\hitl fop tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la post a). Posameana števt/ka 20 »totlnk. Uhaja vsak pondeljek io Četrtek ob 8. uri J— predpo/dne. — wane za celo leto 15 L., **polleta8 l».fzačetrt l9l*4 A. Zs inozemstvo oe/o leto 30 L. «• naročila brez "°Pos/ane naročnine se ne oxiramo. vdgovorni urednik: m/mmzA Številka 86. V Gorici, v sreao 31. oktobra 1923. Letnik VI. fiefrankirana toisma se ne sprejemajo. Qjflas/ se raöunajo po dogovo- ru in seplacajö vnaprej List, izdaja konsoroij »GOWSKM STTfAZe« Tisk. S. Spazzal v Trstu. Clprava in Zlrednittvo: u/ioa Mame/i 6. (prej Scuofo). Spomin mrtvih. Ja*ri in pojutriinjem bo obhajalo slo- ett8ko ljudstvo spomin na svoje mrtve. 0 brezštevilnih pokopališčih goriškc e*ele bodo brlele svetilke, jesensko VeMe bo diCilo grobove umrlih sloven- skih rodov. Neprcgiedne množice, ki bodo z lju- e*&ijo v srcu hodile med nafiimi go- toUaml, bodo čutile te dni, da smo zdru- ^ z umrlimi slovenskimi predniki v jjedeljeno duševno enoto. Spomnjali so 0lQo vsega lcpega in plemenitega, kar So *as uöill, utrdili v nas ljubezen do Vse9a, kar so nam izročili ob svojem sl°vesu. Cb grobu naših mater, pri ko- eh Qaftih ocetov moinmo obnovlti neo- aJno zvestobo do našega jezika, do ve- 0 *n postave, katera nam Je bila dana * vellkih mrtvih. Zavedajmo se, da ži- " v naSi sredi duh naših očetov, da gle- al° na nas in nafte boje *si mrtvi pred- Ulltli kakor uči to Katoliška cerkev. Vsi f'°venski borci preteklih stoletij od J^fckih puntov do na&ih dni, Gradnik, 1 to bil obglavljen na Travniku, Simon ^Oflorčie, Volarič, Stanič, Rutar, Krek, ö*on Mahnič, preganjanci, mučeniki, 2lllaBovalci, vsi nešteti glasniki in bra- J^tolji slovenskega ljudstva, niso umrli, ei&ve( živijo in so s svojim duhom nad *aö*i. Kako vellka in pretresljiva Je mi- 6* Katoliškc cerkve, ki ufci, da tvorimo ^1» vojskujoče se ljudstvo, živečo enoto z *Sentf nmrlimi slovenskimi predniki I 11 ne zatrepeče naše srce ob misli, da 6 borimo pred ocmi našlh velikih mr- vib. ? ^.li se ne vzravna naä pogum in v*9ae naia moč, če vernjemo, da nam* *toH ob strani ljubczcn in pomoč pra- ^dov ? KLIC OČETOV! T* zavest naj prepoji na&o kri, naj se r&fcl z naftim mesom, da bomo v tej avesti delnli vsak dan in vsako minu- 0> *a bomo v njej dihaii, se v njej kre- Wli' v njej rastli v najtežjih časih. "aa vseh mrtvih in vseh svetniko«r a' bo za goriške Slovence dan vesele- 8a ^aiipanja in močL ^o bomo gledali letos neštete grobo- e» Ozaljšane z rožami, vtisnimo si v sr- r6snico, da je na svetu vse minljivo, a Vse razpade in strohni razen pravicc 11 Uubezni. Na&ih prednikov se spomin- laQ»o in jih tastimo ne zavoljo hudobij, ^Pak radi njihovih plemenitih, pra- !lč**ih, velikih dejanj. Oni nam klieejo a vse nasilje tega sveta prej ali slej "opade, da se vsa mogočnost krivič- vok 'v sesuje v prah in pepel, obstane pa omaj pravlca. Klieejo nam, da se ^°*amo držati pravice nad vse, da ji 7*0*amo služiti zvesto in brez trepeta, Pl:ePro8to in nenpogljivo. Ko bo današ- " rod nmrl in bodo naia trnpla ležala Öfobu, bo ostalo od nas le to, kar smo **°rtli v dneh stiske in boja velikega in Jlemenitega. Ostale bodo naše žrtve, sa- Ovi naiega pravičnega boja, znamenja as« ljubezni, vse drugo bo razpadlo v nie» bo zginilo brez sledu in spomina. Vsi, ki so iz strahopetnosti lzdali svo- Je Preprifcanje, vsi, ki so zatajill radi jastl in denarja resnico, zapustill vero n Postavo očetov, pomagali delati bra- ^ krivico, naj se na dan mrtvih spom- , ll°» da Je njih cast In moč in oblast vuP prahu, ki ca Jutri veter razfcene na Se strani, pravica pa traja in zma- Qu'« na vekomaj. Kaj se godi po svetu ? Oclkar smo z&ilnjič iztlali «Stražo» v samoslovenskeni jeziku, so se odigrali po svetu vcliki dogCKlki. Ncni.ška država se je pod udarci srancoskcg'a niilitarizina za^ela ruši- ti. Kiakor s kladivom bije Poi.ncaro po nesrcCnei», nekoč vscrnogo^nem iii'in.skem nurodu. Cilji, katere za- slcduje Poincare, so nazkrinkani in vidi jih daTH's ves svet v njihovi pravi podobi. Tmpcrialisti-čni Fran- ciji ni prav nič mar vojna odškodni- !ia, kakor so svcčano in. hirnavs-ko i.rdili pot let nje-ni državniki. F'raTi- cija je pri pravljena žrtvoviati vso vojno odskodnino, le da zadavi in razkosa Nemfijo, pre<1 kaliero trc- \)cZ:e ob misli na obračun. l^oincare jo delal ilia vse načiiie, da b.i Nemčija. ne mogla plačati odškod.nine, ker jo irnel tako povod, do, stiska, mui'i hi vničuje Nemčijo. N-emškta di-žava sö inora razdrobiti v vcč rmaiih držav, raztrgati se mora na veL ko.sov, j;o- tem bo šelo Poincare legel zvečor \ posteljo s j)ontirjenim srcom. Samostojna renska republika. Brutalni načrt Poincareja je skoso žo iispcl. S poniočjo iiiemškiuA od]>ad3iikov je zapoCel uied rurskim in porenskim prebivalstvom velikau- sko lagiiiacijo />a odcepitev od ncniške domovine. Stranka odfiadnikov je prejela od Fnancozov orožjo, dcnai- in popolno svobodo agitacije, ostalo I robivalstvo pa j(- poistavljemo ]¦ >d fraiicoske bajonote' in so ne more gi- l>ati. Razen tega ga tlači črna, bedia, lakota in brezposelnost. Ljudstvo janio nasiali sjior. To je storil zato, ker jc bil prepričan. da so odpadniki žo zmagali, todia v prvi vrsti radi tega, ker so se An- gUiži odločno uprlj odpwlni.skemu gigibianju in je tudi iUlija pokazala, da no mara siamostojn^ renske re- publiko. Izkazialo se jo pa tudi, da se bocc ogromna vočina nemškega prcbi- valstva uproti a silo odcepitvi od Nemčije. Jedva so odpadniki piogla- sili v m'katerih mestih rensko re publiko, ko so je že izvršil mogočen [)roli.sunek. NcmSko delavstvo je na povedalo splošno stavko na železni- cah in v vsej industriji J'ojurja in domovini zvesti Nenici so prešli k proti.napadu. Kornunisti, nacionalisti in kiatoličani so se obcrožili in uasko-čili jiavna j)oslopja da preže- nojo iz njilhi odpadniške oddelkv. Začela S€ jc prava vojjia v vsern I'o- rurju. Odpadniki so Lranili zavzeta uiesta s svojim vo_ia.štvo]\i, nas- protniki so jib napaduli v rcdnili iiilkah in jirn jih trap,ali iz rok. Eno mesto '/ni drugim je pad'alo iz obliasti odpadnikov in renska ru- iiiililika jc bila v njili preklifr.n.'i. Voditelj odpadnikov v nevarnosti. To<]a s skiito jiomočjo Francozo\ so se čete izdajalcev zopet ojačile in naskočile iznova izgubljena mestn. Tako so pr.išl.a rnajvečja inest a Po- rurja veCkrat iz on« v drugo oblast. na vseh koncih deželc divja še sedfj krvava bitka nied neiu.>k'm preb'-- valstvom. V dobi miru se naskakuj; jo vasi in mosta, praskctajo Jia cestab strojnice, sc vrSijo b-ajonelrn napadi, i>adajo mriič' in ranjenci kakor bi živeli v svotovni vojni. Zmešnjavo, v katero so jt pogrezjiilo Porurje, izkoriščajo brez))oselni in stradajoi'i deiavci, ki pustošijo tvgn vine, plcuijo zsalo.go živil, odnašajo iz premogovnikov oglje, nas^.a'viijf j, banke in borze, pri corner pride sk(v ro vedno do krvavili spopadov v orožniki in vojaštvom. Dornač« prebivalstvo je dobilo \ Porurju trenutno prcmoč in potisni- lo odpadnike v ozadje. Njibovi vo ditelji «e monajo ponekod skriwli pred razljučeniin Ijudstvoiu. 