Poštnina pavšallrana.
68.	V Ljubljani, dne 4. junija 1920.	Letnik II.
Kraljestvo Srbov,
Imtov
m
a. m
Vsebina: Is? ^Službenih Kovin kraljevstva Srba, Hrvata, i Slovenaca“. — Naredba celokupne deželno vlade za Slovenijo, s katero se začasno do ureditve ustave in rešitve p» zakoniti poti izdajajo nekatere gozdnopolicijske in vodnopolicijske odredbe. — Bazglasa delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: o vlaganju prijav po členu 62. začasnega zakona o davku na vojne dobičke; o opustitvi nekaterih užitninskih uradov v Sloveniji. — Razglasi raznih drugih uradov in oblaste?. — Razne objave.
Iz „Službenih Novia kraljevstva Srba, Ervata i Slovenaca“,
Številka 113 z dne 25. maja 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 30. aprila
1920.,	s katero se imenujeta pri generalni direkciji carin: za inšpektorja s sedežem v Ljubljani Košta I v a novi Ć, šef tarifnega odseka iste direkcije; za inšpektorja s sedežem • v Novem Sadu Djordje Fotić, insptektor s sedežem v Ljubljani — po službeni potrebi.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre-stojonaslednika Aleks a n d r a z dne 30. aprila
1920.,	s katero se imenujejo pri glavnih carinarnicah I. vrste:
v Mariboru: za blagajnika Peter Kupusare v i Ć, upravnik IT. razreda glavne carinarnice H. vrste v Baji — po službeni potrebi; za carinika I. razreda Jernej Kladnik in Andrej Peternel, carinika II. razreda iste carinarnice; za carinika II. razreda Djordje Stojanovič, carinik III. razreda carinarnice v Veliki Kikindi; za začasne carinike TV. razreda Josip O s ta pori c, začasni carinik istega razreda novosegedin-ske carinarnice ; Ludovik Z o r z u t, začasni carinik istega razreda carinarnice v Veliki Kikindi — obadva na njiju prošnjo;
v Metkoviću: za začasna carinika IV. razreda Lavoslav A. P 1 a n i n š e k in Ivan Kore n, začasna carinika istega lazreda splitske carinarnice — oba po službeni potrebi;
v Osijeku: za začasnega carinika IV. razreda Emil K r a n j e c, carinski pripravnik ;
v Pečuju: za začasnega carinika IV. razreda Drago Banič, začasni carinik istega razreda mariborske carinarnice — po službeni potrebi;
v Pirotu: za začasnega carinika IV. razreda Vladislav J. M i 1 oš e v i Ć, začasni carinik istega, razreda mariborske carinarnice — na prošnjo.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 6. maja
1929.,	s katero se imenujejo pri glavnih carinarnicah I. vrste:
v Ljubljani: za skladiščnike III. razreda Fran .Telle n,-finančni priglednik ; Ivan V o 1 z h a n -s c h e g, Fran B e r 1 o ž n i k in Miloš D j u r č i č, višji finančni stražniki;
v Mariboru: za skladiščnike III. razreda Andrej Wolf in Josip Glušič, višja finančna priglcdnika: Ernest Cern a z, finančni priglednik: Rado I vose vi č, višji finančni stražnik.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 30. aprila -920., s katero se 'sprejemljejo ostavke Josipa Ro ve ra, carinika II. razreda carinarnice v Žih-Polju: Josipa Vančure, carinika III. razreda v Spiljah, in Danila H e r k o v a, začasnega ca-rmika. IV. razreda carinarnice v Novem Sadu, l1a državno službo.
Naredba. Njegove kraljevske Visokosti pre-stolonaslednika A1 e k s a n d r a. z dne 12. maja ■*920., s katero se sprejemlje ostavka drja. Vladimira O r 1 a, inšpektorja III. razreda pri ministr-stvu >:a trgovino in industrijo, na državno službo.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre-stolonaslednika Aleksandra z dne 5. aprila y20., s katero se ustanavlja-spominska svetinja, ° katere imajo pravico vsi tisti, ki so se v sv e-,-°vni vojni 1915. leta udeležili prehoda preko Albanije.
Številka 114 z dne 26. maja 1920.:
Objava generalne direkcije posrednjih davkov ministrstva za finance, da je „Udruženje rezervnih oficira i obveznika činovničkog reda“ deloma oproščeno plačevanja taks, in sicer samo za vloge, ki jih pošilja državnim oblastvom.
Številka 115 z dne 27. maja 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 15. maja 1920., s katero se v staležu političnih uradnikov deželne vlade v Ljubljani imenuje za vladnega tajnika Josip Žnidaršič, okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Kranju. (Cin VIII. razreda izza dne 28. decembra 1919.)
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 15. maja 1920., s katero se imenu jeta: za računskega svetnika Josip Hočevar, računski revidjent pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani; za računskega svetnika ad perso1-nam Rudolf Tomšič, računski revident pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 15. maja 1920., s katero se podeljuje naslov računskega svetnika 'Milanu Juvancu, računskemu revi-dentu pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani.
Objava generalne direkcije državnega računovodstva, da je z odlokom ministra za finance btičnemu oblastvu:
Fran Širca, računski praktikant pri računskem j 1-) če namerja posekati gozd do golega na oddelku delegacije ministrstva financ v Ljub-i pljoskvi, ki meri sama zase ali s sosednjo do Ijani, imenovan za računskega asistenta v XI. j golega posekano, pa še ne dovolj pogozdeno
ploskvijo istega posestnika skupaj l hektar ali več; 2.) če namerja pri prebiralni sečnji pose^
svetnika v VI. cmovnem razredu 1. stopnje Anton Š i v i c, gozdarski svetnik pri gozdarskem oddelku v Ljubljani.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
24!.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katero se začasne do ureditve ustave in rešitve po zakoniti poti izdajajo nekatera pozdno-poKcijske in vodnopolicijske odredbe.
