Predvsem huda prostorska stiska
Naša občinska zdravstvena skupnost je priptavila analizo, v kateri je prikazala zdravstveno stanje prebivalcev v naši občini in prostorske razmerts v kalerih zdrav-stveni delavci delajo. Kot poudarjajo na občinski zdravstveni skupnosti, je bil namen analize predvsem opozoriti na težave, s katerimi se srečuje osnovno zdrav-stveno varstvo v občini Ljubljana Moste-Polje v primerjavri z driigimi Ijubljanskimi občinami. Ugotovljeno je, da prostorske razmere v Ljubljjani glede zdravstva niso nikjertako skromne kot prav pri nas, vendar iz statisticnih ipodatkov, ki prikazujejo zdravstvo enotno v Ljubljani, tega ni moč razbrati.
Po podatkih slovenskega Zavoda za statistiko je bilo konec lanskega leta stalno prijavljenih v naši občini 72.637 prebivalcev, skupaj z začasnoprijavlje-nimi pa je na našem območju živelo 78.177 ljudi, za katere je skrbelo 280 zdravstvenih in 34 administrativno teh-ničnih delavcev. Za primerjavo naj po-vemo, da jebilov istem obdobju v vseh ljubljanskih občinah skupaj začasno in stalno prijavljenih 389.188 prebival-cev.
Značilnosti naše občine pa sta tudi ti. da v njej prevladuje aktivno prebival-stvo, velik pa je tudi delež mladine in otrok. Statistični podatki, prav tako s
konca lanskegga leta, povedo, da je 20.513 naših obbčanov mlajših od 18 let, 47.098 je stariih od 19 do 64 let, sta-rostnikov nad 65 let pa je 5025. Sta-rostna strukturra seveda vpliva tudi na dejstvo, da imaamo nekaterih bolezni v naši občini več^ kot drugje v Ljubljani. V občini že nnekaj let ugotavljamo. da prostorskezmoogljivostinesledijopora-stu prebivalstvva in njihovim potrebam, kljub organizirranemu dvoizmenskemu delu v vseh shužbah. Organizacijski in strokovni probblemi. ki so vezani na to prostorsko stissko, so najbolj opazni v dispanzerju zaa šolsko mladino, v di-spanzerju mecdicine dela, prometa in
športa, pneumofiziološki službi, diag-nostičnem laboratoriju ter patronažni službi z nego na domu. Tudi za zdrav-stveno vzgojo v zdajšnjih razmerah ni mogoče najti prostora.
Iz množice podatkov, nanizanih v tej analizi, ki govorijo o pomanjkanju pro-storov, iztrošeni opremi in hkrati s tem o težavnemdeluzdravstvenihdelavcev in nezadovoljstvu občanov, naj se do-taknemo le dveh področij: varstva šol-skih otrok in zobozdravstvenega var-stva.
V šolskem dispanzerju naše občine skrbijoza 9.246 učencev, ki obiskujejo osnovne šole na našem območju. Zdravstveno stanje otrok se v glavnem ne spreminja, vendar v dispanzerju ugotavljajo, da je obolevnost med naj-višjimi v Sloveniji. Kurativnodelozato tudi hromi preventivno dejavnost. Naj-več je akutnih obolenj dihal (44,1 od-stotka), bolezni kože (9,7), poškodb (8,8) itd. Pri sistemskih pregledih pri približno 28 odstotkih otrok ugotav-
Ijajo slabo držo, pri 20 odstotkih de-formacije stopal, pri 2 1 odstotkih mot-nje vida.
Prostorska stiska in dolgi čakalni čas je tudi v zobozdravstvenih ordinacijah. Le-teh je 25, imamo pa še 8 zoboteh-ničnih laboratorijev in 2 zobna rentge-na. Za vso Ljubljano velja, da se v zad-njih letih, kljub povečanemu številu prebivalstva in veliki obolevnosti, ni ¦povečalo število zobozdravstvenih de-lavcev. Kot piše v analizi, so potrebe po zobozdravstvenih storitvah v naši ob-čini pri odrasli populaciji zadovoljene le 30 do 35-odstotno. Nekoliko bolje je to pri otrocih in mladini, kjer na leto obravnavajo okoli 60 odstotkov popu-lacije, za katero so zadolženi. V naši občini mora vsak zobozdravnik poskr-beti za 1750 otrok, kar je seveda veliko preveč. Z razpoložljivimi finančnimi sredstvi ni mogoče zadovoljiti potreb pozobozdravstvenihstoritvah, zlastiob dejstvu, da je preventive odločno pre-malo.                                       D. J.