'F'a):-' pravi «Corrierc della Sera», da se dr. Dorten n aha ja s svojo viado v Ko bliencu, a da ye ne smc pr:kazati na cesti. Stanuje v bliziije».! mestu WiosRuiden. ker so ne čuti varnega nn sedežu svoje vlade. Iz tega vidimo. kako šibko je zidana nova rcMi.ska republika v ljudstvu. Vse caka, kako se bo končala vojiia v Porurju. Angleži nastopili proti odpadnikom. Mat lies in Dorten sta imela na- nicin, razširiti neodvisno rensko re- publiko nele •čez vse Porurje, arnpak tudi na ostal(! dežele ob reki Uenu ter ustanoviti pod francoskim j>okro- viteljstvom državo 10 miljonov ljudi. Ta njun načrt je naletel iia odpoj 'angleških cet, ki drže v svoji obi as I i dol ozemlja ob Renu. Augleži so izjavilij da ne dovole v svojem po- dročju nol>enega odpaniškoga gilia,- nja in so zaažugali, da uduše vsak poskus z orožjem. Tako »e je moral(j g.ibanje re-nskilht odpradnikov ustavi- ti ]>red amgleškimi •črlami. Do tu in ne dalje. V angleškem ozemlju se ni pojavil doslej niti naj mianjši jwskus prevrata in se tudi v bo-dočc ne bo. Bavarci so se odtrgali! Hude pa so razmere na Bavarskeni. 2e ziadnjič smo rckli, dia so se Ba- varci dejiansko že osiamosvojili od Hcrlina, dfi je le od njihove volje od- visno, v koliko hotejo ohraniti skup- nost z ostalo Nemcijo. Komaj smo bili to napisali, ko se je raznesla po časopisju vest, dia je izbrulinil med Berlinom in liavarci lezak sjx^r. Ber- linska vlada je hotela od>:tavi;i svo- jega generala na Bavarskem in i»red- sednik nernške držiive Ebert rau je poslal poziv, maj odstopi. Toda gene- ral se je uprl, potegnil za seboj vo- jaštvo in bavarskia vlada se je jav- no postavila na njegovo strtan. Sko- ro v ziasmeh berlinske vlade je bil imenovan zu vrbjv-jcga poveljnika vsega bavarskega vojaštva. Preloiu mod Bavarci in skupno vlado je po- stal očiten. Vsak je prifakoval, da se mora nekaj zgoditi, toda v Berli- nu nimajo raofi, da bi pokorili Ba- varsko. Tako so rnorali berlinski mi- niatri požrcti žalitev in kloniti glavo. Bavarska je j'ostala sainoMojrua in ncodvisna država, kateri nc. more nJbče voČ dajati jiovcij. Monakovo gledia Berlijiu iz oči v o^i kakor ena- kovreden enakov rodn emu. Državni udar na Saksonskem. V strahu ]>red i)avarskimi ruxio- Tialisti se je začela saksonska deže- la oboroževati ma J&süio j.¦*.->**!. So- cial ist i eno -kornunisti ciua haksonska vlada je pozvala Jjudstvo, naj se pri- pravi na J;oj in je javno obsodila Berlin, ker ne nuara nastopiti proti bavarski rcakciji. Berlin je v odgo- vor pozval saksonsko vlado, naj r«j- mudoma odslopi, kar fco pa /druženi komunisti in socialist! odločno za- vrnili. Bekli so, dia nima Berlin no- bene pravice ods' " ' lao izvoljeno vlado i-... • se Jiiso boteli koiminističn. a]i_ sti^ni ujinistri vdati, je ,,..,.,.,ijo. Ker se niso hotHi po- koriti, je odkorakalo vojažtvo ob 2 in pol pred vladno palaCo. razpo- skivilo lam strojnice in oddel^k voj- nikov je vdrl z riiabrufcenimi bajone. ti v pi same ministrov ter jiih s silo odstranil. Popoldne so vojaki zasedli deželni zbor, pošto, železnico in osta- la javna poslopja. Izvrisil se je toi<'j državni udar. So- cialisti-tna in komunistitna stranka Hta takoj sklicala sejo vodstva in skioro gotovo ise ibo proglasiLa ua Saksonskem splošna stavka delav- stva. Vojna z Bavarci? Berlinska vlada je vkorakala na Saksormko » petino celokupne nemške arni'ade, to se pravi s 7 di- vizijami pe&wv in 3 divizijami ko- njenikov. Obstoji sum, da hoc« Ber- lin vkorakati s to vojsko na Bavar- sko in odstaviti vlado. Bavarski na- cionalisti se pri pravi jajo na odpor in so proglasili spložno mobiliziacijo svojih -Cet. V mestu Koburgu se zbi- ra njih vojska pod vodstvom znane. brigade Ehrliardt. Časopisje javlja da so čete bavarskih nationalistov oborožene s strojnicami, z labkirni topovi in ognjemeti in' zrakoplovi. Med Bavarsko in Saksonsko se na- baja dežela Türingen, v katero ko- rakajo ze berlinske 6ete, bližajoC ^bavarski meji. Z dru,ge strarii se zbirajo na meji tudi Bavarci, in sicer koraka poleg Ehrhardta proti Turin- Ski Hitler s svojimi naskakovalnirni ^etami. Stran 2. _______ GORIŠKA STRAŽA Vse kaže, da se bodo niasprotniki fcpopadli in se razvije v Türinski bitka. Berlin čaka tropetaje na izid boja. Odmevi nase vladne politike v tujini. Odprava slovenskega učneg-a je- zika in dokret o dvojezičnosti sloven- skih oasopisov v Italiji, sta vzbudila pozornost tudi v tujini, in sicer pred- vsem v Jugoslaviji, Proti odredbam naše vladc je pi- ®alo vse srbsko, hrvatsko in sloven- sko •öasopisjo, in v belgrajskem par- lamentu so vložili interpelacijo de- mokratje po posLancih Reissnerju in Grisogonu in tudi Slovonska ljud- ska stranka je vložila interpelacijo po poslancu kianoniku Holi.njc€u. Govor v parlamentu. Ob buntem pritrjovanju celega parlamenta jo Hohnjec mod drugim izvajal: «OglasiL sem se k besedi, da obniem pozornost na vprašanje naših bratov v Itnliji. Njibova usoda je zelo žalostna tor nam preko niejc že kličejo: Umirajoči vas pozdravljanio ! In v resnici moram reči, da so fašisti obso- dili nia.^o brate na narodno smr;. Vrgli so iz šol naš slovenski jezik ! (Burni klici !). Jugoslovenska država je dala Italijanom v Jugoslaviji popolno enakopravnost v šolah. Pa ne samo to. Italijani se na laških šolah v naši drža- vi smejo posluževati tudi svojih učite- ljev iz Italije in lahko uporabljajo v italijanskem državnem duhu pisane knjige. Take koncesijc jc dobila peščica Italijanov v naši državi, a za protiuslu- go preganjajo Italijani vse naše narodne duhovnike in učitelje. In sedaj so za- Celi že poitalijančevati slovensko in hr- vatsko deco. Tako barbarstvo, mo- ramo pred obrazom cele Evrope ob- soditi in proti njemu najodločnejše pro- testirati. (Burno odobravanje). Mi naj- odločneje protestiramo proti surovemu postopanju nasproti našemu časopisju. Našim ljudem je prepovedano izdajati samo slovjenske un hrvaške časopise. Niti ene kultume države ni, kateri bi se mogle ocitati take stvari kot Italiji. Takoj je treba prekiniti pogajanja z Italijo. Mi tukaj protestiramo proti ne- kulturi in barbarstvu ! (Burno odobra- vanje fcele skupščine brez razlike »trank.» Učiteljske organižacije Na'.ilje so jwplovanske učiteljske organiaacije predictIn ^oinenieo o šolah pri zastopnikih tujib držav v Belgradu in dr. Korošec je bil veekrat pri zunanjem ministru drju Ninčiču «zastran položaja primor- skih Slovencev in Ilrvatov v Italiji». Minister dr. Ninčič je odgovoril, da je bil pri njem lnški konznl Sumrnonti, ki mu je v imenu gospoda Mussolinija izjavil, da je rimska vlada ukinila od- redbo o las'kern učnem jeziku, da je razveljavila naredbo glcde slovonskih