Osebne vesti. Dubovniške spremembe. G. Franc Križan. kaplan v Giižah pii Celjn, je prestavljen v Rajhenburg; g. Fr. Podgornik, kaplan v Marenbergu, pride v Griže. Nesreče. Težka avtomobilska nesreča. V Ma- riboru je šofirala osebni avto žena edravnika iz Gornjega Cmureka gospa Hela Kapralov. Na oglu Koroške cesle in Gajeve ulice je zadel avto ob vpokojenega 571etnega profesorja g. Jožefa Bervarja. Vozilo je zlomilo profesorjii obe nogi in so ga prepeljali v brezupnem stanju v bolnico. Težka nesreča. Na cesti pri Gornji Radgoni je zadel v noči motociklist ob 291etnega Jožefa Rauterja, nastavljenca pri Bouvierjevem ikletarstvu, iii je šel po cesti in peljal seboj bicikclj. Sunek je pognal Rauterja ob brzojavni drog. Siromak si je zlomil levo nogo in dobil tako hude poškodbe na glavi, da je njegovo življenje v največji nevarnosti. Vsled udara strele je pogorelo stanovanjsko poslopje Ane \rhovšek v Slov. Bistrici. Dve gospodarski poslopji pogoreli. V Voklem na Gorenjskem je uničil ogenj gospodarski poslopji posestnikoma Janezu Zupancu in Janezu Žirovniku. Škoda znaša 55.000 Din, zavarovalnina Q«kaj nad polovico. Ljubljančail hudo ponesrečil pri dirki v Pardubicah na Ceškem. V Pardubicah je dobil vsled padca močan prc^ tres možganov pri motorni dirki LjubIjančan Ludvik Stanič, član železničarskega športnega kluba. Povodenj odnesla dve vasi. V Mohiki v Srednji Ameriki se je utrgal zadnje dni oblak. Vsled naliva nastali hudourniki so odnesli dve vasi: San Pedro in Actopan. Število mrtvih znaša 250." Razne novice. Škoda vsled pomladanskega mraza v naši državi je cenjena na 400 milijonov Din. Mraz začetkom maja je prizadjal našemu gospodarstvu hudo škodo. Poljedelsko rninistrstvo je sestavilo po podatkih iz posameznih banovin znesek škode po celi državi, ikatero je napravil spomladanski mraz, in ugotovilo prvotno, da znaša škoda 590 milijonov Din. Najbolj je bila udarjena donavska banovina in znaša tamošnja škoda 270 milijonov Din. Vinogradi po nižavah v tej banovini so uničeni do 95% in tudi pšenične setve so mocno trpele. V savski banovini je cenjena škoda na 146 milijonov Din. Poleg vinogradov so trpeli v tej banovini tudi sadovnjaki in koruzni posevki. V dravski banovini ceni oblast škodo na 100 milijonov Din. Vs« ostalc banovinc so precej manj trpele. Po najnovejših poročilili so si setvc zopet opomogle in resnična škoda po vsej državi ni vecja nego 400 milijonov Din. Drava je naplavila pri Jeremičevem mlinu v Ormožu truplo 4—51etnega fantka. Neznano atopljenko so potegnili v Mariboru iz Dravc pri Kaferjevem kopališču dne 6. t. m. Truplo je bilo zelo močno razpadlo. Po verižici krog vratu se je dalo sklepati, da grc za žensko in se vršijo poizvedbe, kedo in odkod bi naj bila naplavljena neznanka. Po osmih dneh najden utopljenec. Poročali srao, kako jo padol pri regulaciji Savinjc v Tremerju pri Celju v vodo in utonil dne 27. maja zjutraj 231etni ikovaški pomočnik Jožof Štus iz Pod- peči pri Planini. Truplo smrtno ponesrečenega »o potegnili iz Savinje osem dni po nesreči in ga prepeljali v mrtvašnico na Laškem. Znamenita 50Ieinica. Dne 6. julija bo slavila znanost poseben jubilejni dan. Dne 6. julija 1885, trej pred 50 leti, je prvič uspelo Francozu Pasteurju, da je ozdravil steklino človeka. Prvi taki ozdravljenec je Jožef Meister, ki je še tlanes