Ozemlje, za katero velja naredba.
§ L -
Določila te naredbe veljajo za vse gozdne ploskve v Sloveniji, ki imajo po naravnem stanju nesporen značaj gozda ali ki jim- je oblastvi* pravnomjočno prisodilo ta značaj.
I Prijava golosekov in prebiralnih sečenj.
Predmet prijave.
§ 2.
Preden kdo začne sekati, mora to v zmisiu ■ §§ 3., 5. iiv 6. prijaviti pristojnemu okrajnemu po-
činovnem razredu.
Številka 116 z dne 28. maja 1920.:
kati polovico ali več dreves glavne gozdne vzra-Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre- J sti, potrebne za popolno obrast, ako meri ploskev stolona'sleđnika 'Aleksandra z dne 30. aprila ! 1 hektar ali več, in
1920.,	s katero se imenujejo pri sporednih carinarnicah za začasne carinike IV. razreda:
v Barču : Fran I. U r b a s, začasni carinik istega razreda zagrebške carinarnice; Ivan
3.) če hoče posekati eno četrtino ali še več gozda, na vsem kmetijskem posestvu zrelega, za posek (§ 8., točka 5.).
Razen,teh določil je pri sekanju v varstvenih
K n e z - S e 1 i č, začasni carinik istega razreda gozdih in v gozdih, ki so v prepovedi, vpošte-Ijubljanske carinarnice;	j vati vse posebne predpise, oblastveno izdane za
v Bačah:	Ferdinand Er c igo j, začasni injih oskrbovanje.
, Pri gozdih pod javno upravo ali pod poseb-inim javnim nadzorstvom (§ 20.) je vpoštevati
carinik istega razreda skopljanske carinarnice na prošnjo;
v Dolenji Lendavi: Ivan Ko rečic, začasni 1ljdi še morebitne posebne predpise ali potrebe,
carinik istega razreda skopljanske carinarnice;
v Slanu : Dinko R a n d i č, začasni carinik istega razreda ljubljanske carinarnice;
v Dravogradu: Ivan Randič, začasni carinik istega razreda ljubljanske carinarnice;
v Cerknici: Henrik H. Ceri n, začasni carinik istega razreda skopljanske carinarnice;
v Cirkvenici: Milorad Radosavljevič, začasni carinik istega razreda ljubljanske carinarnice.
ki se tičejo vztrajnega gospodarstva.
§ 3.
Sečenj, ki se izvršujejo točno po načrtu, odo-I brcnem po gozdnopolitičnem oblastvu za dobo (največ deset let, ni treba prijavljati.
§ 4.
Sečnje, ki so potrebne spričo elementarnih poškodb (vihar, sneg, žužki, požar i. dr.), se
Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre- smej° pneeü takoj četudi presezajo omejitve, stolonaslednika Aleksandra z dne 12. maja i po^tavlje"e V § 2- Vendar je istočasno vlbztü 1920., s katero se imenuje na juridični fakulteti pnja.y°' ak£ ^ Podpisana v § 2. V gozdih, ome-Ijubljanskega vseučilišča za rednega profesorja njemh V § 3 ’ v tem pnraeru sor?z“erno ome-
finančne vede in finančnega prava dr. Fran El 1 e r, višji finančni svetnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 13. maja 1920., s katero se imenuje za višjega gozdarskega
Ijiti po načrtu predpisane redne sečnje.
Kdo mora prijaviti sečnjo; vsebina prijave.
§ R
Prijaviti sečnjo je dolžan lastnik, oziroma posestnik gozda ali njega zakoniti zastopnik.
V prijavi mora 'navesti:
1.	) svoje ime in bivališče;
2.	) davčno občino, številko in izmero parcele, morebitno domače ime gozda, izmero in pri delnem poseku gozdne parcele tudi ležo prostora, na katerem namerja sekati;
3.	) način namerjane sečnje (golosek, prebiranje) ;
4.	) površino vseh gozdov, ki so last dotič-nega gospodarja;
5.	) ime in bivališče tistega, ki les kupi, kakor tudi tistega, ki je morda prevzel sekanje ali spravljanje lesa; le-to poslednje tudi lahko naznani naknadno, toda najpozneje osem dni, preden se prične sekanje;
6.	) ali je dotična ploskev obremenjena s služnostnimi pravicami in s katerimi;
7.	) ali namerja izsekati eno četrtino ali še več gozda, zrelega za posek, kar ga je na vsem kmetijskem posestvu.
Na zahtevo se prijavniku potrdi, kdaj je prijavil sekanje.
Rok za prijavo.
§ <»•
Prijava sečnje se lahko vloži ali naravnost na okrajno politično oblastvo ali pa po županstvu, v čigar območju je dotična gozdna parcela.
Pri okrajnem političnem oblastvu se morajo sečnje, ki se namerjajo izvršiti spomladi ali poleti, prijaviti pismeno v času od dne 1. januarja do dne 31. marca vsakega leta, jesenske ali zimske sečnje pa v mesecu avgustu.
Pri županstvih se končuje prijavni rok z dnem 20. marca, oziroma 20. avgusta. Po tem dnevu ne sme županstvo več sprejemati prijav, že predložene pa rnjora brez odloga predložiti pristojnemu političnemu oblastvu.
Prijave sečnje so proste pristojbin.
Prijave sečenj, ki so* bile vložene izvun gorenjih rokov, rešuje okrajno politično oblastvo, ako je potrebna poizvedba na kraju samem, le ob stroških prijavnikovih.