učiteljov in preklicala odredbo glede časopisov. Vse stranke in narodno- obrambne organizaeije. V Slovtmiji so so zdru/ile vsu narodno obramlme or&'inizacije in vse stranke, to se pravi Slov. ljudska stranka, De- mokratska stranka, Samostojna kme- tijska stranka, Narodno soc. stranka, Radikal na stranka, Narodno napredna stranka in Socialno-demokratska stran- ka k skupnemu nastopu in sklenili pri- rediti protestne manifestaeije po vsej deželi. Tako so se vršili v nedeljo pro- testni shodi v Mariboru, Celju, Ptuju, v Brežicah, v Ljutomeni, Kranju, Novem mestu, na Višnji gori v Mengäu, Sodra- žici, Stražišču, na Rakeku, Kranjski go- ri, v llakeku, Cerknici. Ribnici in dru- god. Povsod so se sklenile ostre resolu- dje proti odpravi slovenskih ljudskih na Primorskem in dvojezičnosti časopi- sov, ki so se odposlale Pašiču in Ninčiču. Potestno resolucijo je sklenil tudi občni zbor Zveze županstev Slovcnije, ki sc je vržil v nedeljo v Celju pod predsedstvom poslanca Stanovnika. V Ljubljani se je pa vršil shod Orjune in Narodne obrarie, na kateri je govoril med drugimi slo- vonski pisatelj Vladimir Levstik. Zborovanje v hotelu Unionu. Združene stranke so imele protost.no zborovanje v pondeljek zvef-^r v voliki dvorani Uniona. «Jutro» piše o zboro- vanju: «Nasto])ili so dogodki, ki so nas zdriižili v manifestaeije, kntere po svoji velikosti in iskrenosti spominjajo na dneve osvobojenja. I tali ja je ostro nasto- pila proti naširn bratom Po naši državi so vrše protcstni sho- di, kjer vse, kar narodno čuti, strinja svoj glas v korist neodrešenim rojakom. Izpregovorila je mogočno besedo tudi osvobojena bela Ljubljana. Kdor je no- coj prisostvoval ogromnemu narodnemu zboru v veliki, s tisoči gorečih src na- polnjeni dvorani, se je moral spomniti nopozabnih f:asov majniško doklaracije. Današnja manisestacija Ljuliljane je bi- la elementarna in veličastna.» Predsednik zborovanju je bil minister n. r. dr. Anton Korošec, podpredsedniki minister n. r. dr. Gregor Zcrjav, minislor n. r. g. Pucelj, g. VI. Franke, dr. Ravrii- hfir in bivši poslanec Brander. Govor drja Korošca. Dr. Korosec jc med drugiin izvajal: «Boli nas. kar sc >'.'Ji un-ti-atv inej našim bratom Hrvatoni in Sloven- cem. To čutirno ma ¦našem tclcsu, saj was je aamo silia, ne pravica ločila v dve državi. Narod jo ostal eel, in kar obču.ti en del, občuti ves n'a- rod na oelem svoj em organ izniu. Za- to ne inorenio dovoliti, da se onkraj mej godijo mažemu niarodu krivi.ee, in ni je sue lie antanle tie pisianili dogo- vorov, ki bi ruam mogla to zameriti ali prepovedati. (Vili,arno odobravanje.) Na niorebitni ugovar, da so vmešavr»- rao v notnanje zadevc tuje držiave, odigoviarjamo: Mi se vme.savamo sa- mo v notranje zadeve mašega niwc,- da ! (Viharen aplav/ in odobrava- nje.) Kličem-o Ttaliji, maj se Viaruje- nadaljevati s krivicami. Mi se bomo proti tem krivicam tako dolgo bo- rili, dokler ne pride öas, ko se bodo odprlia vrata je-č našim ziatiranini bratom in »e bodo vrnili svobodni v naročje iua.se države. V tem smislu hočemo danes zborovati in. izraziti svoj protest proti najnovejšim krivi- oam, zadanim našim bratom. (Dolgo- trajno odobravanje.) Govor drja Ravniharja, «.Slovenec» pravi o govoru drja Havniliiarja: «Dr. VittUiiuir itaviiibar v svoj em ostrem govoru obsodi krivice, ki so god« nažim bratom v Primorju. Tu- di divj'anje oficidne Italije naših bratov ne bo uničilo; ni bnrje, ki bi mogla odnesti našegfa Primorca in Krašovca. (Aplavz.) NaSia duša je užaljona, ko moramo glediati kultur- no blaznost, ki jo np^anja Italija s svojimi nekuHurnimi nkrepi proti svojim narodn.ostnim manjSinam.» (Pritrjovanja). Nato je predkiual bojkot Tivozu italij&nskega, blaga. Oglatil te je k besedi Amerikanec. «Generalni konzul g. Slivegel je nato predstavil zborovalcem ameriškega p'.i- blicista F.ee Meriwctherja in soprogo. ki ran je ju'iredilo obriinstvo ver minut trajajoče ovacije. Moriwcther, cigar go- vor je prestavljal stavek za stavkom iz anglesčine dr. Miklavcič, je napravil si- len vtis. Govornik je izvajal : «Čeprav sem le kratek tas med Vami, sem vzlju- bil vaso domovino in opazil veliki duh svobode, ki živi v vas. Že Nernci so vas skušali germanizirali in udušiti vaš razvoj. Toda česar niso dosegli oni, to se bo še manj posrcčilo Italiji. (Vihamo ploskanje). Zgodovina uči, d& uspc ti- ranstvo vedno le za kratek Cas. Končno pa mora uspeti ljudstvo in tudi bo uspe- lo. Žal da ne morem govorili v vašom jezi- ku, toda srea tistega naroda, (:igar jo.;:ik govorim, bijejo za vas. V imenu svoje domovine vam /elim vso sresio in po- polen uspeh.» Po dvorani so zaorili fre- netir.ni kliei: Živela Amerika! Zboroval- ci so ploskali, mabali s klobuki in rob- ci, ropotali z nogami in priredili govor- niku več minut trajajoče ovar.ijo. Tako poroca «Jutro». Nato je govoril kot zadnji govornik gl. urednik «Slovenca» Fr. Smodej, ki je predložil protestno resolucijo, katei-a je bila ob gromovitem ploskanju enodusno sprejeta. Po zborovanju. Vlada je bila i»repovedala vsak obhod po mestu, toda kljub temu so se zbralo množice na c.estah in manife.stirale. 0 tem piše «Juiro»: «Kljub vladni prcpo- vedi se je med prepevanjem narodnt'.i himen spontano razvila mogočna po- voi'ka., ki je krenila na ulice, ki so bile povsodi zastavljene s policijo in oro>- ništvoin. Policijski kordon na Miklošiče- vi cesli je l)il v trenoikih razblt in mno- žica. je odšla naprej, burno inanisestira- joč za pravice svojih zatiranih bratov. \' naglem pohodu skozi mesto je j)iispel konsino del demonstrantov na Poljansko costo pred stanovanje italijanskega dele- g.'it.a, kjer jih je ustavil nov kordon. Od- kritih glav ju množica ponovno zapela «Bože ])ravde» in dajala duška svojemn ogor?ienju. Vladala pa je kljub temu še popolna disciplina, ki se je zrahljala ftelc potern, ko so ncnadoma pri«Peli oiožniki in potiskali obcinstvo z nanaj1?'- nimi bajoneti nazaj. Siccr jjopolnom» nedolžni orožniki, ki so morali izvrševa- ti samo ukaze vigjih gospodov, so morali presljšati precej grenkih besed.» , Gole sablje. Razj'arjena množica se kljub nasto- pu orožnikov dolgo ni liotela laz'j1. ainpak jc ?<* ""pvej nv.r'/iifofiinaiji in prepcvala in-.m-Av.e Mm ¦. De"10'11 stnacije po so so poteni ?o lViida'J0' v:vl(\ Na veosliana z golimi smP; ljiami riu'L denioDstraiite, ükoi.ivno ']i bilo nikjer upoi-a ali izgrodov. |)e" nionstrncijo so tnajalo do j'olno^1»- Kaj naj rečemo mi nato. Po našem mnenjit je uredilev slo- ve nskega šolstva in slovenskoga Je* zik/a v Italiji notranja zadova na&e dr/ave in .nrJo-va vim.