vratar Pasteurjevega zavoda. Pred 50 leti je bil Meister 9 let star in ga je ugriznil stekel pes. Nesreča se je zgodila v neki vasi na Alzaškem. Pasteurjevi poskusi so že bili nekoliiko znani. Ko je stopila rnati ugriznjenega Uečka v hotel Dieu, v veliko pariško kliniko, ni i,nal tamkaj ni':do, če vrši Pasteur prakso. Po dolgem vprašanju je zvedela mati za njegov naslov in je prinesla fantka v njegov laboratorij ali delavnico. Pasteur se je branil, da bi preskusil sredstvo proti steklini na dečku, (ker je delal do tedaj poskuse le na živalih. Šele na prošnjo matere, da je otrok itak zgubljen, ga je cepil z novim cepivom in fantek jc ozdravil. Pasteur se je brigal za dečka in ga je napravil za vratarj . v njegovem zavodu. Salezijanski zavod Marijanišče v Varžefu sijrejema mladeniče do 18. leta, ki se žsle posvetiti duhovskemu poklicu v Salezijanski družbi, pa iadi starasti ne morejo več obisko.vati državne gimnazije. Oskrbovalnina se plaeuje po dogovoru. Pridnim učencem se zniža kar najbolj mogoče. Po dovršenem V. razredu gimnazije lahko etopi učeriec v novicijat in polem odpade v«saka oskrbovalnina. V zavod se sprejemajo tud drugi učenc5, ki vsled kakršnihkoli težav nočejo ali ne morejo študirati v jnestu. Kdor želi bitt sprejet, naj se oglasi do 15. avgusla. Naslov: Salezijanski zavod Maiijanišče-Veržej, pošta Križevci pri Ljutomeru Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1835-36. K;i ftkofijski klasični gimnaziji v zavodu ev. Sfanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo .vriS-il! sprejemni izpiti za I. gimnazijski razi*ed dne 1., 2. in 3. julija t. 1. Starši naj pošIjejo ali pa osebno prinesejo s 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit do 20. junija ravnateljstvu škofijske klasičiie gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Kdor naredi -sprejemni izpit, s tem še ni sprejet v zavod, amnak moja v ta namen pri vodstvu zavoda vložiti Se posebno prošnjo, ki je pa ni treba kolkovati. Za. sprejem v zavod pa lahko pro&ijo tekom meseca julija tudi oni učenci, ki bodo napravili spvejemni izpit na katerikoli državn: girnnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šolski izkaz e potcdilom o opravljenem sprej&mnem izpitu ter ki-stni 'n rojstni list. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotiene družine. Polno plačilo za dečke ljubljaiittke škofije -mnša za celo šolsko leto 6000 Din, za dečke iz dtusili škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tutt: z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim piosilcem z otlličnimi izpričevali se ta znesek jiiimerno zniža. Vse potrebščine za vkuhavanje. Čas za vkuhavanje raznega sadja in sočivja bode kmalu tukaj! Priporočamo gospadnjara, da se pr.ivočasno na to pripravijo! Pcučne knjige in vse tozadevne potrebščine kupite v naSih prodajalnah! — Tiskarna sv. Cinla. Najcenejši pisemski papir, turti ?.n trgovce, dohite v prodajalnab. Tiskarne sv. Cirila. Nova nallvna peresa! Vsak pismeni človek nosi danes seboj tudi nallvno p&ro. Največja izbira in najugodnejše cene v prodajalnah Tiskame sv. Cirila. Obžalovanfa vredni slučaji. Ponovno obiskan od vlomilcev. Na Košakih. pri Mariboru ima trgovino Ludvik Rižnik, ki je že bil parkrat obiskan od ponočnih vlomilcev. Tokrat so udrli neznanci skozi okno v trgovino in so odnesli