Podlistek. Kmeeki kralj Matija Gubee. Iz hrvatskega Marko Kra]ne. (Dalje.) Tahi je verjel laži. Takoj odpošlje Petra, ki pndivja še s par razbojniki v Z,apreši6, pa naravnos< k Marušički. Začeli so jo tepsti, da je reva omedlela in se zgrudila na tla, divjaki pa so kričali nad njo: Tu unaš svojo gospo Uršuio, psica nekrščena, jaz ti pokažem, kdo je tvoj Bog! Nato so razbili vrata, ji vzeli vse žito in vola, ki ga je dobila še od stare gospode. Ko so ji doma pobrab sve, kar je bilo kaj vrednega, jo vdarijc v vinograd, razbijejo klet in. odneso vino. Marušička pa sedi s svojo deco pred hišo, da bi se je kamen usmilil. • Ali je mqgoče? Govoriš resnioo? zakriči ujec Matija Gubec ter skoči pokonci. Resnica, kakor je meni ime Juro Mpgaič, in kakor ste vi moj ujeo. BM sera danes v Zaprešifiu in sem videl vse. Pa prašajte kmete iz Zaprešiča! Vsi so bili priče tega razbojniškega napada. Kje pa so imeli pesti, te'mevžo, 6e so videli vso to na lastne oči? Niso gledali mirao ne in. mislili so že udariti na Tahove hlapce, pa vam pride iz Susjeda cela ceta orožnikov. Kaj so si' hoteli ? Razbojniki se kar ufioniafMjo pri županu; vso noč so popivali in raz- bijali, a župan ni črhnil besedice. Kaj si če proti sili ? Matiija Gubec zaškripa z zobmi pa se zamisli. Od nikoder boljših vesti! Naj zamtidi.kdo tlako samo za minuto, že lomijo batine na-njem iffves dan so mora pražiti v kladi na solncu. V Brdqvcu so siloma vzeli Matiji Mandiču hišo, polje in vinograd pa ga kakor psa odgnali z batinami z grunta. Se več, grozijo nam, češ, naj kdo le zajukne, pa bo visel koj na prvi veji! Vsepovsod na okoli vohajo, če je Še kdo zvest stari gospodi in če zvejo za koga, giorje mu! Ce ima kdo svinjče, pa je treba na gradu pečenke, tiajd h kmetu po njo! A ziniti ne sme ne črkice, če ne, mu zdrobijo rebra. In če ima stari plesnivec Tah enega hudiča v sebi, jih ima njegov sin Gavro, ta paglavec, sedem! Ta smrkulin fantalinski strelja kme6ke krave in konje kakor vrabce, pa ščujo na kmete cele gruče psov, ki jih vodi seboj. Tako je premišljeval Gubec in prekrižal roke na prsih, ki so se mu začele nemirno in burno dvigati. Iz zamišljenosti ga vzdrami Juro, ki ga zaČno prositi, naj mu kmalu pošlj« svate po Jurkovo Janicoj Dasi je slobodnjak, se mu vendar ne godi posebno dobro; že od mladosti je siromak brez očeta in matere, in domači ga ne vidijo kaj radi, pa bi rad, da bi bilo vsemu temu konec in on samsvoj gospodar. Gubec nlma nič proti ženitvi z Janico, ki je sicer siromašna, pa vendar pošteno in delavno dekle; pa ker sta še oba premlada, zato naj Še1 počakata nekaj 6asa. Dragi njec, odvrne Juro, Vi govorite zmirom modro, ves naš kraj vas pozna, ali zdaj se botjim, da bi moglo biti prepozno, kar se vara zdi prezgq- daj. Stari volk Tah zbira Jante za svojo konjeniško četo. Nedavno me je sre&al, ko sem jezdil v Zagreb. Ustavi mfe pa me vpraša, kdo sem. Ko mu povem, da spm Juro Mogaič, slobodiijak iz Stubice, reče svojeiflu tovarišu Petričeviču, da si dobro zapomnil moje ime. Vem, da sem slobodnjak, in da me Tah po postavi n^ sme siliti na vojsko, pa ali vpraša on kaj za postavo? Pred par dnevi je pozval ta smrduh vse vaške starejšine k sebi na Susjed; popisati so mu morali vse tlačanske in slobodnjaške fante, ki bi bili sposobni za vojake. Ko f^a brdovski župan opozori, da so sinovi slobodnjakov vojašCine prosti, se obregne Tah nanj, češ, slobodnjaki so ravno taka smet kakor drugi podložni kmeti. Tudi moje ime jo tam zapisano. Vridite, ujec. da nisem prišel sem k vam iz same svojeglavnosti. Oženite me, pa je vsemu temu konec. Za Taha ne bi rad nqsil glave na Ogrsko Turčinu na prodaj. Govoril si resnico! Stari Tah se res ne meni za postavo. Naravnost k njemu grem. Tvoji ranjki materi sem na smrtni postelji obljubil, da te varujcm in skrbim za te in naj me stane tudi ne \em koliko. Grem! Klanjal se imi ne boni, pa povem rau, kar je prav. Juro, ti pa povej domačim, kaj sva sklenila, potem pa idi v Brdqvec in reci Jurku, naj sesdekle pripravi! Poln radosti vošči Jnro ujcu ,.Lahko noC" in oddirja veselih korakov proti; vasi. Gubec gro proti ogiraji pa gleda nekaj časa za odha.ja.jo5im nečakom, ko začuje od druge strani peket konjskih kopit in za hip so ustavi pred vratmi konjenik. Cvrst in krepek mlad mož, ki ga j« odeval 6rn plašč. Skoči s konja, odpre vratfi ter peljo konja na dvoriSče, kjer ga priveže za drevo. Dober