-ka vl.ui1- •P| (;ia ic-U pravi-čno sama to vpiiai^^J0' Mi bi tisoCknat raje videli, da b* §nJj" ša vlada incdila v ziadovoljstvo lju"" stva našc ^ole in. .nam di;\la jezikov- no pravice, kador dia se vrAe v in°" zemstvu nazburljive afd!iacij<', ki ^ /yolo koCljiva in nevarna stviar. OclloK Mussolinijev mas n'avdaja z 7.auPa* iijem, da bo naša vlada ustviai'ila l>0" šte-ne od'nosaje s Slovenci in taK- preprečila irode»vtistično uib.uij0 inozemstvu. DNEVNE VEST! Mussolini prekllcal dvojezitnost slovenskih Casoplsov. Dopisni urad Stciani prinaša sledečo vest: «Po ukazu ministrsko. ga piedsodnika je bil prcklican ukrep, ki so ga Izdali pr^fekti v Vidmu, Puli in Trstu gledfe dvoje- ziCnosti slovenskih časnikov, izhaja jočih tostran mej.» Ta vest je vzbudila med s'oven- skim ljudstvom veliko vesclje in odobravanje. To je bil odlok. s ka- teri m je ministrski predsednik Mus- solini zrastel v očeh na^ga ljudstva. Stojan Protlč nmrl. Umrl je bivši ministrski predsednik Jugoslavijo gospod Stojan Protic. Bil je to eden največjih srbskih politikov, energicen, odkrit, visoko naobražen, Po poklicu je bil rasnikar. Doscgel je 68. le- t.o starosti. Tudi Ncmcem vzeli sole. Izšel je odlok, s katerim je odpravila vlada tudi med Nemci prve razrede ljudskih Sol v materinem jeziku. S tem ukrepom je zapisanih 400 nemških šol poginu. Avstrijski listi objavljajo radi te odredbe ostre ]>rotcstne rlnnko. KOMUNISTI IN VERA. Zadnja seja izvrsilnega odbora 3. in- ternacionale je sklenila resolucijo o ve- ri, ki jc zolo poucna za našo javnost. Iz nje je razvidno, da je ideal komunizma popolno brezverstvo, kar stoji rrno na belern zapisano v njegovem programu. Da napravimo konec slejiomiäenju raz- ličnih komunistic'nih agilatorjev, prina- šamo dokument 3. internacionale v iz- vlečkih, in sicer dobesedno po «Delu» : «Komunisti zahtevajo, da bodi religija privatna svar napram mesCanski državi, ampak v nobenem sluCaju ne smejo ko- munisti zastopati stališča, da je religija privatna stvar tudi napram Komunistid- ni. stranki. Komunisti zahtevajo, da imcj vsak državljan pravico priznavati se h kakršni si bodi veroizpovedi, ali ne priznavati se k nobeni veroizpovedi, t. J- biti ateist (brezbožoc), kar navadno le vsak zavednl komunist. Komunisti sfremijo za tem, da vzarnejo meš^unsk1 državi vsako možnost, dovoljevati ?&' kvenim ali verskim driizlmm gmotuo & dingo podporo. Toda Kornunistisina stranka se ne ino* re na noben naöin zadržati ravnoduši10 n.'ipram dcjstvu, da se poedini njeni $&' ni bodisi tudi kot «privatrie osel>e» fMisvečajo vcrski propagandi. Komuni- tir-na stranka predstavlja iz proste voljß sklenjcno zvezo zavednih, naprcdnin bojevnikov za osvoboditev delavskcg* razreda. Komunislirna stranka. ima (1<>'Z* nost, da vzgaja svoje člane ne samo v (iuliu ])ožrtvovalnega izpolnjevanja ^°" lotnega politi^nega programa. amp8" da veepi svojim rlanorn tudi oS*ri) zafrtan enotni svetovni nazor marksi^ ma, od katerega je atcizem (brezboštvo,' bistveni del. > Samoumevno je, da se mora protivef- ska propaganda vršiti izredno prcvidno in temeljito premisljeno, z ozirom na plasti, med katero t»\ * na 6 8traneh. G0R1SKA STRAÄA Stran 3 Tudi Iti'jlijjiiii atsy);iiü vladno poiitiko. ^vicna puiiuka, KJ ju je zaceiu sa&ütovsk;;i vlaüia proti drugorod- ül", ni vzfoudila bi pri nas ogorce- [H luinveč tudi pri pravičmh lta- 'Mail! süiiiiili. 'Jiako pi.se n. pr. zna- 111 social is lieni poiilik in piaaleij 'J"Ppo 'iurau, ua jo Jtalija spodila M^r Avstnjo s svoje zomije, a da ^ «uclaj ne sine pusnemaii, teinvoi J*a "mra delati poiuiko svobodol ju- te, iver Uike poiiuke Av.stnja in ellil'a, xato je poosirHa v ifalij. '°d-emiy,unit io S(i pj-avi gifoanje y,a ^vobodiiuv /.aiuauiii forntov Jzpou V'Sirijsko^a jaima. Jrouuntizem pa 111 "uisial v lirugih urziavafo, kjei Ve Jta»ijan»ko niaujsino, Kir list» li$.X.Q liaiijunov iiiso zaihaie, am- ^ Jiiji dajaie prosiost. ^Uruti jo lorej hotel povedati vla- • «Ako jjosli' /aiuali jezik in sob: ÜVlo vwak cdrU'k ud U. urc. ma- proj. U^nina jo- ne/>natna. Kdor s< žoli vdoložiti It'cwja, iniaj so javi ]>n g. Kotnchi v prostorilj <((ilasbeni* Maticc» v Trgovskom doniu v Go- rici. V čotrtkih od drvetih napicj <*;. (lol)i gotovo! NE ZAVRZITE ! Zajčjovc ko/.e iinajo trgovsko vred- nost; Wiiidspacb Walter v ulici Cardnc- ci 10 (liiša (iiuliani) jib plaruj(> dobro ! Kr. trgovska sola v Gorici kl'ulje\ mi cnllokoJil y. dllf. !.'(). in- .^^ ÜJ^;{. su ju podržavila «.lavna. '"• ti-govsko šoJo». fiku öo]u j,i^dstj]\ lju j)i'vo stoi>njo °"vsku izobrazbo i.«>r jina aiaiueu 1'osaijjj.t([ mladenioe, da bodo s po j.'J" l<:ui-4!i.irii(^a in praktičiioga ziia 1 V(Jo.slani'jo jioslovodje trguvskib I, °C«J traja \ Ida. in sc deli v ^ dvo Ui i> ^_"• i rvo dvolelje ju Imlj splošno izo- ('valncga, docim je dingo staiiov- ^u. Mtrokovnega značaja, i>ri demur • Su nu zanornaj-ja. teoj-eiicno /naiijcv ^ °n«:t!in Stirilt'tja 8e izda odpustni- •,. ' diploni «trgovski'ga. računuvodje>'. . ^piibiiiiki liodo labUo nadaljeval» iXj sLudijc na kr. Ugovskili zavodib, ^"ko\'.sui|i akademijali. j iolskom letu 1923.-1924. se otvoi'i . ftzrod te fiole, v katercga bodo spre v Lekorcui lein : i ' brez izpitov : niladeniii in mladen ' hl so dojjolnili vsaj JO. Iclo slarosti ¦ ^a ga bodo do])oliiili do iil. decumbra v ' i'i ki jjosedujejo odpu.slno spiifo- ... ° V. razreda ]K)i>olije osiiovno šoli* i ^'ili ki wo iui])ravili sprejernni izjtil za , t>r<> «red 11 jo ali dingo enakoveljavno , v iste .sl,oj)uie (gimnazjo, lebnično 1 r.(^ : vpisnina W. \.. I. (volja. za. vsa i Ida), šolnina 10(1 ki se razdt'li na A ohroke. Prošnje za vj)is (kolekovaiie z J.L'O L; se inorajo poslati na ravnaleljstvo öole (Direziouc del la It. Scuola Comxnercialo di (iorizia, l'iazza llota 3) najkasneje do 5. novembra t. 1. 1'rosiiji je tn>ba [>r\ l(«ziti .sledece Jistine : 1.) krstni list; ako je urenec rojen v drugi de/eli (provinciji), inora dali l(; galizirali krstni list; L'.i sprieevalo (Uvo.y. kok>ka.) o cepljenju koz ali o prebolenju koz; :'>.) spričevalo o predpisanih itudijih; A.) zdravniško spričevalo o /.drawin lelesiu'in ustroju (kolekovano z 1.2U L). IcgalizJiano oil župana pristojue občine. Dosedanja dvoletna trgovska sola slarega lipa l»o š(; nadalje delovala do svojega naiavnega put oka; zato pa se ze lei oh ukine dosedanja trgovska pri- j>ravnica.. Večerna izpopolnjevalna trgovska tola za vajence osiane po sedaj veljavnüi odredlmh neizprenienjena. \'j)isovanje v to večerno ^olo sc bo vršilo -v dneb od pondeljka. 