Pri prebiralnih sečnjah sme okrajno politično oblastvo odrediti izkazovanje drevja ob stroških stranke po svojih gozdarskih organih, če se gozdni posestnik ne ravna po izdani sečni dovon litvi.
Pregled načrta za sečnje za dobo 2 do 10 let (§ 3.), ki ga je treba zaradi odobritve, se vselej izvrši ob stroških stranke.
Predlaganje lesnih kupnih pogodb.
§L
Okrajno politično oblastvo sme vsak čas zahtevati, da se mu predloži kupna pogodba o prodaji lesa, ter sme prepovedati prijavljeno sečnjo, če pogodba ogroža javni interes na ohranitvi gozdnega ali kmetijskega gospodarstva ali če je v nasprotju z državnopravnimi odnošaji med našo državo in državo inozemskega kupca lesa.
Poizvedbe na licu mesta.
§ S-
O vsaki prijavi sečnje mora okrajno politično oblastvo odrediti poizvedbe na licu mesta po svojih gozdarskih organih, v kolikor jim niso položaj in druge okoliščine prijavljene sečne ploskve itak natančno ‘znane.
Pri teh poizvedbah naj se ugotovi:.
1.	) ali ima dotična ploskev značaj varstvenega gozda ali gozda v prepovedi (§§ 6., 7. in 19. gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852., drž. zak. št. 250) ;
2.	) ali bi prijavljena sečnja mogla ob danih razmerah provzročiti opustošitev dotičnega glozda (§4. drž. gozd. zak.) ;
3.	) ali bi prijavljena sečnja resno otežkbčila redno pogözditev dotične sečne ploskve, bodisi zaradi leže ali sestavine tal ali velikosti goloseka, bodisi zaradi razsežnosti drugih, še ne-pogozdenih gozdnih ploskev ištega posestnika;
4.	) ali bi prijavljena sečnja sosednji gozd spravljala v očitno nevarnost viharja (§ 5. cit. drž. zak.);
5.	) ali ne ogroža sečnja obstoja kmetijskega gospodarstva (drva za gorivo, les za vzdrže-* vanje in morebitno obnovo gospodarskih poslopij i. dr., §§ 2., 7.), ne glede na to, kdo je tačasni lastnik dotične kmetije;
6.) ali namerjano sekanje ne ogroža splošnih j Če okrajno politično oblastvo dvomi, ali
nih i r» f	/4 -I ^ ^ JI- --4-„	__■___4. •  
javnih interesov
Posestnik gozda je dolžan službenim organom pomagati pri poizvedbah ter jim na za|-htevo pokazati obstoječe gospodarske načrte in druge pripomočke.
Dovolitev, oziroma prepoved sečnje.
Če se izkaže, da je namerjano sekanje v zmi-sltt §§ 7. in 8. v celem ali delnem obsegu nedopustno, prepove okrajno' politična oblastvo na-mlerjano sekanje v celem ali delnem obsegu ter nemudoma obvesti o tej prepovedi prijavnika.
Če se izkaže, da po določilih §§ 7. in 8. ni nobene zapreke za sekanje, da pa je ogrožena varnost oseb in tujih objektov v zmislu § 19. drž. gozd. zak., mora okrajno politično oblastvo sekanje prepovedati in uvesti razpravo, predpisano za gozde v prepovedi.
Ako ni nobenega teh pomislekov in nobene teh ovir, mora okrajno politično oblastvo prijavniku nemudoma izdati dovolitev za sekanje.
Če se sečnja, dovoljena izrečno ali molče (§ 10.), ne izvrši tekom petih let po dovolitvi, izgubi dovolitev veljavnost glede še neposekai-nega gozda in sečnja se mora iznova prijaviti.
Dvomesečen čakalni rok.
§ 10.
Ako prijavnik sečnje za sppmladne in letne sečnje ne prejme rešitve do dne 31. maja, za jesenske in zimske sečnje pa ne do dne 31. oktobra, sme pravočasno priglašeno sečnjo izvršiti, vpo-števaje pri tem druge gozdne predpise.
Za prijave sečenj ob drugih časih velja dvomesečen čakalni rok od dne, ko je prijava došla okrajnemu političnemu oblastvu.
Aka prijava sečnje ne navaja, vseh podatkov, neizogibno potrebnih za rešitev (§ 5.), ter je bila vrnjena vlagatelju v izpopolnitev, teče go)-renji čakalni rok šele od časa, ko je vnovična: popolna prijava dospela k okrajnemu političnemu oblastvu.
Če posestnik gozda prijavi sečnje na podstavi načrta, za sečnje za 2 da 10 let vnaprej (§ 3.), ne velja čakalni rok, marveč mora stranka počakati na rešitev.
bb
gozdni posestnik izpolnil te obve'znosti redno in pravočasno, mu sme predpisati primerno kavcijo in dati dovoilitev za sekanje le ob pogoju, da prej položi kavcijo.
Tudi za pravilno spravljanje lesa sme okrajno politično oblastvo predpisati še posebno kavcijo.
Ako posestnik gozda, oziroma drugi obveza-nec, ni pravočasno izvršil pogozditve ali pospravil sečnih prostorov, oziroma- pravilno spravil posekanega lesa, sme okrajno politično oblastvo po brezuspešnem poteku ponovnega poziva izvesti ta dela ob stroških zamudnikovih in na nje-gjovo nevarnost ter v ta namen porabiti v prvi vrsti kavcijo.
Postopanje s kavcijami.
§ 14.
