podjetju je izmed 19 oseb, k: so na odgovornejših mestih že 5 sodno kaznovanih in se jim s tem ponovno daje možnost za prisvajanje družbenega premoženja. Najslabše je glede tega v trgovini, kjer so nekatera trgovska podjetja postavila za poslovodje poslovalnic tudi osebe, ki so komaj končale učno dobo ter »o zaradi neizkušenosti "n lahkomiselnosti same ali pod vplivom drugih zapadle v kriminal. Potrebno bo tudi doseči, da bodo rame inšpekcije, revizijski organi. Urad za kontrolo meril ln drugi nadzorni organi prijavljali ne le ugotovljena kazniva dejanja, temveč vse druge ugotovljene nepravilnosti m mahinacije v gospodarskih organizacijah. Lani je bilo v Ljubljani ator-jenih 3.926 kaznivih dejanj splošnega kriminala, in sicer: 375 vlomnih tatvin, velikih tatvin in roparskih napadov, 558 kolesarskih tatvin, 391 žepnih tatvin, 1300 navadnih priložnostni tatvin, 307 goljufij, 226 lahkih telesnih poškodb, 29 težjih telesnih poškodb, 2 uboja, 61 požarov :n požigov, 60 kaznivih dejanj zoper moralo, 552 ostalih kaznivih dejanj. Materialna škoda povzročena s terni kaznivimi dejanji znaša preko 37.600.000 dinarjev. S hitrimi in ustreznimi ukrepi Je bdlo vrnjeno oškodovancem za 17,428.000 dinarjev ukradenega blaga in denarja. Pripadniki LM ln uslužbenci kriminalistične službe, so od 3.926 kaznivih dejanj splošnega kriminala uspešno raziskati 2.472 kaznivih dejanj. Pri odkrivanju storilcev so v letu 1954 še nadalje dvignili ln utrdili zakonitost in demokratičnost postopkov. Prostost so odvzeli varnostni organi le v najnujnejših primerih. Izmed 2.178 storilcev kaznivih dejanj, ki so bili predani Okrožnemu javnemu tožilstvu v obtožbo. Je bilo aretiranih in priprtih 345 storilcev, ali 15.8% Toda še tl so bili priprti, ker so bili brez osebnih dokumentov in stalnega prebivališča. Pregled kaznivih dejanj splošne kriminalitete kaže, da so najpogoetejša kazniva dejanja razne tatvine. Ugotoviti Je treba, da bi bilo teh občutno manj, če bi bili lastniki previdnejši. Kolesarske tatvine so n. pr. tako pogoste zaradi tega, ker puščajo lastniki nezaklenjena kolesa pred trgovinami, uradi In posebno pred gostilnami, ter ob kozarčku radi pozabijo na svoje dvokolo. V Ilustracijo navajamo, da je blio v letu 1954 od 558 v Ljubljani ukradenih koles le 17 zaklenjenih, vsa ostala pa so kolesarski tatovi odpeljali nezavarovana. Tudi žepne tatvine, posebno na živilskem trgu in v trgovinah so mnogokrat posledica neprevidnosti gospodinj, ki svoje denarnice kljub opozorilom še vedno puščajo v cekarjih ln zunanjih žepih. Neprevidnost oškodovancev Je često kriva tudi za navadne tatvine, ki jih izvršujejo v glavnem priložnostni tatovi, klateži, delomirznežd in berači. Puščanje odprtih ali nezaklenjenih stanovanj, sušenje perila preko noči na nezavarovanih dvoriščih in terasah, nudi tem tatovom ugodne prilike za krajo. Tudi vlomilci imajo mnogokrat lahek opravek pri vlamljanju. Mnogi stanovalci še vedno puščajo ključe stanovanj pod predpražnikom. Posamezne trgovine ln podjetja Imajo slabo zavarovana skladišče, Izložbena okna ir druge prostore, v katerih hranijo blago in denar. Tako je Imelo n. pr. ljubljansko podjetje »Kodeks« skladiščene kože kair na dvorišču. Zato ni čudno, da mu jih je bilo ukradenih za 363.000 dinarjev. Potrebna je