1!J. iiovoinlim do štetc soboto 24. novembra, od 17. do 1o nrnikn ki ho izpostavljen na Solski deski. Šolski pouk se zacne v četttek dnc 15. novembra t. 1., ob S. mi. I'ojasnila in navodila dajc ravnatc ljstvo sole. (iorica, 2A. (»ktobra 19^'J. Kr. koniisar : prof. A. Simioni, ravnaielj : prof. A Vierthaler. Kai ie novega na deieli MIREN. Hotel pla^mi s sni.i^kresom. Tigoveo. z lihiijein in revljarski niojstci1 J'olika-n iieiitnükL iz XoJinima je prišel zadnjc cas(3 v iiude 11- niaiiirn« sliske. Njogova obrt je začt^- la jn'ojjiadati, liako dia jo ustavi! svojini npiiikoin vsako |>la(K)O lir. Sliavil j«' zadrugi predlog, naj prisUuio pri sodnijski poravinavi na HI od sto, vos ostnli znosok ji bo jta j)lača! l>()znojo po poravinavi, in sicor ]>oi bilo kaznivo in bi bili s t«iii ki'iviriio okrajšani vsi ostali U])inik; I'olikana, Zato je odbor Čevljarsko /jadi'iigo- sklen.il, da. zabteva od IV- likan vos donar, to se pravi sto od sto. Ko jo zvedel JVlikan za pravičoi sklop zaiii'uge, se j<; sihio raztogotii in se ]>ojavil preU'kli četrtek dne 25. oktobra v Minnu. Njogova joza j'p J)il.a obrnjen-a proti ravrwitolju za- di'iigo gospodu Antoimi Vtiku, zopoi kateroga je col popoldan govoril i>o gostilruah zelo grozece, Coveforjala. No da bi pozdravil, jo začol bi-ž surovo kričati in raxsajai tor /jabloval, da se inora zadova «iu lien mesta nroditi», sieer napravi kar bo je «namonil na^raviti.» Med torn ko je izgovarjial lo grožnje, j< držal roko v fcepu, kjer je imel sa inokros. Raviiatolj Vuk se ni dal gm\ izr žopa »a- mokres ter zagrozil zadnjič: «Ali s( dogovoriino t«'ikoj, ali..» Vuk, ki jcbil na lo pri]>ravljon, inu je v odgovoj i/.vil saniokms, luakar je planil prli. lJrod sodnijo bo imH priliko zagovarjati svoj« zločino. i'odivjani imsilnež j«i zakrivil tri, oziroina štiri zlooine: l.y prigova- rjianjo h goljuflji, 2.) iiiot«*)jje liifme- svoixxle, 3.) iz.siljevanje. 4.) jk>s- kušeni unior ali vsaj poakušena tezka tolesna poskodl>a. Hudodolski nastop I^elikaina j« vzbudil v nmoigo.Htevilni dru/.ini ravnatolja Vuka velikaiii»kJ ntnah, otroci so jokiali i'ji vpili in ,se dolgo rasia niso niogli ]>otolažiti. OoHpodu Antoiia Vuka, kjatereg.a jK>zma in čisla cola dožrJa kot gosj>od:arskega stro- kovnjakia in zn&6ajn<-ga, nioža, i>o.si- Jjanio izraze ma.št-ga /ado.ščr/jja, da he je mapad izjaloviJ, želec niu da bi so nad'alje pogumno in uspe.šno deloval v doJ)/obit rujsoga za- družnistva. IZPOD SIVEGA CAVNA. itedkokedaj se zglasiuio mi Kamenci — «l'odguici)', kakor nas premnogi za nicljivo nazivljejo, ee.š da se nabajaiu > ze \ gorab, in da so naša vma ze i>olj kisJa in slabejša od drugib, da »mo '. J'a !o je le obrekovanje ! Taki la/uivci *v Jiocejo s slionim obrekovanjem preu HN'etom le postavJjatj, kakor da bi bili oni kaj vei iiego mi, ter nas poriizati, a sebe povišuti. iies, du si/jo pod goro in da je r»a goro le dobri dve uri boje, to da kdo bi si dandanautijj ne zelel J^ivuii stran od prometnib oest in šumecib mest?! In naia vina kisla slabejša?! I'red kratkim je bila tu komisija odlio nib gospodov, ki so s« zelo pobvalno iziazili o naiein vinu, in bi ga biJi radi ie pili, ako bi jim bil (-us dopiišoal. (J, le pri- iiitite »emkuj ter se osebno prepričajt« o izvrM.nj kakovosti fiašlb viii. i'a ne-1e pokuševati vina pokupite ga ! - - Jn sole brezvestni oeitek: «nazuj n kartu- ini !» Saj berete vsi «(i(jriško Stra/o»>, duhu boriteljico za naš dom in pravo ve- j'o. Tarn v sk rite in kolirku je bilo ti.ska fio, da dne 7. oktobra jüiredi izobraž. druntvu v Kamnjub veseJico z bogatim vsporedum. In vest« Ii, v čem je tirala zanirnivost tega sporeda '/ Prednašala s« je Krekova tru-dejunka: 'i'ri se.stre. Da- lje, burka: Krtrnar j^-i /vitem rogu. Na- stojiil ju dojijuüj pevski zbor: 1'roljetni zvoncj, Nazaj v planinski raj; deklama- cije in t. d. In zdaj utij šo kdo reoe, da unit) nazudnjaški '/ Naši santje zlasti in dekleia no bobnajo dalet okrog in ludi ne taz celc si rani {•asopiaov svoje ve»e- lico, inarvee so skromni in ponizni. -— Fnntje, vi mladj in redko pij.st-jani, Je Mtanovitnu po 1-ej j>oti iiHj>rej in priili boste duleč ! -- Ali m\\ Varn. šb kaj povemo ? Vcuels urice smo doživeli ob obiskii naüega nadskosa Fninoiška. Ne-le birrnanci, ^»vi(.,. do Mai.-.j • . \'i . • -•.; Nlada Sibirka. ------o------ j, °ßuin male uVklice, k' ««¦ i° 1>ila ^ časa i>1lv|.a j nai-ntila r«ls iz Si- l>'je v Poüugi-ad, da zuprosi pri ^Ju milosti za oCcta, j«- tistikrat iz- bj '"ivogo bru],a. Iloklo so jo, rnij ju ^ zaniiniva j»olovalka postal;. j0HakiMja roniana. Tix.l.a tisti, ki s<; bi) I>tiZllÄli natanko, so rokli, da bi j^0 krivično, ako bi deküca, kato. iu Je vodila lo oista otroška ljuboz<')i p "lIS«l na plomenit cilj, postala ü'Uet l'omanopiscov. °v^st o njej ni zgodba iiainisljo- nih junakov, zanitniva pa jljona v skrb z:i otroka, je }>otrpožljivo prenašal.' obii]>ni položaj, ote jm, navajen ndobnega zivljenja mladib lol, na sijajno vojaško življenjo., ne ni inogol vziveti v novi polo?,aj. (>bnji ga je gnal tako dal<*-e, da ga vsa krivioa usode ni opravičovala. Čeprav se je trudil, da bi goltal sol'ze, ki so niu silile na diaii,' jili je /.ainan prikrival In'erki, ki jim je foi- la vefkrat novidna pri-fa; C\ila je očetovo tožbo skozi steno svojo spal- nice in jiromišljevala o kruti usoiii. Lupulov jo foil ze ]>rrosujo na gu.beniatorja Sibirij«, ki mu dotlej &e ni foil odgo- voril na moImuio jiroftnjo. Niki čast- nik, ki je gol shižfo«'no skozi JSkifn, se je obvezal, da odda prošnjo in jo priporoči. Nesro^niku je zasvHiU» v Stran 4. r.ORIsKA STRAŽA niarveč vsi verniki smo dali duška vo- selju, ljubezni in viianosti do našega nadpastirja ter v sreu obsodili sramot- no in ogabno gonjo casopisja proli Nje- govi Prevzvišenosti. — Dne 24. oktobra so neznani zlikovci oblegovali cerkev v Skriljah. Po dolgem in težkem trudu in znoju so vendarle udrli, a ker niso nio posebnega nasli in ne odnesli, so se v svoji ihti znesli nad duhovnimi pokri- valniki. — Na splošno pa naše ljudstvo-toži nad neznosnimi razmerami, ki so prišlfi nad deželane, nad davki, ki bodo v dogled- nem času kmeta do nagega slokli in v- sužnjili. Lj,udje ne vidijo zaenkrut dru- gega izhoda, ko da trumoma škilijo in bežijo onstran inorja, v svobodno, kulturno Ameriko. Najhujše pa je nas stariše zadel udarec, da je v Ijud skill šolali uveden italijanski u ur na dan presedeti in poslušati jezik, ki ga ne razumejo... Uh, to je grozno. to jc že proveč I Prosiuio, pomagajto nam, vi poslanci, pomagaj ti, še ostal<>> kultunio italijansko ljudstvo ! 1'omagaj kdor more in — boče ! — DORNBLRG. Udsek tukajšuije niladino priredi dne 11. novewbra t. 1. «Martiuov vo- čer». Na vsporedu je burka v dveh dejanjih: «Trije tički», šaljiva pet- s'ta, srečkanje i. t. d. K obiliii vd«1- ležbi vabi inladina. SELO NA VIPAVSKEM. Prod dnevi jc- umrl delovodja tu- kajšnjo Mulitscheve tovanie Jožei Mermolja, star 67 let. ßil je obče spoštovan. N. p. v in! KANAL. Besede in dejanja. Ob priliki zadnje krize v vodsivu la- šistovske stranke se je zlasti poudarjalo, da stoji min. prodsodnik Mussolini od- ločno na stališo-u, da je delokrog fašiziria povsem ločen od delokroga vlade, vsled česar se l'asisti ne srnejo vtikati v vlad- ne posle. To stališče, ki je vsekakor pra- vilno, si je osvojila tudi fašistovska stranka. Zdi se pa, da kar velja za fa- šiste drugod ne velja za fasiste pri nas v Julijski lvrajini. Samo majben vzgled: v nedeljo due 21. t. m. so se pripeljali faäisti iz Ranala v Avče. Poiskali so žu- pana in mu narooili sklicati obeinski «vet, od katerega so izsilili izjavo, da se strinja a ttiiiijo fašja, da se pubija «protidrzavna» i)ropaganda, ki jo baje razširja Izobraževalno društvo v Av- čah. Vpra.