Kavcija se mora položiti pri okrajnem političnem oblastvu v vrednotah, ki se vsak čas lahko spravijo v denar. Morebitne v gotovini plačane kavcije mora okrajno politično oblastvo pupilarnovarno plodonosno naložiti. Kavcijo je braniti kot administrativen depozit.
Kavcija se vrne vlagatelju ali upravičencu šele potem, ko so se izpolnile predpisane obveznosti in ko je uspela popolna pomladitev sečnih prostorov, ne oziraje se na to, ali je morebiti v tej dobi gozdno zemljišče premenilo lastnika ali posestnika, proti nekolkovanemu potrdilu in povračilu originalne sprejemnice, in sicer na zahtevo stranke takoj, brez take zahteve pa najdalje v teku dveh let.
II.	Sekanje in požiganje gozda ob vegetacijski
gozdni meji.
Sekanje rušja.
§ 15.
Za sekanje rušja na ploskvi, ki meri eno četrtino hektara ali več, se uporabljajo, ne da bi se vpoštevalle kulturne vrste dotičnega zemljišča po zemljarinskem katastru, primerno doljočila §§ 2. do 14. te naredbe.
Okrajno politično oblastvo sme predpisati sekanje na golo pri rušju v vodoravnih pramenih.
Požiganje rušja je prepovedano.
III.	Sekanje, spravljanja in zlaganje lesa v okc-
Komisija ob prepovedi sečnje.
§ H-
Ako okrajno politično oblastno prijavljeno! sečnjo prepove ali dovoli le deloma, lahko zahteva poteestnik gozda, ki se pritožuje zoper to (§ 24.), ob svojih stroških körnig tonalen ogled na licu mesta. K ogledu mora okrajno politično oblastvo pritegniti dva, v manj važnih zadevah tudi le enega izvedenca in posestnika gozda.
Za izvedence se smejo uporabljati le strokovnjaki, ki imajo predpisano usposobljenost. Okrajno politično oblastvo mora najmanj osem dni pred ogledom na licu mesta imenovati izvedence stranki, ki sme tekom treh dni enega izvedenca odkloniti in predlagati drugega. Politično olb-lastvo pa ni vezano na predlog stranke.
Okrajni gozdarski inženjer, ki je sodeloval pri prvi rešitvi, se ne sme pritegniti k tjemui ogledu niti kot vodja komisije, niti kot izvedenec.
Po ogledu na licu mesta se predloži instruirani priziv gozdarskemu oddelku deželne vlade za Slovenijo v odločitev, ako okrajno pojlitičnjo oblastvo že samo ne ugodi prizivu v zmislu ministrske naredbe z dne 30. avgusta 1868., drž. zak. št. 124.
Dolžnosti, ki jih imata kupec lesa in podjetnik sečnje.
§ 42.
Kupec lesa in podjetnik sečnje se morata, preden se prične sekanje, prepričati o dovolitvi sečnje (§ 10.) in o položitvi predpisanih kavcij (§ 13.) ter sta s posestnikom gozda vred soodgovorna za izvršitev vseh dotičnih predpisov.
Pogozditev in pospravljanje sečne ploskve.
Kavcije.
§ 13-
Sečne ploskve se morajo v rokih, določenih ob dovolitvi sečnje, oziroma v zakonitem roku (§§ 3; in 6. drž. gozd. zak.), na predpisani način pospraviti in zopet pogozditi.
lišn hudournikov.
Določitev hudourniškega okoliša.
§ 46.
Pristojno politično oblastvo določi za vsak primer posebe obseg- hudourniškega okoliša po zakonu z dne 30. junija 1884., drž. zak. št. 117.
Okrajnjo politično oblastvo pa razglasi tudi vse do sedaj pravnomočno že določene hudourniške okoliše.
Predpisi §§ 17., 18. in 19. veljajo za hudourniške 'okoliše, določene in razglašene v zmislu prvih dveh odstavkov tega paragrafa.
Posebne odredbe.
§ 47.
Za vse sečnje v hudourniškem okolišu veljajo razen splošnih določil §§ 2. do 15. še ti-l)e posebni predpisi:
V hudourniških okoliših se mora les vobče sekati, spravljati in zlagati kar najoprezneje, da se obvarujejo tla, bregovi in morebitne zagrad-bene naprave vsake poškodbe, oziroma ogrozitve.
Okrajno politično oblastvo naj izda, po potrebi v sporazumu z uradom za zagradbo hudournikov, ko dovoljuje sečnjo, vse potrebne predpise in prepovedi za izvršitev sekanja in spravljanja lesa v takih ležah na najmanj škodljivi način.
Posestnik gozda, kupec lesa, kakor tisti, ki je prevzel sečnjo ali spravljanje lesa, so solidarno obvezani, da po vsakokratnem sekanju in spravljanju lesa popravijo vse vsled tega nastale poškodbe tal in naprav, oziroma da trpe stroške za njih popravo.
§ 18.
Za sekanje lesa, stoječega v profilu hudourniške struge, t. j. na pobočju in bregu hudo-urnika^do kamor seza vpliv visoke vode, je treba ppsebne dovolitve okrajnega političnega ob-lastva.
Spravljati les po zemljatih drčah, grapah 2 mehkim dnom, meliščih in vodotokih hudourni-
škega okoliša sploh ter uporabljati hudourniške »trüge za spravljanje lesa je dovoljeno le po snegu ali zamrzlih tleh, dokler se ne napravijo potrebne gozdne poti. Izjeme sme dovoljevati «krajno' politično oblastvo sporazumno z uradom za zagradbo hudournikov.