torej večja skrb ln previdnost pri čuvanju stvari in denarja, pa bo tudi manj kolesarskih, žepnih ln drugih priložnostnih tatvin. Poseben problem so kazniva dejanja mladoletnikov, kajti njih število se je lani v primerjavi z letom 1953 dvignilo za 30 odstotkov in znaša 327 kaznivih dejanj. Mladoletni »tortici, ki so zašli na kriminalna pota, so Izvrševali le takšne delikte, pr! katerih so si pridobili premoženjsko korist. Z ukradenim denarjem ali predmeti, ki so jih preprodajali po smešno nizkih cenah, so si zadovoljevali želje po raznih avanturističnih podvigih, vinu, sladkarijah, knjigah dvomljive vrednosti, filmih itd. Del mladoletnih storilcev je počenjal kazniva dejanja v družbi po dva ali trije. Lani je bila odkrita v Ljubljani organizirana mladinska družba 22 mladoletnikov, ki so izvršili v grupah po trije preko 160 drobnih tatvin po raznih ljubljanskih trgovinah. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so starši otrok In mladoletnikov, ki so zašli na kriminalna pota, v večini primerov premalo skrbeli za vzgojo svojih otrok. Niso nadzirali, kje se zadržujejo v prostem času, v kakšni družbi so, od kod jim denarna sredstva ali razni predmeti, Id so jih nosili domov. Nadaljnja žalostma ugotovitev kaže, da je 40% teh mladoletnikov zašlo na stranpota zaradi potrebe po denarju za kupovanje elkoholnih pijač. Ti mladoletniki večinoma Izhajajo iz družin, kjer sta oba ali pa vsaj eden od roditeljev nagnjen k alkoholu. 26 takih staršev je bilo predanih sodišču, ker so zanemarjali vzgojo svojih otrok. Veliko odgovornost za tako stanje nosi tudi osebje v gostinskih lokalih, ki kljub prepovedi toči alkoholne pijače mladoletnikom. Zelo pogosti so še vedno primeri, da popivajo skupine mladoletnikov, predvsem vajencev, pozno v noč. Gostinsko osebje ne zahteva od mladoletnikov, da z osebnimi izkaznicami dokažejo, koliko ao stari. Nič bolje ni na raznih zabavah In prireditvah, ki Jih prirejajo različna društva ln organizacije. Da bi ugotovili, koliko mladoletnikov je v nočnem času po 21. uri v kinematografih, gostinskih lokalih in na drugih javnih zabavah in prireditvah, so organi tajništva za notranje zadeve v novembru preteklega leta pregledali te Jokale ln našli samo v eni noči v lokalih 212 mladincev in mladink, starih pod 16 let. V kinematografih »Triglav«, »Šiška« in »Litostroj« je bilo 42 mladoletnikov. V Tobačni tovarni so našli na zabavi, ki jo je priredila organizacija Rdečega križa, ob 23. uri 80 mladoletnikov. V gostilnah »Planinka«, »Proletarec« in »Dolenc« je bilo ob 23. uri 19 mladoletnikov, med katerimi Je bilo 9 močno vinjenih. Nadalje Je bilo zatečenih v baru »Nebotičnik« 12 mladoletnikov v močno vinjenem stanju. Stanje se je sedaj sicer nekoliko izboljšalo, ker so po teh poraznih ugotovitvah pričele predvsem gimnazije in vajenske šole strožje kontrolirati ponočevanje in popivanje dijakov ln vajencev. Toda to je osnovna skrb staršev, ki so prvi dolžni skrbeti za svoje otroke. Dosledneje in ostreje bo treba tudi ukrepati proti gostinskemu osebju, ki bo točilo alkoholne pijače mladoletnim osebam. Mnogo škodljivih pobud dobiva mladina tudi v razni literaturi dvomljive vrednosti, ki jo je čedalje več na trgu, in pri kriminalnih ter pustolovskih filmih. Marsikak mladoletnik zaradi