Iztok Geister V SLOVENU1 'NfK-V Iztok Geister, priznan ornitolog in naravovarstvenik, je y|;njigi Izbranajj penjska okolja rastlin in živali v Sf< opisal 113 življenjskih okolij z njihovii značilnostmi in dogajanji ter opozoril na njihovo ogroženost. Knjiga je namenjena naravoslovcem in vsem ljubiteljem narave, nepogrešljiva pa bo tudi pri poučevanju biologije na osnovnih in srednjih šolah. ' .■ /J ., ' X. f ' Vsa življenjska okolja so v knjigi enako predstavljena. I Uvodna fotografija predstavlja % Fotografija ene od rastlin/ življenjsko okolje. \ I 4hh Opis značilnosti in temeljnega dogajanja v njem. BUKOVJE Bukovje je v Sloveniji najbolj razširjen listnati gozd, uspeva tako v nižini kot v sredogorju, pa tudi vi¬ soko v gorah. Na Primorskem dela bukvi družbo gabrovec, na Dolenjskem beli gaber in gradcn, v sredogorju jelka, javor, brest in jesen in v gorah smreka in macesen. V Sloveniji so najugodnejše raz¬ mere za rast bukve v gorskem iti hribovskem svetu, to je od 600 do 1-100 metrov nadmorske vISine, manj ugodne pa v podgorju in visokogorju, do kamor pač sega gozdna meja. Bukev Fugtis sylvulica raste v senčni mladosti zelo počasi, ko pa si Izbori več svetlobe, se njena kroš¬ nja močno razveji, le redko pa sc povsem sprosti. V družbi z jelko se kaže tudi njena socialna vloga: odpadlo bukovo listje zadržuje vlago, jelka pa daje mladi bukvi potrebno senco. f Ogroženost: Zgodovinsko gledano je bukev najbolj ogrožena drevesna vrsta, zakaj bukovi gozdo- ro bili žrtvovani za industrijsko revolucijo. Namesto pogozdovanja s smreko bi morali v gozdu do¬ puščati samoniklo zaraščanje z bukvijo. 2-18 Bukev gosti sedem vrst metu¬ ljevih gosenic, med njimi je naS nemara najlepSi veSčec rja¬ vi pavlinček Aglla lan, ki leta (samček) tudi podnevi. Od hroSčcv je treba omeniti buko¬ vega krasnika Agrilns vtrklis, katerega ličinka živi v cikcaka¬ stih rovih zalubja in bukovega kozlička Morimus fnnerens, ki pa živi tudi v hrastovih gozdo¬ vih. V bukova debla si izdolbe gnezdilno duplo črna žolna Dryoco/ios martins, v nasled¬ njih letih pa ga uporabljajo za gnezdenje tudi druge ptice in • 400 fotografij • 288 strani • 20,5 x 26,5 cm • trda vezava • cena 4.900 SIT Kratka predstavitev rastlin v tem življenjskem okolju. Kratko opozorilo o domnevni ogroženosti. Kratka predstavitev živali tega okolja. Fotografija ene od živali. Knjigo lahko ktfpitc v -vseli knjigarnah ali jo naročju- na naslov: Modrijan založba, d. o. o., jVh‘stpi irg 24, 1000 Ljubljana. MODRIJAN tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošia: i)Podaja@modrijan.si .---V ■ VSEBINA 4 X 47 n 3 5 g Skrivno življenje mojega drevesa PRISPEVKI {j[ PODATKI Janez Ferbar FBI NOVOLETNE SMREČICE Sergeja Vidmar, Sabina Posedel V TUNIŠKIH POLPUSCAVAH IN PUŠČAVAH Jožica Primc Merzelj MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA ESI KAJ SE DOGAJA Z ENERGIJO, KO JO PORABLJAMO? Dušan Krnel RAZLAGA K STENSKI SLIKI E3 SKRIVNO ŽIVLJENJE MOJEGA DREVESA Darja Skribe Dimeč, Ana Gostinčar Blagotinšek PRELISTALI SMO M LEKSIKON ZEMLJE Jernej Pavšič ZBIRKA ENERGIJA PRIHODNOSTI Ana Gostinčar Blagotinšek Efl IZ ZALOŽBE ZAVODA ZA ŠOLSTVO POSKUSI Z VODO Bernarda Vrtačič RAZISKOVALNE ŠKATLE Liljana Hrvatin NARAVOSLOVNA SKRINJA SPOZNAVANJE RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA Pripravljanje stenskih slik, ki so priloga naše revije, je vsakič znova prijetno in zanimivo delo. Pripravili smo