Za plavbo lesa v teh okoliših veljajo predpisi §§ 26. do 43. gozd. zak. z dne 3. decembra 1852., drž. avstr. zak. št. 250. .	*
Po drčah, grapah in vodotokih se ne sme puščati noben les, da bi ležal ondod; tudi se morajo odstraniti začasne lesene naprave, ki so »lužile pri spravljanju lesa, sicer se tak les zapleni in odstrani ob stroških lastnikovih.
V poplavnem okolišu hudournikov kakor tudi na nevarnih strmih obronkih je smeti zlagati les ali napravljati ogljenice (kope) le z dovolitvijo •krajnega političnega oblastva.
§ 19-
Za točno izpolnitev določil, navedenih v §§ 17-in 18., sme okrajno politično oblastvo predpisati primerno kavcijo in z njo ravnati po predpisih §§ 13. in 14.
I?. Gozdi pod l&TBo ap?avo ali pod posebnim javnim nadzorstvom*
§ 20.
Državne in poi državi upravljane gozde, grozde ustanov, nadarbin, cerkva, samostanov, na-«hiije gozde občin, podobčin, vasi, agrarnih skupščin, rudnikov, delniških družb, pridobitnih in gospodarskih zadrug, potem gozde oseb, ki so pod varuštvom ali skrbstvom, in naposled služnostne in vse javne gozde (kraške nasadbe, za-sadbe hudournikov, regulacije voda, javne parke) mora državno gozdarsko oblastvo posebno nadzirati.
Za te gozde ne veljajo le splošne odredbe gozdnih zakonov, marveč tudi načela in potreba 'Vztrajnega gospodarstva.
Oskrbovanje teh gozdov se mora v ta namen izvrševati po primernem gospodarskem načrtu, potrjenem po okrajnem političnem oblastvu, oziroma po krajnem' komisarju za agrarne operacije.
?. Kazni, pritožbe in zaključna določila.
Kazni.
§ 21.
Gozdni posestniki, kupci lesa, nadalje tisti, k* prevzamejo- sečnjo ali spravljanje lesa, se kaznujejo zaradi prestopka te naredbe kakor tudi odredb in predpisov, izdanih po' oblastvu na »/eni podstavi, v kolikor ne prihaja v pošjtev */>lošni kazenski zakon, po okrajnem političnem oblastvu z denarno globo do 20.000 kron ali z zaporom do treh mesecev; v obtežilnih primerih »e sme poleg denarne kazni naložiti še zapor, ftazen tega sme okrajno politično oblastvo! izreči del lesa ali tudi ves les, posekan, spravljen ati zložen zoper predpise, za zapadlega; istotako sme takoj prepovedati nadaljevanje vsakega 4e!a.
Ob neizterljivosti se denarna globa izpremeni v zapor 24 ur za vsakih 20 kron, vendar k večjemu do celotnega zapora treh mesecev.
Razen kazni je v razsodbi predpisati tudi odškodnino za poškodbe, provzročene vsled prestopka, ako niso potrebne nadaljnje ugotovitve, zaradi katerih se' mora napotiti odškodninska terjatev na civilnopravno pot. Zoper odškodnin-ske razsodbe političnega oblastva je udeležencem pjrosta civilnopravna pot.
orr'On .rtr.v	ni • z . T;
Deždni gozdni zaklad.
§
Globe in izkupila za zasežene predmete se «tekajo v deželni gozdni zaklad, ki ga upravlja gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo.
Zastaranje prestopkov.
§ M.
Prestopki te naredbe zastarajo, akq tekom ^ega leta po izvršenem prestopku ni bil* uve-*«aa preiskav*.
§ 24.
Pritožbe zoper odloke, izdai ^dičnih oblastvih na podstavi
šuje goždarski oddelek deželne vlade za Slovenijo končnoveljavno, razen nastopnih pritožb in prizivov, v katerih se pridržuje ministrstvo za gozde in rudnike (glavno gozdarsko ravnateljstvo) odločitev v zadnji instanci:
1.	) v vseh zadevah glede uporabe kavcij;
2.	) v vseh spornih zadevah med organi državne gozdne policije in državne gozdne uprave;
3.	) v vseh spornih zadevah med organi državne gozdne policije in organi uradlov za za-* graditev hudournikov ;
4.	) v vseh spornih zadevah po § 7., ako je kupna pogodba v nasprotju z državnopravnim» odnošaji med našo državo in državo inozemskega kupca lesa.
Pritožbe zoper odloke, izdane po okrajnih političnih oblastvih, je vlagati tekom 14 dni izza dne, ko je bil vročen odlok, pritožbe zoper odloke, izdane po gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo, pa tekom štirih tednov izza dne, ko je bil vročen odlok, vsekdar pri okrajnem političnem oblastvu.
§ 25.
Pritožba zoper prepovedi, izdane na podstavi te naredbe po okrajnem političnem oblastvu, nima odložilne, moči; pritožba zoper druge odredbe pa samo, če je to v odločbi izrečno povedano.
Končna določila.
§ 26.
Razlastitveni zakoni in predpisi (železnice, ceste, zagradbe hudournikov, melioracije, rudniki), nadalje zakoni o varstvu planin in poljedelskih 'zemiljišč se s to naredbo ne izpremi-njajo.
§ 27.
Zakon z dne 28. julija 1911., dež. zak. za Koroško št. 30 iz leta 1912., kakor tudi zakon 'z dne 28. julija 1898., dež. zak. za Štajersko št. 14 iz leta
1899.,	sta razveljavljena.
§ 28.
Ta naredba dobi 45 dni po razglasitvi v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ moč za Slovenijo, razen za Prekmurje, za katero dan uveljavitve določi deželna vlada za Slovenijo.
V Ljubljani, dne 19. maja 1920.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Fon s. r. Dr. Gosar s. r. Jan s. r. Remec s. r.