pomanjkljive vzgoje povzame iz take literature in filmov le najslabše. Na škodljivost te literature in filmov bi morale na pravilen način opozarjati mladino tudi šole. Za zmanjšanje mladinske ziočin-stvenosti pa bodo morale v bodoče skrbeti poleg oblastvenih organov predvsem družbene organizacije In zlasti društva prijateljev mladine. JAVNI RED IN MIR Iz statističnega pregleda upravno kaznovanih oseb za leto 1954 je razvidno, da so sodniki za prekrške največ oseb (2.817) upravno kaznovali zaradi kršitve predpisov o javnem redu In miru. Od tega je bilo 1.664 oseb kaznovanih po 61. 2. tč. 1 Zakona o prekrških zoper Javni red in mir, ki obravnava kršilce, ki se na Javnem kraju prepirajo, vpijejo, pretepajo ali drugače nespodobno ali drzno vedejo. Poleg tega je bilo za slične kršitve kaznovanih še 963 oseb po čl. 2. tč. b Odloka MLO Ljubljana o javnem redu In miru. V pretežni večini Je vzrok kršitev veljavnih predpisov prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Koko resen je v Ljubljani problem pijančevanja, nam pove število 1.692 oseb, ki so bole priprte do iztreznttve, ker so ogrožale življenje sebi ali drugim ljudem, ker so ogrožale varnost prometa alt pa tako močno kalile nočni mir, da jih Je bilo nujno pripreti do iz-treznitve. Največ pijančevanja In posledic tega je v dneh po 1. In 15. v mesecu, ko dobijo delavci In uslužbenci plače, Ugotovljenih Je 64 takih kroničnih pijancev, ki sproti zapijejo vsak dobljen.1 dinar. Od teh je 27 takih, ki prejemajo le minimalne podpore ali pokojnino in se zato ba-vijo še z beračenjem, da sl na ta način pridobijo sredstva za alkoholne pijače. Kroničnih pijancev pa ni samo 54, ampak mnoeo več. Navedeno Je «anv> število tistih, s katerimi imajo pripadniki LM dnevno posle 1° ki jih skoraj tedensko ali redno mesečno obravnavajo sodniki ti prekrške. Da bi tako pogosto pijančevanje vsaj nekoliko omejili, J® Svet za notranje zadeve skl®" ndl, da morajo vse do lztr®2" nltve priprte osebe poravnat* stroške, naštele pri njih preventivnem pridržanju (prevoz, noč" nina, čiščenje itd.) in ki znašajo ca. 1.000 dinarjev. O nadizti-zitejših primerih so bili dan* podatki tudi dnevnemu časopisju. To je na posameznll1® vzgojno vplivalo. Men izri®0 vzrokov tako številnih opitij j* v točenju alkoholnih pijač 1® vinjenim osebam. V gostinskih lokalih še vedno niso redki primeri, da strešno osebje daje alkoholne pij®^® že povsem vinjenim osebam. ’ ilustracijo navajamo gostlnsk® obrate, Iz katerih je bito v zadnjih štirih mesecih pretekle^* leta pripeljanih največ vinjenih oseb, ki so bile pridržan« do iztreznttve ali cedo prepeljane v bolnišnico, kjer so jbj* morali Izpirati želodce zarad1 nevarnosti zastrupitve z alk0* holom. 35 primerov restavracija »VI* no-Koper«. 32 primerov gostilna tfet“ line«. , 31 primerov gostilna »Stan Tišler«. 25 primerov restavracija »°®* stica«. , 25 primerov bar »Nebo*!** nik«. 18 primerov kolodvorska c®* t-tovracija. 18 primerov gostilna »Dolenc*' 15 primerov gostilna »Maj0* lika«. 14 primerov gostilna »Koi£r vrat«. 