tobaka in drugih reči za 15.000 Din. Nasilna sinova. Že odrasla sinova Franc in Ivan Obrežnik iz Bezene pri Rušah sta pretepla lastnega očeta ter mu grozila, da ga ubijeta. Nasilneža je prijavil oče orožnikom, ki so ju pozvali na zaslišanje v Ruše. Pri zasliševanju je skočil Ivan proti žandarju in mu je hotel izmakniti iz rok puško. Orožnik je odbil napad in zabodel napadalca po nesreči v stegno leve noge. Ivanu je priskočil na pomoč še brat, a pri pogledu na premoč sta zbežala v »obo, zaklcnila za seboj vrata in pobegnila v gozd skozi okno. Med tem, ko je plesala, Je bila uki-adena v krčmi Josipine Praper v Mežici najemnikovi ženi Mariji Gostečnik ročna torbica z 92 Din gotovine ter hranilna iknjižica. Gostečnikova jc bila oškodovana za 3867 Din. Kot tatvine osumljeno so prijeli M. Kranjc, ki je čuvala torbico znankc Gostečnik med plesom. Zagoneten umor pred sodniki in obscdba. Dno 12. marca so našli na travuiku tik gozda Homa v občini Bočna obešeno 201etno Helen-o Repič. Raztelesenje in orožniki so dognali, da gre za nasilno smvt. Sum kfivde je padel na fanta rajno Helenc Martina Brezovnika, 251etncga posestniškega sina \?. Šmartna ob Dreti. Omenjeni je imel s Heleno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Zagoneten umor Repičeve je obravnavalo celjsko sodišče dne 6. junija in obsotlilo Brczovnika vkljub zanikanju ikrivde na dosmrtno ječo. Vse obsodbe viedna drnžinska žaloSgra radi ljttbosnmja. V Zagrcbu v Paromlingki nlici je živel brezposelni pckovski pomočnik Rudolf Lojcn v skupnem gospodinjstvn z -421etn-o delavko Uršulo Peharda, ki jo imela pri sebi še 121etno hčerko Miciko. PrL revnih ljudeh je Se bil na stanovanju visokošolcc. V zadnjem ča-n sta so prepiiala Lojen in Uršula in je bila vzrok nemirov Lojenova ljubosumnost. V noči i. junija krog dveh cez polnoč, ko se jc vrnil študent v svoj stan, se mu je nudil grozen prizor. Na vrata naslonjen jc stal Lojen, v postelji v mlakah krvi sta ležali Uršula ter njena hčerka. Vi sokošolec je pdklical policijo, kateri je prijeti Lojen priznal, da je ubil mater ter hčerko s sekiro in jima še prerezal z britvijo vrat. Pokazal je stražniku okrvavljeno britvo, s sekire pa je že bil obrisal krvave madeže. Lojen je hotel po ikrvavem dejanju pobegniti, a mu jo onemogočil oobeg prenaglo se vrnuli študent. Pripeljan na policijo, je zločinec samo priznal, da se je propiral z UrŠulo, glede pokolja pa je dal nejasne izjave. ZAKONCA — ŽRTVI UMORA. V Beli Krajini na samotnem železniškem postajališču v Dobravicah sta postala žrtev nočnega napada 471etni progovni čuvaj Jožef Kožar in n>egova 521etna žena Marija. Postajališče je na samotnem kraju. Kožarjeva sta bila na glasu, da sta zelo štedljiva in bi naj bila žena v zadnjem času nekaj podcdovala. Jožef Kožar bi moral biti zjutraj kvog 5. ure pri osebnem vlaku \z Karlovca pi"oti Ljubljani. V'lakovodja in strojevodja sta opazila ikot prva, da je bilo ob prihodu vlaka v Dobravice na postajališču vse kot izumrlo in Kožar je bil znan ikot vesten železničar. Vlakospremno osobje je pod vodstvom kontrolnega orožnika nasilno odprlo Kožarjevo stanovanje. Znotraj so bita odprta vsa vrata, po tieh predsobe so *rodile >krvave sledi v spalnico, kjer so bila okna zastrta. Ko so prižgali vži galico, so zagledali v krvi in z zevajočimi ranami zakonca Kožar. Na prvi