Inž. Sernee s. r. Dr. Verstovšek s. r.
Hazglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
St. A I 783/1 ex 1920.
Razglas.
Ministrstvo za finance je z odlokom z dne 3. maja 1920., št. 4990, doldčilo, da se morajo! prijave po členu 62. začasnega zakona o davku na vojne dobičke, ki je bil objavljen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 80, izdanih dne 8. aprila 1920., in v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ št. 49 pod št. 173, predložiti do dne 3 0. j u n i j a 19 2 0.
Ta člen se glasi:
„Vsakdo, ki je v letih, katera se po tem zakonu smatrajo za vojna leta, pridobil nepremično imovino kakršnekoli vrednosti ali premično imovino v vrednosti najmanj 15.000 dinarjev, mora predložiti prijavo tudi tedaj, kadar sicer ni zavezan plačati davka na vojne dobičke. V prijavi j c treba točno označiti kupnino nabavljene imovine. Kdor ne predloži prijave o nakupu ali kdor netočno prijavi kupnino, temu se zaseže nabavljena imovina v korist državni blagajnici.
Istotako mora predložiti prijavo vsakdo, ki je v gori navedenih letih prodal nepremično imovino kakršnekoili vrednosti ali premično imovino r vrednosti najmanj 15.000 dinarjev. V prijavi je treba prodajno! ceno točno! navesti. Kdor ,ne predloži prijave o prodaji alj kdor prodajno ceno prijavi netočno, plača kot kazen 50 % onega davka na vojne dobičke, za katerega
je državna blagajnica prikrajšana ali za katerega je bila v nevarnosti, da se prikrajša.“
Za te prijave je določena posebna tiskovina, ki se dobiva brezplačno pri davčnih oblastvih.
Prijave je vlagati posebe za pridobitve in posebe za prodaje pri tistem davčnem oblastvu
I.	stopnje, ki je ali ki bi bilo pristojno za odmero dohodnine pridobiteljeve, oziroma odsvojiteljeve za leto 1920.
O vložitvi prijave dobi vsak prijavnik uradno potrdilo.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 28. maja 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
St. B III14/32—1920.
Razglas.
Z dnem 30. junija 1920. se opuste kot nepotrebni nastopni užitninski uradi v Sloveniji, i* sicer:
1.	) na Brezovici,
2.	) na Črnučah,
3.	) v Hinjah,
4.	) v Hočah,
5.	) v St. Petru pri Novem mestu,
6.	) v Cmureku,
7.	) na Vačah,
8.	) v Boštanju,
9.	) v Višnji gori in
10.) v Vidmu.
Okoliši opuščenih užitninskih uradov se priklopijo sosednjim užitninskim uradom. O priklo-pitvi se bodo prizadete občine posebe obvestile.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 29. maja 1920.
Delegat: dr. Savnik «. r.
Razglasi drugih uradov in ohlastev.
Preds. 165—6/20—1.	3—3
Razpis.
Služba pisarniškega pomočnika (pisarniške pomočnice) pri okrajnem sodišču v Ribnici. Prošnje je treba vlagati do dne 3 0. junija 1920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 66. Dostavlja' se pa, da veljata za invalidski listini plačilno nakazilo za stalne prejemke, izdano bodisi po naših, bodisi po bivših avstrijskih job-lastvih, in izvid nadpregleda, izdan po predpisih naredbe poverjeništva za narodno hrambo z dn*
6.	decembra 1918., št. 211 Ur. 1.
Okrajno sodišče v Ribnici, dne 25. maja 1920.
C 66/20—1.	81S
Oklio.
Ana; Kambič, preužitkarica v Črešnjevcu št. 10, toži Jožefa Gršiča, posestnika iz Črešnjevca št. 10, sedaj neznano kje v Ameriki, zaradi izdaje vknjižbenega dovolila peto 2000 K.
Narok je določen na dan
14. junija 1920.
ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 20.
Skrbnik gospod Ivan Drobnič v Metliki bo zastopal toženca na njega nevarnost in stroške, dokler se Jožef Gršič ne zglasi ali ne /menujb pooblaščenća.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 27. maja 1920.
C 24/20—1.	"	807
Oklio.
Zoper Karla Petzoldta in Frančiško P e -tzoldtovo, bivša posestnika v Libeličah, katerih bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu okrajna hranilnica v Slovenjgradcu tožbo zaradi 11.000 K s pripadki.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno sporno razpravo na dan
16. junija 1920. ob osmih pri tukajšnjem sodišču.
V obrambo pravic Karla Pelzoldta in Frančiške Petzoldtove se postavlja za skrbnika gospod dr. Jakob Rajh, odvetnik v Slovenjgradcu. Ta skrbnik ju bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njiju nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek I., dne 21. maja 1920.
St. 139/20.
Poziv.
840 3—1
Podpisana notarska zbornica pozivlje vse one, ki menijo, da smejo po § 25., 1. odstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije bivšega notarskega namestnika drja. Frana Prislana v Ljubljani, naj svoje zahteve priglase pri tej zbornici tekom šestih mesecev po tretji objavi tega poziva. Po tem roku se izroči ta kavcija lastniku brez ozira na njih terjatve.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 29. maja 1920.
Predsednik: Hudovernik s. r.
Obsodbe.