10 primerov gostilna »Sok6** Seveda to število nd real®* kajti tu so všteti le tisti Pr' meri, ko Je LM ukrepala prošnjo strežnega osebja, se Je to balo, da ne bo zar*™ nadlegovanja teh vinjenih os® prišlo do večjih Izgredov, zadnjem času se posebno v b*' ru »Nebotičnik« često točijo kohoine pijače že popolno1*^ vinjenim osebam in zaradi te< največ vinjenih oseb, ki pon® vpijejo in motijo počitek H1* dl, prihaja prav iz tega loJctii ' V bodoče bo potrebno več »strožje kaznovati vse tiste, točijo alkoholne pijače že 1 njenim osebam. Tudi primeri razgrajanja pretepanja so najčešče posl1™ ca točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam. V preteki® letu je bilo v gostinskih <*r« tih v Ljubljani 70 pretepov težjih razgrajanj, pri čemer J bila ena oseba ubita, 27 t®“ ln 190 lahko telesno poško®^ vanih. Najpogostejšl pri®®% razgrajanj in pretepov so b v naslednjih gostinskih obre**^ 12 razgrajanj ln 7 prelet gostilna »Kolovrat«. 10 razgrajanj In 6 gostilna »Sokol«. 10 razgrajanj In 5 gostilna »Amerikanec«. # 8 razgrajanj In 6 pretep® gostilne »Stari Tišler«. _y 6 razgrajanj in 9 pretep™ gostilna »Ferlinc«. 4 razgrajanja ln 6 pretcP gostilna »Dalmacija«. pretep®* preteP0* Število razgrajanj In P1"^ pov Je naraslo v primer)0®» letom 1954 za 76%. Glavni v*P^ tega povečanja Je močan j, tok nove sezonske delovne le iz drugih predelov dri® Po poklicu je sestav do iz-treziutvc priprtih oseb naslednji: 60% delavcev, 21% obrtnikov, 6% uslužbencev, 3% upokojencev, 3% študentov itd. Ta pregled nam kaže, da je največ prekomernih opiti j pri deiavoih. Seveda moramo tudi 'u upoštevati, da skoraj polovica vseh teh primerov odtod« na sezonske delavce, ki Prihajajo v Ljubljano iz Prek-•Otoje, Hrvatdkega Zagorja, Bosne In Like. V sezoni 1954. lota je bilo pri raznih gradbenih podjetjih v Ljubljani in v njeni bližnji okolici zaposlenih *ix>g 6.000 takih sezonskih de-»Vcev. Od teh jih je nad 3.000 Prebivalo v 67 lesenih provizo-Njih — barakah, ki so jih pojavila razna podjetja, večino-■to že 1945. in 1946. leta pri j"ojih gradbiščih. Stenje v vejta! teh delavskih naselij je bilo tako slabo, da je Svet za Poštenje zadeve o tem razpravljal na posebni seji. Osnovni Problem v teh naseljih je bila Poeadostna kontrola ln skrb Podjetij za ljudi, hi v njih prebivajo. Mnogo delavcev ni bilo Prijavljenih na prijavnem ura-j!u. niti na vojnem odseku. Brav zato so se v ta naselja *®di zatekali razni potepuh', oeilomrzneži in postopači. Do ledaj je bilo upravno kazno-*®nih že nad 20 upravnikov teh toeetij, kt so malomarno opravili prijavno-odjavne dolžno-JJ*- V skupnih spalnicah, ki so prvotno namenjene le se-*onskim delavcem, so se marnje zaradi stanovanjske sti-pe naselile tudi družine dejstev z mladoletnimi otroki, ^oh je bilo v starosti do 16 let **upno 203. Ker uprave takih 'ibov oz. odgovorne osebe nl-nadzirale delavcev v njt-prostem času, ko so v ftorovih, ln niso skrbele za iz-I*j®nje hišnega reda, se je porota dogajalo, da so v skupnih /‘tokih spalnicah prenočevale etoke iz istega naselja. Bilo "* Pa tudi več primerov, da so l. tam zadrževala razna de- j ?