jih že kar nekaj in vsaka ima svojo zgodbo o nastajanju. Zametek tokratne stenske slike sega dobro leto nazaj, ko je Darja predlagala, da bi si izbrali drevo, ga spremljali celo leto in skušali predstaviti, kaj se z njim dogaja. Da bi opazova¬ nje zagotovo uspelo, smo Darja, Goran in jaz poiskali vsak svoj javor, ga obiskovali vsak mesec in fotografirali. To je bilo svojevrstno doživetje. Začeli smo jeseni, ko se javorovi listi tako lepo barvajo od zrele zelene, tople rumene do temno rdeče. Listje odpade, plodovi pa ostanejo na dre¬ vesu, a ne pri vseh. Ali bo moj javor tudi naslednje leto obdržal plodove? Morda jih bo odvrgel, tako kot jih je letos Darjin. A zima je prinesla svoje in do pomladi so plodovi odpadli. Najbolj burne spremembe so se zgodile v marcu, ko je v kratkem času drevo ozelenelo. Kaj ko bi pripravili še stensko sliko iz marčnega življenja javora? Poletje je nato prineslo umirjeno zorenje in krog se je zaključil. Od zdaj imam »svoje« drevo. Pripravo stenske slike sta spremljala tudi Dušan in Ana. Ob zaključku fotografiranja je Ana dodala še podatke o dolžini svetlega dela dneva, povprečni mesečni temperaturi in količini padavin v mesecih opazovanja. Nato se je začel zaključni del, ko smo pregledali zbrano in skupaj pripra¬ vili predlog za oblikovalca. Dušanov občutek za oblikovanje nam v tej fazi pride vedno zelo prav. Bralci, ki spremljate našo revijo, pa opazujete njeno rast, in to že peto leto. Verjamemo, da ste ob njej doživeli marsi¬ kaj zanimivega, tako kot mi, ki jo pripravljamo. Zvonka Kos 38 RAČUNALNIŠKI MOLJ Nikolaj Pečenko Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posameznega izvoda je 1390 SIT. Letna naročnina znaša 3340 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 30-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Prve štiri letnike revije lahko naročite s 50-odstotnim popustom in znašajo 6680 SIT. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24,1000 Ljubljana, tel.: (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovic' Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednica: Špela Fortuna Lektorica: Renata Vrčkovnik Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schvvarz, Ljubljana Svet revije: dr. Janez Ferbar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Sonja Grošelj, OŠ Oskarja Kovačiča, Ljubljana, Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Založba Modrijan. — -- ; - Živeti v informacijski dobi ne pomeni le sprejemati več podatkov in informacij, ampak tudi prizadevati si za smotrno ravnanje z njimi. Kaj so podatki in kako z njimi ravnamo, so vsebine, ki naj bi jih otroci spoznavali že v prvem triletju devetletke. \ _ PODATKI Janez Ferbar Pedagoška fakulteta, Ljubljana Šolski besednjak za to tematiko še ni ustaljen. Strokovni be¬ sednjak pa je preobložen s tujkami. Trudili smo se, da bi za šolo strokovni besednjak nadomestili z besedami slovenske¬ ga izvora. Ker pa je treba bralcu omogočiti razumevanje stro¬ kovne literature, smo zapisali tudi tujke. Zato je v tem se¬ stavku več dvojnega poimenovanja, kot bi si ga pisci in bralci želeli. Potrebujemo pa ga na žalost oboji. Če je kdo lačen (ali požrešen), si pripravi hrano. Iz hladilnika vzame sir in salamo, iz kuhinjskega predala kruh, iz košare hruško in iz škatle piškot. Usede se in vse skupaj poje. Če je kdo radoveden, pogleda v hladilnik, premeče reči v predalu, potežka lonce in škatle na