šamu: odkod iina kanalski I'a- šjo pravico zabtevati sklicanje avtonom- nib obcinskib svetov. Ali ni to nedopust- no vmešavanje v posle goriške podpre- fekture? Ali ni to grdo ktšenje Mussoli- nijevih načel in izraz nepokorščine na- pram voditelju? G. Avgust Kovačič, bivsi občinski odbornik v Avčah, nas jo naprosil, da naj z ozirom na zgoraj opi- sane dogodke objavimo sledeče njegovo pismo : Ker sem odbomik izobra/evalnega drustva, so me pred zbranirn občinskim svetoni nazvali za protidtzaveu element in zabtevali, da izstopim iz obeinskega zastopa. Dolžni so mi pa ostali tozadev- ne dokaze, katere sem zahtoval in tudi niso sprojeli mojoga predloga., naj uve- Ijavijo zakon in postavijo vse take «pro- tiuižavne elemente» pred sodišče. Pozi vam zato ponovno fasistovsko sokcijo v Kanalu: z dokazi na dan ! BILJANA. licdki ho dopi.si iz n-a.sitl.i zapadnih Brd v Vu.šein coiij. lislu, aato blago- volJto priobčiti »asletlnje vrstice. Letošnja trgatcv so je obnesla pra\ dobro. Vina inüa skoro so enknaL loli ko ko lani. Kapljioa je izborna. C<' nia je, kakor sc sliši, '2 do 2.Ü0 liri liter. Ker se letos nc l)o kutalo žga- inJ°, pripoi'ocaino gostilnii'-arjoui, da si niabavijo čimve<; ivašoga. dobrega pridelka. — Ol) priliki evhorističnc- ga shodki, ki se je vršil pred dobiim •lUisecem, sc je neka ln-roda nevs.vii:. razkoračila v «Cuku» s ])iitožbo, dia je bilo v Biljani premalo razsv(;- tljave. V|)ra,šanio dotičtiika, /»akuij ni on pri'nesel /aÄulj<-no razsvetlja- vo? Ali ne vo, da je trebia oil I'itata do Ileroda po dovoljenje, če se lioiii kupiti kaj slifnega? Jvanu Marko ričiL \/. Sul im bei ^ia vsa livala, dta j« dobil nekaj nakot in Hinodnika. Mo- ral pa je pobirati skupaj lire in isk;i ti dovoljenje od urada do urada. Vsh cast mu za njegovo delo ! Kvlia- ristirni shod je hi I shivje, kakoi'sne ga Hrda so niso videla. Dal Hog, d: hi še kdnj enake«.;a dorakali ! MESTNE NOVICE! Šolske prisiojfcLn.< Dijaki ^uri:-ki]i snnldijü» ...... na pošljejo do ^. novfmbra t. 1. poloin poštne nakaznice na naslov: «Rice vitorc del Rcgistro di Gorizia» 1.) 1 obrok šolnin« (La rata del la tassn di frecjuenza). 2.) Oiii, ki vstopijo \ I. razred kakega nižjega iali višjogo zavoda, oz. ki prvič vstopijo v kak razred kr. šol, inorajo po.slati tudi vpisnino (t'as»a dMmniatricolazionc). Skupnemu znesku do 100 L niorajo pi'iloziLi 5 stot., znesku nad 100 L p;i 10 stot. Na niakaznico niaj napiseji: razloeno priimek in ime, razred ii: zavod ter O'ZinaCho ])ristojhin. Potr dilo (»co-ntrino) naj pošljejo tnko, nato, vsaj do 4. nov., na tajnistvo (Segreteria) sole. 3.) Do 4. novemhra niorajo pla-Caii tajmištvu sole —¦ osebno ali po post. nakaznici — I obrok pristojbine za fižično vzgojo (l.a, rata del la tassa per l'educazione lisica). Na ginma- ziji znasa 1 ohrok IG.wO L, na l V rokah pravice. l>ne 7. junija t. 1. so -JKipj^i-vili lr'Je zlikovci v župnišču v Cervinjaiiu drzen roparski napad na tamoj^U0" ga g. župnika CaniufTa. Pripeljali »° so pred zupnišče v avtoniobilu nl zvabili g. zujjinikia, da jini j° uüte dati iz hlagajmo neke jiapirje. Ko je ijiia hla.ga.jna odprta, so roj^rji na- nierili na ]U'esU'ašenegia duhuvni^1 svoje sainoki'ese in ga z groznja.1'1' prisilili, da je mirno glodal, ko so Jü opl'Onili. Odnesli .so niu v ^otovimi ul v vrednostnih ])iij)irijih okrog 35.W0 lir. Ko je J)ila hlagajna prazria, so se ro|)iai-ji oddaljili in z avtomobHoi*1 bliskovo odpeljali. Vsa poizvedova- nja ])o drzni/h) roparjih so bila dolge inoseco brezuspe.šna. .šele se^daj sc Je j)o.src-čilo tukajšmji policiji, jili *^9.. diti in sj)raviti pod ključ. So trije dvajscitletini mliadeniči iz (iradiŠke- PROSVETNA ZVEZA. —------:oo:^——— NaŠ Co.'•.¦;!'. Nova čtevuka linfi^r družinskega in dru>tvoleg ž^c oZiiuuM'inih cen tudi 1 i*(>s '/AI post'iiino. sreu malenkostno upanje,. toda nili sedaj ni bilo odgovora. Vsak potnik, vsak sel iz Tobolska (hili so re-dki) je prispeval k razočaianju očeta. V teh žalostnih dnoh je zapazila hčerka, dospevša domov, niaterino bolest, prestrašila se je njenoga ble- dega lica in mračneg-a pogleda oče- tovegia. «Evo tukaj lx)lest, najhujša izmed vseh» je vzkliknil oh poglcdi; na hčer. «Evo otroka, ki mi je dai; s-amo zato, da mi poveöa nesre^o, da trpim podvojeno, da jo vidiin sahniti oh težkem delu. line oČeta, blagoslov slehernemu človeku, je zatnc veliko prokletstvo iz neba.» Praskovja so je prestrašena vrgl-a očetu v naročje. Mati je mešala svo- je solze z njenimi, Ta prizor je na- pravil. na deklico niajglohlji vtis. Pr- vič je čula iz uyt stiarUev odkrilo !)•'- sedo o resriicnem položaju, })i'viČ si je zamogla ])redstavljati vse zlo. Tediaj — fitela je 15 let, — ji je ši nila v glavo rnisel, da bi šla sarna v Petrograd zaprosit carja za inilost. Pravila je, da ji je kakor svetel ?,a- rek zasijala ta misel. Verovala je v višjo moč, ki jo bo vodila po poli ovir in težav. Upanje na svohodo ji takrat še ni vzšlo v sreu. Ob molitvi so bile vse njene misJi razkrižam\ da ni vedela, česa bi prosila. Jzmislila si je naLrt: «V Petrograd pojde, carju se vrže pred noge in zaprosi milosti». Pozahljala. je na vsakdanja opravila in žela grajo starišev. Ni se jiniia u\k\ la la/kriti načrla. Hada bi jrn. I'ila, da s<1 ni bala o^eta, k<'r se ji je zdel cilj t.ako meglen. Ko je na-črt dozorel, je dolosiila dan za razkritj«1- in hotela junasko ])]*emagati bojazen. Vrnila se je nekor iz svojega pro stora v gozdu, hotela je sreoati ma- ter, naletcla pa j«' na očeta. Sedel j." pred vrati na klopici in kadil. Pri 1)1 i žala se mu jo srčno, j)ovedala svoj namen in iskreno zaprosila dovolje- nja za dolgo pot. Oče je tiho poslufial, prijel dekli- co za roko, stopil v frtiišo in rekel ma teri : «2ena, lepa novica ! Irnnnm lov mocnega pokrovitclja, glej li("M'rk'>, Petrograd pojde. k carju !» Lup° ji je povedal vs<'. «Hulje stor'W, osta.neš pri (lelii, no-go da j»ipipovtHi* jes tak(^ re^i !» je rekla niati. P0*4 oa jr1 hi I a |iri|)ravljena na boj ^il ( , hod, jji^oti norčavosti j>a ni '"^j, orožja. Spustila se je v jok. UoL' je ofe zhi-al vso strogost, je i-ekla nl . ti: «Pripravi mizo, potem lahko »¦ odpotuje.s !» Led je hil kljub tcmu probit in °^ tedaj je večkrait pasku.šala ^0.