večer, Matq! !Ali ste vl, mflostivi gospod? Kaj pa vas je prfneslo k meni? CudiS se, vem, da prihaja k tebi Stefan Gregorijanec. Imam ti nekaj povedati; mislim, da sva sama? Nikogar nl blizul Sedi, Mato, de Stefan ter si odpne svoi širok plašč. Sedeta pod oreh'. Ne bi rad, da me vidijo Tafrovi ljudje, zato sem prišel na no5. Nisem te prišel spra&vat, kaKo se vam godi pod novo gospodo; saj vem, da ste že vsi občutili njen bi6, ki vas je ranil do krvi; tudi ne nisem prišel sprašlivat, kako vam je bilo «a gospodovanje moje tašče, gospe Uršule, ki vam Je bila zmirom dobrohotnaj Bog in duša, res jef In Tahi, kaj vse ne spočinja z vami! Guli ˇas in oldim, jemJje vam zemljo in imetje in zdaj vanj 5e odgnati še sinove v vojsko na Turško. Je to pravica? In vi mql6ite! Ni pravica, pa kaj si čemof r*eče Gubec in mfrno pogleda plemenitaša. Poiščito si pravico! Kdo pa nam jjo da? Tudi 'nara je vz«l vse nnetje; kakor razbojnik se je pritepel ponoči v Susjed in vrgel gospo Uršulo na pol.je. Pa kjo ste iskali, ali da bolje rečem, kje ste dobili pravico? — Vem, da ste ga tožili banu, a^-Tahi še vedno gospoduje na Susjedu in v Stubici. Tožili smo ga res, pa pomisli, ban je Tahov sorodnik. Ce ban ne mara za pravico, če jei vi gospoda ne morete dqseči, kako pa jo bomo mi kmetje? Zatc še vseeno lahko! Mnogo vas je, močne pesti imate. imate kose, imate puške. Cesa vam je Š9 treba ve6? Potem pa se vi s Tahom pomirite, naa papobesite! Bog mi je priča, nikdar! Tako misli tudi gpspa Uršula in moj o<5e podban. Res, vaš gospod oče je pravičen gospodinnaš človek. Mi kmetje silno trpimo pqd tem nečloveškim Tahom in že mnogokrat mi je vskipela kri. Hudiča, če sem kmet, pa še vendar nisem zabita živina! Pa povejte mi po resnici, milostiv i gospod, zakaj ste prišli ravno k meni, k Matiju Gubcu? To sam dobro veš. Kmet si, ali nisi kmet kakor so drugi, pameten človek si. Po vsem okraju te kmetje ubogajo bolj ko mašnika in rajši kot graj§čaka. Ce se posvadijo, pridejo k tebi, da/ jim ti razsodiš, ti jih pomiriš, ker vefi veS kot drugi ljudje. Kar refteš ti, to je kakor, pribito! Kaj mi je tedaj storiti ? Pojdi k svojemu kumu Iliji Gregoriču in pa h kmetom po drugih vaseh. Tahi zapusti v par dneh s svojo Ceto grad. Močne pesti imate in mišice tudi zdrave! Bojim se, da ne ostane vse pri staremi, Pa čujte, milostivi gospod, kar vam zdaj povem. Odgojil me je v mladosti sorodnik, župnik, blag starček, sarao prezgodaj je umrl. Naučil me je brati; pisati žalibog ne znam. Po njegovii smrti mi i ni ostalo druga nič ko ena edina stara, stara knjiga — sv. pismo. i To knjigo pogosto berem, pa, vidim, da je na syetu vse drugafie, nego se tam piše. Knjiga pravi, da srao vsi otroci Adamovi in Evini, da smo torej bratje plemenitaši in kmetje. Kme6ki krod j6 po temtakem ravno takq star kakor plemenitaški, samo da: kmet nima na koži zapisano, kako mu j« imu. Pa ko vidim, kako brat plemi5, ubija brata kmetaa kako ga pleni, zatira in pesti, se mi pogostol rodi misel: Bog ne govori tako! V svefiem pismu se piše: ,,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.1 Svert je zašel s prave poti, a božja pravičnost, g» pripelje zopet na pravo stezo! Stefan sko6i s klopi in srpo pogleda Gubca, ki mirno nadaljuje: To vam povem, da veste, kako Matija Gubec misli. Ako vam, gospoda, vaša pisma pravijq, da ste vi boljši, mi slabši, zakaj nam ne priznaie vsaj toliko, da smo' tudi mi ljudSe ? Kmet vam, je dober samo takrat, kadar vam je treba njegove pomoči, druga6e pa velja' pri vas: kmet je smet. Vi iš6e.e pri nas pomoči zoper Taha, ki ga tudi jaz sovražim, ker misli, da je on sam Bog, mi drugi pa psii Mj bomo prelivali kri za vašo pravico, kako pravi*co pa dobimoiini, kmetje? Stefan pogleda z nekim spoštovanjem knMftai ki je bil visoko dvignil glavo, pa pravi: Evo ti moje vere, kadar prida mojja gospa tašča Uršula nazaj na grad Susjed, si slobodnjak! Kmet se nasmehne pa de svečano: Motite se, gospod, Gq mislite, da iščem plačila za svojo pomoč. Jaz sem sam in ostanen, kar senn. Ali srco me boli, ko vidim, kako plaka iu vzdiJiuje pod Vnhovim jarmom toliko sirot! Cuj me, Gubec, reče na te besede Stefan, kmet si, a pod(to kraečko oblekq ti bije plemenito srce in plemenita kri ti polje po žilah. Evo, zaklinjam se ti pri živem Bogu: Ako se nam povrno naše imetjie, vas bomo branili vsikdar pred krivico kakor lastne brate! (Dalje prihodnjie.)