®ta sumljivih moralnih vred-Razumljivo Je, da v takš-v** okoliščinah otroci niso biti deležni potrebne vz*bje, ker jih Je že okolje na-*ialo na vse mogoče slabe stoK)et|. Zaradi nezadostne tak*1 j® ve*ioa teh ba- v skrajno zanemarjenem H*nju ln so stanovanjski pro-I. I"1 zelo pomanjkljivo vzdr-lJVa,|l. Leseni podi so v spal-, »h ponekod že prepereli In jjj**j'ov sklenil, da »a čimprej Izdela nov odtok o prometu i a javnih cestah za območje mesta, ker je stari odlok že zastarel, da se na križiščih pri Pošti, Delavskem domu, Bavarsk trn dvoru in Prešernovem trgu posta vijo poiavtomatičnl semaforji, da se dogradi kolesarska steza na Celovški cesti, da se na T -tovi cesti makadamski del cestišča površinsko obdela tako, da bo del za kolesarje vidno ločen od dela za motoma vozila in da se odrede v središču mesta potrebni prostori za parkirni mesta motornih vozil, M LJUDSKA MILICA Pripadniki Ljudske milice so kot izvršni organi ljudske oblasti nosili glavno težo nalog, ki Jih je opravljalo tajništvo ta notranje zadeve. Ljudski miličniki so v preteklem letu na območju mesta Ljubljane raziskali 1.255 kaznivih dejanj in našli njihove storilce ter tako uspešno čuvali osebno in premoženjsko varnost državljanov družbenega premoženja in družbene ureditve Ce upoštevamo, da opravlja službo v Ljubljani izredno nizko število miličnikov In oficirjev, so njihovi uspehi še večji. Po postajah Ljudske milice Je namreč zasedenih le 60% siste- miziranih mest in mora slehevni miličnik opravljati delo, k1 b ga po sistemizaciji opravljala skoraj dva pripadnika LM. Redna služba miličnikov je v mestu neprimerno težja, kot na poda želju, ker je permanentna in zahteva največ dela v nočnih urah, ob sobotah, nedeljah in praznikih, t. j. tedaj, ko imajo ostali državljani počitek odnosno se vesele in zabavajo. V preteklem letu je bito v Ljubljani 3.090 raznih prireditev, pri katerih so opravili miličivki 13.500 ur Izredne službe. Nizko številčno stanje namreč zahteva, da opravljajo vso to službo miličniki, ki bi morali biti tedaj prosti. Normalno opravljanje službe močno ovirajo tudi stanovanjske težave ljubljanskih miličnikov. Od poročenih pripadnikov LM, jih je 20 brez stanovmja, 45 m -ličnikov živi z družinami v skrajno neprimernih in nehig,-vrvtrih razmerah, večinoma v *nsll sobici brez vseh pritiklin. V takih razmerah se miličnik: ob enem ali več otrocih ne mo rejo preko dneva odpočil .n so zato mnogokrat nesposobni za pravilno opravljanje naporne nočne službe. To vpliva tudi na zdravstveno stanje pripadnike. LM in je bilo v letu 1951 samo na postaji LM št. S v Mostah zaradi bolehanj Izgubljenih 1.065 delovnih dni, ali povprečno 45 dni na vsakega pripadnika LM te postaje. Slično je Vidi ne ostalih postajah LM v Ljubljani. Poudariti moramo, da so pripadniki LM še vedno zelo pogosto izpostavljeni naj različne) šim žaljivkam, psovkam, pa tudi fizičnim napadom vinjenih, kakor tudi treznih državljanov V letu 1954 je bilo predanih sodišču zaradi razžalitve pripadnikov LM 74 oseb, zaradi zooer-.tavljanja, fizičnih napadov tn poskusov preprečitve uradnih dejanj pa 36 državljanov. Zaradi omalovaževanja organov javne varnosti In LM so sodniki za prekrške kaznovali 71 oseb. K?i.nl, ki jih je izreklo sodišče, so bile » mnogih primerih preblage, kajti tak odnos posameznikov do te službe je obsojanja vreden tn bi morali uporabiti najstrožje kazenske sankcije, posebno v tistih primerih, kjer so bili miličniki lažje alt težje poškodovani. Potrebno je namreč poudariti, da so se s strokovno in splošno vzgojo pripadnikov LM v veliki meri odpravili primeri grobega ali netaktnega odnosa posameznih mtlič-.tfteov, ki so s svojim nastopom