pogled in pod privimi vtisi so bili vsi prepričani, da grc pri Kožarjevih za roparski umor. Natančna preiskavapa je dognala, da grp v tem slučaju za maščevanje iz še nepojasnjenega vzroka. Po domnevanju komisije je ziočinec čuva*ja poklical, ta mu je odprl vrata in že je bii lopov s sekiro na delu. Tolovaj je prizadjal Kožarju prvi udarec s sekiro od strani, mu presekal glavo od temena proti desnemu ušesu in zasekal delno tudi levo roko. Z drugim udarcem jc presekal glavo od temena prcko desnspa ušesa do ust. Žrtvi sta bila odsekana kazalec in sredinec na desnici. Vsi ti znaki kažejo, da se je vršil med napadalcem in napadenim srdit boj na življenjc in smrL Ko je bil čuvaj ubit, je stopil zloba v spalnico ia ubil ženo najbrž v spanju. Morilec ni odnesel ne denarja in ne drugih dragocenosti. Našli so po umoi u hi-anilne knjižicc, gotavino 2800 Din in zlatnino. Zlatcporočenca Peter in Amalija Pa-valec iz Jareniue sta že 40 let naroenika »Slov. gospodarja«. Turnišče. Koneno se je le uredilo vprašanje našega kraja Turnišee, če spada k trgu ali k vasi. »Službeui list« dravske banovine prinaša to uvrstitev kraja Turnišče ,z dne 25. maja t. 1., da je na ipodstavi čl. 1 in 2 zakona o imenih krajev odredil minister za notranje posle z odločbo od 19. aprila 1935 III. št. 5969, da se mora kraj Turnišče v dolnjelendavskem Brezu v dravski banovini, ki je bil v matico krajevnih rinen po pomoti vpisan in smatran ta. trg, smatrati za vas. Ta odločba notranjega ministra je precej dobro odjeknila med narni, ker se bo končno uredilo s to rešitvijo (udi vprašanje zgradarine, ki smo jo morali ilosedaj plačevati. Velikokrat se je o (em govorilo med nami r'n se skušalo to vprašanje urediti. Xi se vedelo do te odredbe, ali M se naj k plačevanju zgradarine pritegnilo tudi one vasi, ki so po komasaciji občin pripadle pod upravo turniške občine, ker Tum^če kot tako ni bilo obvezno plačevati zgradarine 6amo. Sedaj se bo to vse uredilo in veseli nas, da ee je ta delikatna zadeva vendarle končnoVeljavno uredila, in pričakujemo, da bo davčna uprava v Lendav,;i sedaj brisala tudi zgradarino vsem posestnikom neobrtnikom. — Ce kdo gre skozi našo vas, mu padejo tako.j v oči gnezda štorkelj ali štrkov na dimnikih, saj sp v gostih pri nas štrki v večjem številu. Zanimivo je opazovati te dolgonoge in dolgokljunaste ptiče, ki ''Zgledajo s svojim črnim Kovo podružno cerkev bodo zgradili na Gornji Rečlci A rl Laškem. Svetišče bo posvečeno sv. Antonn, patronu svethiSkega Slomšeka. Kmetje so že pripeljali za mično zgradbo kamenje. pasom na krilih kakor kaki gentlemani med ptiči. Njihovi sprehodi po travnikih so jako zanimivi, ker se zde človeku, kakor bi štrki ob nabiranju hrane zelo globako prem.šljevali. Ljudje jih zelo čislajo, eaj pravijo, da so čuvarji hiš pred ognjem. — Dne 6. junija se je vršil živinski in k amarski sejem. Ljudi je še nekaj bilo, tudi živine, toda pnsebnih kupči.j ni bilo. — Naši travniki se zde dokaj do- bri. Sicer pa letoe ne primanjkuje vlage, le' premalo toplih dni je še bilo, da bi se trava bujno razrastla. Sicer bo pa kmalu nastopila košnja. Prejišnja leta ob tem času so ljudje že zelo kosili. Letos pa je vse nekam bolj zamudno. Upajmo, da bo letos zadostna množina sena epravljenega v hleve in skednje, da ne bo zopet naglega pomanjkanja na zgodnjo spomlad.