^^ uspeli pri stariših. Toda oiic ji strogo prepovedal govoriti « <(' Zeš da jc premlada za Iwko P«(- Daljo prihodnjic' GORIŠKA STRA2A Stran R. GOSPODARSTVO Novo obcinsko gospodarstvo ii. Občinska užitnina. V «(joriški Straži», ki je izšla zadnja samo v slövenskem jeziku, smo že ome- ni]i kniljnvi odlok z dne 24. sept. 1923. gt. ^30, ki popoluoina na novo urejujc užitninske davkc. Užitnina (dazi di con- sumo) jo bila v Itslliji na flnančnem po- ]u vedno velikega pomcna. Užitnlna So dajutve, ki so pobirajo od gotovih Pfednietov, ko gredo čez mejo one yli rviK« olxiine. Užitnina jo nekaka no- **aja carina, ki sc pobira od določene- $a blnga. Naravno jc, da jc notranja ca- ritla (dazio di consumo) velika ovira za Svölj0(lni ra/.mnh trgovine. Zato -so se e(lno v Italiji oglaševali ljudjc, ki so ^htevali, da sc užitnina odpravi. Ven- ar ni mogla t.a zahteva, ki je iz gospo- afskcga stalisCa in predvsem iz stali- Ca konsnmenlov popolnoina opraviče- a' do danoa zmagati in najbrže nc pri- e v It.ii.liji še dolgo do vcljaye. Vzrok, a Sti ni do 'dancs v Itniiji užitnina od- v^a! j<* prcdvsom v tcm, ker tvori avm> nzitnina najvažnejši vir dohod- .üv ^a nl)činsko gospodarstvo. V starih *'ijanskili pokrajinah krije velika ve- llla obf:in 50 odst.otkov svojib izdatkov vfio z užilnino. Öo zgora] imenovanega kr. odloka 0 v Italiji razlikovali državno in ob- lsisko užitnino. Državna užitnina se je °oirala od občin na rafun in v korist ržavC; dobodki iz užitnine so se pa zo jj leta 1915 znatno propušcali obcinam. °trel)e itniijanskib občin so vcdno bolj 4sl^, tako da je bila državo : prisiljena Plot) Vso (]0]10(ji;e jz državne užitnine , ePi)stiti obcinam. To sc jo zgodilo s tr- "cllokom od 23. okt. 1922 fit. 1388. ka- re^n, člon 7. določuje, da sa ])repustijo »^ ^ohodki iz državne užitnine od 1.. *n- 1rt?.'l daljo obcinam. Občinska užitnlna j Je pa pobirala v korist obcin in so ^, äelila do zgorajšnjcga kr. odloka v . "nsko užitnino, ki so jo pobirala kot. ^ ^ (l" na državno užitnino, (najvcčja ^ 1aü:i je smela zn;išati 50 odstotkov k ^"vfti užitnini) in , pravo občinsko užitnlno, *. i0 .ic obf-ina smela zaliiovati od bla- *.' ^i ni bilo podvržcno državni užitni- , Rtaljevi odlok z dne 24. sept. 1023 v _° fsianjo popolnoma spremenil. C:ien *a l toga odloka odpravlja slobcrno dr- ?sjV]Ä° 1lž'tnino na vino (to jc državni . lirski vinski davok, proti kateremu so ^ ^Ši kmotje poioin Kmctsko-delavskc t()^e in easopisja toliko borili) kakor j,r * državno užitnino na vse druge ^ftiete, ki so nastoti v alenu prvom jftüttl^Ra zakona o užitnini z dne 7. ma- riA l9°8 st. 248 in v vsob dodatnih toza- Vz Uft zakonih in odlokih ! In siccr: .' v ršilni narodbi k imcnovancmu enot- ^ ll fcakonu, ki je bila odobrcna po V" °dloku z dno 17. junija 1909 st. 455, i(na*tic>Ht.. odlokib : od dno 31. avg. 1916 lij l0°° dodaiki 13. in C; z dne 29. ju- ij) 1- bivalcev do 50.000; 3. razreda one od 8001 do 20.000 prebi- valcev; 4. razreda pn v.^(» 'Iii-jvü oböino ixpod 8001 prebivalce\ Občine prvili treh lazredov so tako zvane zuprte občino (comuni cbiusi), docim so občine ?*. razreda od- prte. obrinc (comuni aperti). Na Clo- riškcm je samo Corica zaprta obf.ina, dorim so vso druge odprto. Pri zaprtih občinah so pobira u^itnina, ko prekorači uzitiii- ni podvržcno blago obfinsko carinsko črlo. Izjemo tvori stavbinski material, pri katerem se pobira užitnina že v to- varni, v kateri se stavbinski materijal konrno izdela, Pri odprtih občinah so pa užitnina pobira pri razprodaji blagn na drobno, pri klanju živine in ]>ri prevažanju mesa v mesnicc, pri co- mer jc prizadeto svcže, osoljeno mes) knkor tudi mast. Deli zaprte občine, ki so naliajajo izven carinske Trte se sma- trajo 7. ozirom na užitnino kot od)irto obrine. Kaj je razprodaja na drobno ? llazprodaja na drobno je prodaja bla- pii v slodefiili količinab : vina in jesiba pod 50 litri; alkohol, žganje in likerji pod 25 litri; sladkor pod 50 kg.; mi- nernlno oljo pod 30 kg.; rastlinsko in živinsko olje pod 25 kg; oljnati sadovi in oljnata scmona izpod 25 kg; maslo izpod 10 kg. Za drugo blago dolocuje to mejo obf-inski svot. Kako se pobira nžitnina ? Pri odpiLih ol)cinali in dclili zaprtü občinc, ki so ustvarjajo izvon carinske črte, se pobira užitnina na trojen način : 1) na podlagi prijave davkoplaceval- f:ovo in na podlagi taris, ki se določijo za vsako posamczno blago. Ta nacin ze- lo ovira trgovino, povzročuje pa tudi olirini mnogo sitnosti in sfroškov, kor uioni vpeljati natanöno nadzoi'ovanjo jdavkoplačevalcev; • 2) obsiina se pa labko tudi pogodi /. davkoplacevalcem, da ji bo za eno leto (ali pa tudi za več lot) plafcal toliko in toliko užitnino. Ta način plačcvanja ob- rinskc užitnine je gotovo bolj primeren, povzročuje davkoplaficvalcem in občini vcliko manj neprijetnosti in stroškov kot, prvi in je radi tega tudi f.oplo pri- poroüljiv. 3) odprte in zaprte obeine oddajo lnh- ko tudi pobiranjo užitnine v zakup. Ta narin pobiranja pa jo najmanj priporoe- ljiv; zato svarimo vsc obeine, da se ga varujejo. Kaj je s tarifo ? Uzitnlnska tarifa je za vsako posa- mezno blago po novcm kr. odloku dolo- čona samo navzgor. Najvišja tarifa no pomeni, da jo morajo obeine v vsakom slučaju uvesti. Tudi niso oijčine prisilje- :io, da uvedejo uzitnino za vse blago, ki ga kr. odlok v prilozeni j-a/.|)redolnici našteva, temvee proste so, da izberejo vrste blaga, od katorega bocojo pobirati užitnino. «V prihodnjl številki Gor. Str.» priobčimo celotni seznnm blaga, ki je j)odvrženo užitnini, kakor tudi 1;i >•;•¦'> ¦•• druge važne določbo tega odlok; Tajništvo K. D. Z. v Gorici. VALUTA. Dne MO. oktobra si da] ali dobil: zu 100 dinarjev — 20'--------26'30 L. z& 100 avfitr. kron — 3-0 — 3-1 atot zr 1 dolar — 21-10 — 21-20 L. i& 1 sunt 99-C.O — 99-80 L «V Italiji bo kinalu 10.000 zavaro valnic za yovejo živino! Kakšon po- men imajo in kako su vodijo, te pouči «Gospodarski list.» Književnost in umetnost. Vedež za L 1924. X ztilogi znane knji- garne J. Stoka v Trstu je izšol ravnokar odpisa v koš. Pečine : Vsled znanib razinor naznanila o prire- ditvi mladine v zadnjem listu nlsrno njogli prioj)čiti; za to številko jo pa pre- pozno. Oprostite ! Devin : I. K. Pridite, ko irnato druga opravila v Gorici, v taj- nistvo Kmetsko-del. zveze, via Mameli 5., I., in prinesito s seboj dotic'no pismo. L1STNICA UPRAVNIStVA. G. Seb. Urdih, Židenice, Ceško-slova- fika: Denar projoli. List placan do 31. -If I. -24. IVAN KACIN, izde. klavirjev. harmonijev, orgelj, za- loga vijolinov, mandolinov, kitar, strun i. t. d. se je preselilv nove prostore v ulico Rastello st. 12-1. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦a Gospod davčni npravJtelj v pokoja FRAN SIRK uraduje vsak dan izvremii nedeljo v Gorici ulica N. Sauro, itev. 3., I. nadstr., zraven sodnije od 8.-12L in od 2.-4. in daje pojasnila v vseb davčnih in prisiojbinskita zadevah. POSLANO *) Ker se o moji osebi nur.nj.iyj razne podle govorico, opozarjain tesn j)otno refteixe, ¦vdofoe vse moje «trank c prav of: as no obvüötilo. Za vsako iiiionuaicijo seni vedno na razpolago v rnoji pisarni v Gorici, Via Arcivescovado 7.