824
Pri ekspozituri podpisanega urada so bili zaradi tihotapstva obsojeni:
Marija Horvat, 24 let stara, hči Josipa Horvata, stanujoča v Bakovcu v Prekmurju;
Nikolaja Bara, 32 let stara, stanujoča v Bakovcu v Prekmurju;
Antonija Rodik, 22 let stara, stanujoča v Radgoni;
Ljudmila Frank, rojena leta 1904. v Policah in tja pristojna, stanujoča v Radgoni;
Ivana Majer, 18 let stara, stanujoča v La-manovšah št. 42;
Marija Zemljič, žena Martina Zemljiča,
42 let stara kmetica, stanujoča pri Kopeli št. 10;
Ivana Zemljič, 21 let stara, stanujoča pri Kopeli št. 10;
Cecilija Kezar, 19 let stara kmetica, stanujoča pri Kopeli št. 21;
Katarina Breznik, 33 let stara, stanujoča v Policah št. 36;
Ivana Breznik, 31 let stara, stanujoča v Črešnjevcih št. 28;
Frančiška F r e i b e r g e r, 31 let stara, stanujoča v Črešnjevcih št. 28;
Terezija Šeruga, 21 let stara, stanujoča v Policah št. 22;
Jožefa Šeruga, 19 let stara, stanujoča v Tišnicah št. 19;
Marija Kutu s, 14 let stara, stanujoča v Tišnicah št. 23 —: vsaka na en dan zapora in zasego jajc;
Marija Vrbanjšek, omožena, rojena leta 1882 v Bučečovcih, kmetica, stanujoča istotam št. 24;
Josip Kosi, rojen leta 1903. v Križevcih, kmet, stanujoč istotam;
Josip Šuma n, rojen leta 1898 v Mali Poljani .,	1
Ogrskem, kmetiški delavec, stanujoč pri Mali j f,135
Juri Oboi, sin Henrika Ohola in Ane Obo-love, rojen leta 1898. v Strukovcih in stanujoč istotam št. 60;
Lendovik L u 1 e k, sin pok. Josipa Lulka in Jožefa Lulkove, rojen leta 1901. v Strukovcih in stanujoč istotam št. 34;
Štefan Nemec, sin Josipa Nemca, 16 let star, stanujoč v Lepi št. 315;
Štefan Zve r, sin pok. Martina Zveri, 37 let star, stanuj oč v Lepi št. 15;
Štefan Koren, sin Martina Korena, 20 let star, stanujoč v Lepi št. 20;
Katarina Renger, hči Josipa Rengerja, 18 let stara, stanujoča v Lepi št. 68 ;
Ana Horvat, hči Josipa Horvata, 14 let stara, stanujoča v Lepi št. 25;
Leopold S c h r a m p f, rojen leta 1906. v Stari Novi vasi in stanujoč istotam št. 81;
Marija Du j, hči Martina Duja in Marije Dujeve, rojena leta 1901 v Lipnjah pri Murski Soboti, stanujoča istotam št. 24;
Alojzija Brdin, rojena leta 1899. v Trnišču pri Murski Soboti in stanujoča istotam št. 38;
Ivan Horvat, sin Štefana Horvata in pok. Ane Horvatove, rojena leta 1892 v Trnišču pri Murski Soboti in stanujoč istotam št. 52;
Henrik Schrampf, sin Franca Schrampfa in pok. Terezije Schrampfove, rojen leta 1903. v Stari Novi vasi, pristojen v Radgono, stanujoč v Stari Novi vasi št. 98;
Josip S a 111 e r, sin Alojzija Sattlerja irr Josi-pine Sattler jeve, rojen leta 1904. v Stari Novi vasi št. 89 — vsak na en dan zapora in zasego1 jajc.	_	.	.
Nadalje so bili obsojeni pri isti ekspozituri:
Oskar Wegscheider, sin pok. Franca Wegscheider j a, 52 let star, rojen v Radgoni in tja pristojen, stanujoč istotam, oženjen trgovec, na 500 K denarne globe, eventualno teden dni zapora in zasego il9kg bele in 86 kg krušne moke;
Marija Douža, hči Alojzija Douže, 22 let stara, rojena v Stari vasi pri Ljutomeru, stanujoča v Murski Soboti št. 71, kavarniška blagajničarka, zaradi tihotapstva čez demarkacijsko črto na šest ur zapora, in zasego jajc;
Marija Kronberger, 35 let stara, stanujoča v Orehovici št. 34 zaradi tihotapstva na 12 ur zapora in zasego jajc;
Ivan Vavpotič, nezakonski sin Marije Vavpotičeve, rojen leta 1871. v Nošencih in tja pristojen, oženjen mesar, stanujoč v Gornji Radgoni, zaradi navijanja cen pri mesu na 1000 K denarne globe, eventualno na 14 dni zapora, in zasego mesa:
Kolman Sapa č, sin Stefana Sapača in Ane Sapačeve, rojen leta 1890. v Brezovici št. 11, zaradi tihotapstva na dva dni zapora in zasego jajc;
Ivan Friedl, sin pok. Franca Friedla, rojen dne 28. novembra 1873., oženjen mlinar, stanujoč v Stari Novi vasi, zaradi tihotapstva na 2000 K avstrijske valute, eventualno na mesec dni zapora, in zasego polovice izkupička;
Josip Dom itn er, sin pok. Ivana Domit-nerja, rojen dne 8. marca 1377. v Pfarrdorfu in tja pristojen, oženjen posestnik istotam, zaradi va na 1000 K avstrijske valute, even-
Razne otejave.
847
Podpisovanje delnic „Središne zadruge za snabdevanje
1	izvoz, a. d.“.
Rok za podpisovanje delnic „Središne zadruge za snabdevanje i izvoz“, a. d.“ (Osrednje zadruge za zalaganje in izvoz, d. d.) je podaljšan do vštetega dne
2	0. junija 1920.
Celotni poziv na podpisovanje glej v Uradnem listu št. 64 z drre 26. maja 1920.