sami povzročili večkrat upravičena prigovarjanja državljanov. Zaradi težke in naporne službe, razmeroma nizkih plač ln stanovanjskih težav, hočejo nekateri ljubljanski miličniki iz LM ali pa na podeželske postaje LM, kjer je služba manj permanentna in zato lažja In kjer poročeni miličniki hitreje dobijo stanovanja. Samo v letu 1954 je bilo v Ljubljani odpuščenih Iz LM 33 miličnikov, ln sicer 22 takih, ki so sami vztrajno zahtevali odpustitev, 11 miličnikov pa je bilo odpuščenih tz zdravstvenih razlogov ali ker niso imeli potrebnih pogojev za pravilno opravljanje službe. Svet za notranje zadeve je sklenil, da je treba na vsak način ohraniti v»aj trenutno število pripadnikov LM tn ukrenili vse potrebno, da miličniki, ki opravljajo službo v Ljubljani že po več let ki so že vajeni vseh njenih posebnosti, še nadalje ostanejo na svojih mestih. Zato bo potrebno začeti resneje urejevali stanovanjske .ežavu ljubljanskih miličnikov, kakor tudi drugače izboljšati njihove materialne pogoje. Težnja za premestitev na podeželske postaje LM se je sedaj še i>ovečala. Veljati so začela namreč Navodila o uporabi Uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. list FLRJ št. 4-55). Po teh navodilih dobijo miličniki na podeželskih postajah LM za opravljeno preko 12-urno patroinč ilužbo 700 dinarjev dnevnice. V .nestu veljajo te dolčoe le za periferne postaje LM. Svet za notranje zadeve je o težkih stanovanjskih razmerah ljubljanskih miličnikov obvestil Svet za stanovanjske zadeve MLO. Prav tako je sklan.l, naj bi ljudski miličniki v Ljubljani dobivali posebno mestno doklado v višini do 3.000 dinarjev mesečno. Ta dodatek bi dobivali samo tiski miličniki, ki opravljajo terensko službo to jim zato ne bi pripadal med rednim letnim ali bolniškim dopustom. Tega dodatka ne bi dobivali tudi tisti pripadniki LM, ki so upravičeni do dnevnice po spremenjeni uredbi o ootnlh ln selitvenih stroških. PRIJAVN0-0DJAVNA SLUŽBA V prijavno-odjavni službi je bil v preteklem letu dosežen precejšen napredek, tako v organizacijskem pogledu, kakor tudi v vidnem zboljšanju kvalitete vseh vrst evidenc o prebivalstvu Ljubljane. Preselitev prijavnega urada, matičnega urada, odseka za potna dovoljenja, administrativnega dela prometnega odseka, referata za Izdajanje potrdil iz kazenskega registra, urada za volilne Imenike MLO iz različnih stavb v novo adaptirano stavbo v Kotnikovi ul. 6. je omgočila prebivalstvu Ljubljane, da na enem mestu opravi vrsto državljanskih dolžnosti oz. dobi razne listine in dokumente, medtem ko )e bilo treba preje zaradi tega izgubiti mnogo časa, v tekanju od urada do urada. Prostori na Prešernovi cesti št. 22 so bili odločno premajhni, predvsem zaradi mobilnih evidenc, ki jih Ima ta oddelvk, pa tudi zaradi mnogih strank. V sezoni leta 1954 je bilo zabeleženih v celotni stavbi tudi po 1.000 strank dnevno. Nujno bi bilo, da bi podjetje »Tobak« v neposredni bližini te stavbe postavilo kiosk, kjer bi v uradnem času proda-lall predvsem koleke. Državljani morajo ob raznih zaprosilih plačati razne takse, vendar pa navadno pridejo brez njih. Za ilustracijo navajamo, da je bilo v preteklem letu sprejetih po vseh oddelkih, ki »o v tej stavbi za preko 20 milijonov dinarjev različnih taksnih znamk. Poeflovanje prijavnega