-JI. Dragotin Kcrševani. ') Za clanke pod tem na«]ovoxn Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. I&čejo se dijaki ali dijakinjr Na. slov pove upravni&tvo. PRESELITEV. Davöni upravitelj v pok. Enoj M. Obizzi v Gorici lie uraduje veL V. N. Sauro 3, 1 nadstr. Nova pisarna je otvorjena v isti uli- t'j St. IS, J nadstr. na-d gostilno Prin- čič nasproti sodniji za vsakovratne vlogc v»aki poadeljek, cetrti'k in v »obotah od 8 — 13. ODLIKOANA B ABIC A iSče službe v kterikoli občmi. Naslov: MarijaBi- zjak VrJjjKjlje pri Vip&vi. NA PRODAJ je malo posestvo z vsem potrebniiiJ gospodarskim ojodjem ia gozdom za kurjavo in nasteljo, kjer se lahko redx 5 glav živjne in 3 proaiče. Posestvo leži pol ure oddaljeno od Sj)od. Idrije in en četrt ure od državne ceste. Natanöna pojasnila daje Ivan Peternel, gostiJnicar na Lužniku, Spod. Kanomlja 74 p. Idiija. MLADENIÖ ISCE SLU2BO VRATARJA v kakem skladišču u)i kjerkoli. Naslov pove njirava list.a. SEMENJ PRI SV. LUCIJI OB SOfcl. Nazriarija se sJ. obcinstvu, da aa bo- de vrisil v nedeljo po bv. Siinouu in Judu t. j. 4. novembra t. ]„ pri Sv. Lm- ciji njavaden jeeen^ki semen j. Vljud- no ste YaJjljöni kupci in prodajalei, da se udeležite, ker s« 1«, «ein«(nj tt- ?i prvič po vojni. ZuparustTO. Stran G._________________________________________________________GOTISKA STRAŽA Soško električno podjetje s sedežem v Trstu (Ofticine Elettriche deH'Isonzo Societä Anonima con eede a Trieste ===== Via Mazz>nl 26. nadstr. I. = se mora pritoiiti nad poškodbami, ki so se izvršile na njeirnvih ';lektričnih črtah in prodvsein na elektricni progi Tržič-Gorica, ki do sodai Se ne delujo. Mnogi so bill tako predrzni, da so odnesli na tej črti r.izen materijal in kovinske predmete. Elektrlčno druStvo iijavlja, da bo postopalo proti krivcem z tso stro?ostjo ter jih bo izronlo sodnijski oblasti in opozarja vsakogar, da ne zlorablja tor da se ne dotiku njegovih aaprav, <";i>tudi še ne delujejo. Elektrlčno druStvo jc tadi pripravljeno nagraditi vsakogar, ki naznani odgovorne osebe in ki mu omogoči, da pride v posest v celoti ali pa vsaj deloma ukradnftga materijala. Trst, dne 22. oktobra 1923. Ravnateljstvo. Vedež za leto 1924 ===== ie izšel Zaloga v Gorid Knjigarna K. T. p. Montova hiša V Trstu J. Stoka, knjigarna Via Milano NAZNAN1LO. Podpisani naznanjam sLav. občin- stvu, da sem prevzcl znano gostilno «Ai Monti» Via Corno _t. 11., Gorica. Ob enern se priporočam cenj. gostom za nadaljno naklonjenost. Postrežba z gorkimi in mrzlimi je- dili ter s pristnimi sioma-činii vini. Alcjzij Saksida gostilni-čar. POSESTVO JE NA PRODAJ v Svctciis pri komnu St. 27 obstoječo iz eno nadstropnc biše, vrt-a vodnjakaii. zemlijšsia. Cena po dogovoru. In fonnacijo i&totaiil. Ifičem stavbo ali vilo, ¦ primemo /.; malo obrL s stanovanjcm v Gorici ali na dežcli. Ponudbe na upravo «Goriskc Stražo». Modni salon ROZE MUNGHERU V GoriCi se je preselil v trgovino na Corso Giuseppe Verdi St. 40 V trgovini je dobiti vse novosti letnega časa z vzorci iz Pariza, Milana in Torina. Izvršujejo se tudi vsakovrstna modistična dela. Klobuki Roze Mungherli so razstavljeni in se prodajajo satno v lastnem salonu Corso Verdi it. 40. ZAHVALA Vsem onim, ki «o o priliki izpfulic naSopa ljubljenopa, nepozabnega VLADIMIRUA na katerikoli način snCustvovali z nanii in naa v teh teŽkih urah tolnžili, izre- kamo tern potorn najiRkrcnejšo zalivalo; v prvi vrsti pa preč. duhovSöini, sl. Sol. vodßtvu, vsern sorodnikoui, prijateljcm in znancem, ki so spremili nopozabnega pokojinika k večnemn počitku. ^ornpas, 20 X. 1923. Žahijoča «Iružma SAVELLI. Tužnim srcem naznanj.imo vsem sorodnikom, prijateljcm in znancera, da je po dolgi in tožki bolezni preminul naš pre- dobri oče, soprog, brat, stric- in zet, gospod ALOJZ BRATINA, posestnik, v pondcljek ob 23. uri, in bo pogreb v sredo, dne 31. oktobra ob 16. uri na domače pokopališče na Ustju. Ustje- Ajvdoščina, dne 30. oktobra 1923. Žalujoča soproga z otroci in ostali sorodniki. . . __ ______.______________________________.________________________________________________._ ^^M^— ZORAVNIK dr. Rado Sfilfgoi sprejema za kirurgijo, porodništvo in ženake bolezni v Gorici, Via M. meli St. 8-1. od 9. — 11. in 14. — 15. Kje se nahaia Bednafikova hnjigovezoica ? V prostorih Zadružne tiskarne v Go- ricl na Placutt, vogal via OrzonL ZAHVALA. (ilolmko ginjeni vslcd mnogih dokaz°v srčncga sočutja o liepričakovuni sitin1 Jinšo Ijubljcnc ličorke in «ostrc ANGEL»* GREGORClsi se vscm iskrcno zalivalj11' jc.ino. I'o.soIjcj pa se znhvaljujcnno prec- g. kuratu in Marijini družbi za ganljiyC žalostinkc, tcr vscm darovatcljic'1^ cvctja in venccv. Enako se znhvalj"Je" mo vscm sorodnikom, prijateljem, kosc Skim fanlom, oirokom prvoobbajan*-(-n tcr vsem ki so so v tako obilnem štcvil1 udoležili pogroba in s torn iskaznli P°" kojnici zadnjo cast. Vscm Bop plačaj • KoscC (Drežnica), dnc 23. okt. 1923. ZalujnCa druž. GregočiČ' vezlike: zaloge PO ZNIŽANIH CENAH Izredna prodaja na ražun tovarnarjev. VIDEM - Via Savorgnana it. 5 • VIDEM VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA V bogati zalogi raznovrstnega zimskega blaga nndimo svojim cenj. cdjemalcf m zadoljivo izbero po najnižjih cenah. NaStejemo nekatere kose: Brisače -Nido ape".......L 2.90 Obrobljene žepne rute......_ 0.75 Možka nogavice......... 095 Cajni prtiči..........„ 1.25 Cvirnati prtiči........._ 2.25 Gobasti prtioi.........„ 1.75 Kuhinjske brisace......., 1.90 Obrobljeni prtiči........„ 2.50 Madapolan, m. po......., 2.50 Švicarska vezenina.......„ 250 Gobaste brisače........L 2.751 Ženske, črne in barvane nogavice „ 2,75 ,Oxford" za srajce, m. po . . . . , 2,95 Domače platno, m. po .....„ 2.80 -Velour, za ženske plašce, m. po „ 22 Srajce vezene.........- 8.90 Ženski jopiči vezeni......- 3.50 Dvonitno sukno 100 cm......, 4.25 Prehodne preproiie, m. po . . , . , 4 50 Preproge za pred posteljo ..... 4.90 Angleško lahko platno, m. po . • . L. 3.95 Ženski jopiči.........._ 7.90 Vezena spodnja krila......, 9.90 -Combineuseu za gospe.....„ 14.90 Rjuhe z živim robom......„29 90 Posteljna odeja........„ 27.90 Volnena odeja.........„ 29.90 Žimnata blazina......... 4990 Vezana rjuha za 2 osebi .... N 49 90 Kovtri barvani........., 59.90 „Dpubleface'za možke plašče, m. po „ 29.— ;..v^^:':Bogata izbera moškega in ženskega blaga. — Najfincjši plašoi. — Žamclno blago za lovce.— lzgotovljeno perilo. — Spugna blago za ženske ebleke. — Platno razne višine. — Prti in prtiči, — Brisače. — Naraizno perilo. — Volnene in bombaževe maje. — Preproge. — Zavese. — Prcvlake ža mobiljo. — Posteljne odeje vseh mer. — Opreme za neveste, r,a preno&šča, za zavode, za penzjjone, blazine izgotovljeno iz žimc in volne. Posebno črno blago za duhovinke. — Neposreden uvoz volne za matrace. Vsako blago, M ne odgovarla bodffsi po kvaliteti bodisi po ceni se iahko vrne» Na debelo in drobno! - STALNE CENE! -Posebni popusti za razprodajalce. *==== Stalna iiloiba z zainamovanimi cenami ¦¦*-------------------