polici, pokusi grozdje v košari, povoha rižoto v ponvi in posluša, kdo se pogovarja na hodniku. Kdor je lačen, si nabira hrano (snov), kdor je radoveden, si nabira podatke (informacije). Lačni se nasiti tako, da hrano poje. Radovedni pa poteši svojo radovednost tako, da gleda, oti¬ pava, posluša, voha in pokuša. Podatke nabira z uporabo čutil. Hrana gre skozi usta po požiralniku v trebuh, podatki pa skozi čutila po živcih v glavo. Prebavila v trebuhu hrano predelajo. Nekaj se je shrani v te¬ lesu, neprebavljena pa zapusti telo. Podatke možgani predelajo in jih shranijo, nepredelane in nerazumljive pa človek pozabi. Hrano in druge snovi shranjujemo v posodah, podatke pa si zapomnimo, zapišemo v zvezek ali v računalnik. Podatki so tudi v pospravljeni šolski torbi ali kuhinjskem predalu, ker vemo, kje je kaj. Če vsebino šolske torbe stresemo na kup, ne vemo več, kje je kaj. Podatki so se izgubili. Vsako reč je treba znova iskati. Za iskanje podatkov pa sta potrebna delo in čas. Hrano in druge snovi zbiramo, shranjujemo, predelujemo in razmetavamo. Podatke tudi zbiramo, shranjujemo, predelujemo, jih izgub¬ ljamo in pozabljamo. Podatki pa se od snovi tudi razlikujejo. Snov lahko potuje sama, podatki pa potujejo le na prenašalcih. Podatke lahko uničimo , snovi pa ne. »Kdo je ona?« »Katera gora je to?« Tako sprašujemo po last¬ nih imenih. »To je Maja Režek.« »To je Storžič v Karavankah.« Včasih povemo le ime Maja ali Storžič. Pogosto pa dodamo še NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 4 PRISPEVKI skupino, katere član je. Maja je iz družine Režek, Storžič pa iz skupine gora (pogorja) Karavank. »Kaj je to?« Tako sprašujemo po imenih za predmete in snovi. Odgovarjamo: »To je pralica. To je plastelin.« Predmet ali snov smo tako uvrstili v množico podobnih predmetov ah snovi. Ti so si dovolj podobni, da jih enako poimenujemo. Posamični izkušnji smo priredili ustrezen pojem. Podobno odgovarjamo tudi na vprašanje: »Kaj je muha (polž)?« in »Kaj je v okolici šole?« Tokrat je podobnost med snovmi opredeljena s tem, da vse sodijo na mušji jedil¬ nik in so torej v podobni relaciji z muho. Podobnost med hišami, drevesi in cestami v okolici šole pa je v tem, da so vse v podobni krajevni relaciji z njo. Niso namreč daleč od šole. Na vprašanje »Kaj je to?« potemtakem odgovarjamo tako, da opredelimo pripadnost kaki množici ah pa množico samo. Glavne načine odgovarjanja na vprašanje »Kaj je to?« si zlah¬ ka zapomnimo ob imenih prstov na roki. Mezinec opredeljuje njegova lastnost , saj pomeni majhen. Podobno je ime za pa¬ lec izpeljano iz besede, ki pomeni debel. Sredinec je poime¬ novan po notranji relaciji , to je glede na preostale člane množice. Prstanec je prst, na katerega natikamo prstan. Opre¬ deljujemo ga torej z zunanjo relacijo , to je z relacijo glede na predmete, ki ne sodijo med prste. Kazalec pomeni, da z njim kažemo. Opredeljen je torej z značilno dejavnostjo ah 5 pojavom, v katerem je udeležen. Pravimo še, da je oprede¬ ljen s svojo funkcijo. Predmete torej opredeljujemo z last¬ nostmi, relacijami in funkcijami. »Kaj moram in kaj smem?« »Najprej se moram naučiti pošte¬ vanko. Potem pa smem oditi na dvorišče.« Odgovor na vprašanje kaj opredeljuje zdaj dogodke. Lahko so posamični, če je mama tako naročila za danes. Lahko pa so to splošna pravila, ki veljajo za razrede pojavov. »Kje je moja torba?« »Kje pa ste v nedeljo peli?