V	Beogradu, dne 2. junija 1920.
Ustanovni odbor.
Št. 649.	842
Razglas.
Z dnem 15. junija 1.1. stopijo v veljavo na lokalnih železnicah od Poljčan do Konjic in od Sinče vasi do Železne kaple te-le pristojbine za pretovarjenje iz ozkotirnih voz na normalno-tinie vozove ali obratno na priključnih postajah v Poljčanah in Sinči vasi:
1.	j Za pošiljke, katere obsezajo:
a)	predmete, ki tehtajo posamič 1001 do 2000 kg-, za vsakih pričetih 100 kg vse pošiljke K 4,30;
b)	predmete, ki tehtajo posamič nad 2000 kg, za vsakih pričetih 100 kg vse pošiljke K 8-50.
2.	) Za vse drugo blago za vsakih pričetih 100 kg K 2-90.
Najmanjša pristojbina za pošiljko znaša K 4-
3.	) Ako se blago, natovorjeno na normalno-j tirne vozove, prevaža v tranzitnem prometu s pomočjo valjčne koze, za vsakih 100 kg natovorjenega blaga K 2-90.
V	L j u b 1 j a n i, dne 27. maja 1920.
Družba južne železnice kot obratujoča uprava.
na ugrskem, irmensKi ueiavec, suanujoe pri ^.au i	^ mesec (]ni 7apora, in zasego polovice
Nedeljišt'3^	--	----- izkupička;
Franc Tivador, rojen leta 1903. v Veliki Poljani, delavec, stanujoč v Križevcih št. 14;
Ana Mavec, delavka, rojena leta 1904. v Pretetincih, stanujoča istotam št. 1;
Ivana Š e m e n č i č, delavka, rojena leta 1904. v Pretetincih, stanujoča istotam:
Ivan Klemenčič, delavec, rojen leta 1898. v Kopelskem vrhu, stanu joč istotam;
Josip Globač, delavec, rojen leta 1895. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, stanujoč istotam;
Štefan Horvat, delavec, rojen leta 1862. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, stanujoč istotam -— vsak na dva dni zapora in zasego jajc;
Mihael Sever, sin Valentina Severa, 26 let star, stanujoč v Mali Nedelji št. 13;
Cecilija Urbančič, hči pok. Štefana Urbančiča, 20 let stara, stanujoča v Mali Nedelji št. 13;
Gabriel Z s i 1 a v e c, sin pok. Ivana Zsilavca, rojen dne 17. marca 1862. y Sv. Juriju ob Ščavnici, oženjen usnjar, stanujoč v Gornji Radgoni, zaradi veriženja na 2000 K denarne globe,_ eventualno na mesec dni zapora, in zapad usnja. Razsodbe so pravnomočne.
Državni urad zoper navmlce cen, veriznike in tihotapce v Ljubljani, dne 17. maja 1920.
Vodja urada, policijski svetnik: Kerševan s. r.
843 Vabilo na I. redni občni zbor
delničarjev delniške družbe „Triglav“ v Bmaroi pri Kamniku,
ki bo v n e d e 1 j o dne 2 0. junija 1920. ob pni desetih v lastnih prostorih v Šmarci pri Kamniku.
Dnevni red:
1.	) Predložitev bilance in poročilo o poslovanju za leto: 1919.
2.	) Poročilo nadzornega sveta in predlog glede absolutorija.
3.	) Določitev nagrade upravnemu svetu. (§ 22. pravil.)
4.	) Določitev nagrade nadzornemu svetu. (§ 26. pravil.)
5.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
6.	) Volitev petih članov nadzornega sveta.
7.	) Volitev enega člana upravnega sveta. (§ 16. pravil.)
8.	) Zvišba delniške glavnice.
9.	) Izprememba pravil. (§ 13. pravil.)
10.) Slučajnosti. (§ 13. pravil.)
V Šmarci, dne 1. junija 1920.
Franjo Cerar s. i., predsednik.
* * *
§ 10. Vsak delničar ima toliko glasov kolikor delnic. Delničarji, ki hočejo glasovati, morajo osem dni pred občnim zborom položiti potrdila o vplačanih delnicah pri d. d. „Triglav“ v Šmarci pri Kamniku.
G v
78‘1 3-2
Št. 22.680.
845
Razglas.
Lovska pravica v občini Kaniži se odda do
Jožefa Ku m p, hči Ivana Kumpa, 26 let stara, dne 30. junija 1922. na javni dražbi v zakup.
stanujoča v Morovcih št. 24;
Marija Posderer, hči Franca Posdererja, 24 let stara, stanujoča v Kurševcih št. 16;
Aleksander B a c, sini Aleksandra Baca in Rože Bačeve, rojen leta 1902. v Strukovcih, okraj Murska Sobota, stanujoč istotam št. 46;
Ta dražba bo
v sredo dne 2 3. junija 192 0. pri okrajnem glavarstvu v Mariboru v sobi št. 8.
Okrajno glavarstvo v Mariboru, dne 26. maja 1920.
Kmeti iška zadruga za ljutomerski okraj s se-•	i,. m ie s sklepom občnih zborov z
;.'i	mg), ir; z dne 5. aprila 1920. stopila
V v G v:,.., var se je v zadružnem registru dne n: • s ‘ ••.-•salo z dostavkom, da so dose-aištva obenem likvidatorji.
•j 40. zadružnega zakona se raz-1 objavlja obenem s pozivom, naj mar-od upniki zglase pri podpisani žaf-
ran i
V
pust Sr vri drugi.
Kmetijska zadruga, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom, za ljutomerski okraj, s sedežem na Cvenu, v likvidaciji.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.