urada je v preteklem letu precej iz-izboljšalo kvaliteto svojega dela. To Je bilo doseženo z razširitvijo ln izpopolnitvijo razvidov, stalnega preblvaltva, z materialom, dobljenim pri lanskem popisu prebivalstva. Tako je Izpolnjena prijavna kartoteka začeta služiti kot register prebivalstva za mesto v smislu Uredbe o ustanovitvi in vodenju registra stalnega prebivalstva (Ur. list LRS št. 9-53). Med rednim delom pri evidenci stalnega prebivatista, je bilo v preteklem letu sprejetih Ln vnešnnlh v dve kartoteki 7, 970 prijav to 5.945 odjav stalnega prebivališča, 12.112 sprememb stanovanja, 987 prijav smrti, 2.100 prijav rojstev in 1.543 poročil o sklenjeni zakonski zvezi. Število prijav spremembe stanovanja je tako visoko, ker so mnogi šele ob lanskem podaljševanju osebnih izkaznic opravili dolžnost, ki bi jo morali takoj ob preselitvi. Dalje je bilo registriranih 23.500 delovnih knjižic, t. j. preverjenih osebnih podatkov po osebni izkaznici, v katero se vpiše številka delovne knjižice. Izdanih je bilo 387 potrdil o bivanju to ugodeno 78.122 raznim zaprosilom državljanom, družbenih organizacij, sodišč, vojnih odsekov in drugih organov ter ustanov, ki so pismeno ali ustmeno zaprosili za naslove ali druge osebne podatke državljanov. Evidenca začasnega t. j. prehodnega prebivalstva Izkazuje v minulem letu 120.406 prijav to 120.329 odjav. V primerjavi z letom 1953 so prijave narastle za okrog 25.000, kar je pripisati predvsem večji disciplini, ki je bila dosežena prt izpolnjevanju prijavne obveznosti, v bolnišnicah, domovih, internatih in delavskih naseljih, pa tudi piri privatnih stanovalcih. Važen uspeh je tudi končna ureditev ažurnosti volilnega imenika, ki sedaj piri prijavno-odjavni službi sproti dobiva vse podatke o spremembah prebivališča, volilnih upravičencev. Koristnost sodelovanja med uradom za volilne Imenike in prija vno-od javno službo je bila praktično potrjena na lanskih nadomestnih volitvah v nekaterih volilnih enotah. V preteklem letu je potekla veljavnost osebnih izkaznic izdanih v letih 1950, 1951, ter so bile podaljšane lani v mesecu aprilu in maju. Delo je bilo opravljeno razmeroma hitro ter brez posebnih pomanjkljivosti in je v rrvnogočem koristilo za izboljšanje prijavne discipline. Podaljšanih je bilo 92.277 osebnih izkaznic. Na novo je bilo izdanih 5.359 osebnih izkaznic našim državljanom in 187 izkaznic tujim državljanom. Evidenca prehodnih lnozem-cev izkazuje v letu 1954 skupno 33.289 prijav. Všteti so samo tisti Inozemcl, ki so v Ljubljani tudi prenočevali. V primerjavi z letom 1953 je bilo lani v Ljubljani 3.414 Inozemcev več. Predvsem je bilo več Nemcev, Avstrijcev in Tržačanov, število Angležev pa je padlo od 4.880 na 2.981. Stalno bivajočih Inozemcev Je v Ljubljani iz leta v leto manj. Ob koncu leta 1953 je bilo registriranih 871 stalnih inozemcev, koncem leta 1954 pa Jih je bilo 820. MATIČNA SLUŽBA Na odseku za državljanska stanja, Id ureja osebni in državljanski status naših In tujih državljanov, živečih v FLRJ In vodd matične tn državljanska knjige, so v preteklem letu -vpisali 9163 ljudi v matično knjigo in 2277 v državljansko knjigo. K tem vpisom je treba pripomniti, da število rojenih otrok v Ljubljani stalno narašča. Število otrok je v primerjavi s prvimi povojnimi leti sicer padlo, vendar pa jih je bilo v minulem letu več, kot pa v letu 1953. Zlasti je naraetlo število Ustih poročencev, ki žive izven Ljubljane. Bržkone so na to vplivali nekaj tudi zelo lepo urejeni poročni prostori na magistratu, število teh porok znaša 24% od celotnega števila v Ljubljani sklonjenih zakonskih zvez. Lani je bil tudi prvič po vojni opravljen obred zlaite poroke. To je bila tudi prva zlata poroka v Sloveniji' Ob tej priliki je MLO obdaroval in pogostil zlato-poročenca. Tej poroki so sledile še naslednje tako v Ljubljani, kakor tudi v drugih krajih Slovenije' Po vpisih v matičnih knjigah, je bilo izdanih v preteklem letu 20.606 izpiskov iz matičnih knJI8 in 5445 državljanskih izkaznic. Čeprav je bilo redno vpisovanje v državljansko knjigo v letu 1948, je še danes precej državljanov, ki še niso vpisa**' Tako je bilo v preteklem le*u na novo vpisanih v državljansko knjigo 2277 državljanov, J* odstotkov teh pa so novorojen®' kt. 69 tujih državljanov, ki bivaj® v Ljubljani, je lani zaprosi'10 in pridobilo državljanstvo FLRJ ln naturalizacijo, državljanstvo LRS pa je dobilo državljanov drugih repubM*-Državljanov FLRJ, živečih * inozemstvu, se je prt naši predstavništvih registriralo J3 in so bili na podlagi teh regi' st ra clj vpisani v državljansko knjigo MLO Ljubljana. OROŽJE IN RAZSTRELIVO Ljubljančani so koncem 'et* 1954 posedovali 761 lovski pušk, 512 pištol, 94 malokal -brskih pušk (flobertov), 3 vol' ne puške in 4 brzostrelke. Za t orožje so bili izdani lastnika orožni listi. Seveda poseduje)^ posamezniki še precej nerCf!l striranega orožja. Lani Jc bi n. pr. zaseženih 167 komodo raznega neprijavljenega o rož J3' večinoma pištol. Ker orož-J brez orožnega lista ni dopustu posedovati, nositi, niti upora ljatl, bi bilo koristno, da bi tiath ki imajo neprijavljeno m'*« tega prijavili odnosno vlO"^ prošnjo za registracijo. Prt r® gistraciji orožja, večinoma P‘_ štol, ki so bile podarjene bo cem NOV za njihovo hrabro*^ so bile slišati večkrat pripo^j be, da za tako orožje ne smeli pobirati taks, ali ne vS tako visokih. v V letu 1954 Je bil sprejet n® republiški Zakon o orožju ‘ Pravilnik k temu zakonu, P* katerem malokalibrske Pu» . (floberti) do 6 mm kalibra n‘5 zavezane ostalo orožje, pač pa . lastnik prijaviti ter dobi P° v dilo o prijavi. Večina lovct^ kritizira ta predpis, ker s« ftobertom ravno tako 1®“ - registraciji, k»k°J strelja divjad. Te puške J često imajo Se to prednost, da se zelo slabo sliši in jih zato - ,g uporabljajo divji lovci. Bi'® tudi več primerov, da so otr® ^ srednješolci ali vajenci strdJ ,r« na ptice pa tudi pevke s Jtob # tom ali zračno puško. SamO. enem primeru je nek uč®” pobil z zračno puško 11 k»■ «, Potrebno bi bilo, da bi ***, strelske družine In šole v doče vodili več nadzorstva mladino, ki ima te vrste or°gr Za nabavo razstreliva in r strelilnih sredstev je bilo v nulein letu izdanih H8 LJenj. Večji del podjetjem ^ 94.500 kg amonala, H-300 kamniktlta, 803.630 kom. vžl* v nih kapic In 340.680 nrK*,.lI)i vžlgalne vrvice. V WUb 1 tj® prodaja razstrelivo pO°'Dt0' »Chemo-lmport« ln poteka P, met z razstrelivom ln ra_ „[)-Min im i sredstvi v skladu s stoječimi predpisi. / Izdal« »Založništvo dnevnik«, direktor Stane sj\-r. odgovorni urednik Ivo T»vc*