« Tako spra¬ šujemo po kraju, kjer je povsem opredeljen predmet ali kjer se odvija povsem določen dogodek ah pojav. »Pod mizo v kuhinji.« »V gostilni na Šmarni gori.« Kraj opredelimo tako, da ga vključimo v večje območje: šolska torba zavzema le del prostora pod mizo. Če je treba, to območ¬ je vključimo v še večje območje: miza zaseda le del kuhinje. Iz vprašanja in odgovora pa uganemo še, da kuhinja sodi k stanovanju, v katerem se pogovor odvija. Opredeljuje pojem »tukaj« ah »pri nas doma«. »Kje živi žaba?« To vprašanje pa se ne nanaša na eno samo žabo, temveč na živalsko vrsto. Zato v odgovoru ne oprede¬ limo enega samega življenjskega okolja, temveč vrsto okolij: »Žaba živi v mlaki.« »Od kod pa je tebe prineslo (semle)?« »Ježek, ježek, gozdni dedek, kam krevljaš (od tule)?« »Odkod in kam (te nesejo peroti)?« To so vprašanja, ki krajevno opredeljujejo gibanje od nekod do semle, kjer je spraševalec, ali od tule, kjer je spraševalec, nekam drugam. Gibanje je opredeljeno glede na »tukaj«, ki si ga sogovornika dehta. Lahko pa obe vprašanji povežemo. V odgovoru lahko nave¬ demo izhodišče ah cilj gibanja: »Iz Domžal.« »V sadovnjak pod tepko.« Lahko pa pokažemo ah navedemo tudi smer. »Do tistele lipe, potem pa na desno.« »Iz resja v panj.« »Iz Kranja proti vzhodu.« »Kdaj in koliko časa?« To sta vprašalnici, ki zahtevata po¬ jasnilo o pojavih. Na prvo vprašanje odgovorimo z opre¬ delitvijo trenutka , na drugo pa z opredelitvijo trajanja (časovnega razmika, intervala). »Kdaj boš prišel in koliko časa boš ostal?« »Prišel bom v petek popoldne ob treh in bom ostal dva dni.« Časovni tre¬ nutek opredelimo podobno kot lego: z vlaganjem »trenutka« v širše časovne razmike: ob treh je le hip sredi popoldneva, ta pa je le približno četrtina dneva znotraj petka, petek pa je del (tega) tedna, v katerem teče pogovor, in je potemtakem obema sogovornikoma znan in skupen. Če pa bi šlo za kak drug teden, bi ga govorec najbrž vložil v mesec, tega pa v leto, če bi bilo treba. Sinoči, davi, drevi, včeraj, jutri, drugo leto so ohlapnejše opredelitve časovne »lege« dogodkov. Opredeljeni so glede na »zdaj«, ki je sogovornikoma skupni trenutek. Za začetne opredelitve kraja in časa je treba najprej opredeliti pojma »tu« in »zdaj«. »Tu« opredeljuje kraj, kjer so sogovor¬ niki, »zdaj« pa čas, ko se odvija pogovor. »Kakšen in kateri ?« Odgovor na prvo vprašanje opredeljuje podmnožico neke večje množice. Odgovor na drugo vprašanje pa opredeljuje eno samo reč ali pojav. Za odgovore na tovrst¬ na vprašanja je treba znati razvrščati. »Kakšno srajco želiš za danes?« »S kratkimi rokavi.« Srajce je vprašani razvrstil na take s kratkimi in one z dolgimi ro¬ kavi. Odločil se je za podmnožico srajc s kratkimi rokavi. »Katero srajco žehš za danes?« »Tisto bombažno, zeleno, s kratkimi rokavi.« Možakar je srajce v mislih razvrstil po vrsti tkanine na bombažne in nebombažne, po barvi na zelene in neželene in po dolžini rokavov. V presečni množici je ena sama srajca, zato mož ne našteva njenih lastnosti še naprej. Človek srajco laže najde, če je perilo v omari razporejeno ('porazdeljeno) tako, da so srajce v eni polici, majice v drugi NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 5 PRISPEVKI in spodnje hlače v tretji. Učenci razvrščajo in razporejajo, ko delajo red v svoji šolski torbi, na svoji delovni mizi in ko raz¬ meščajo svoje zbirke predmetov in snovi. Včasih pa odgovor na vprašanje »kateri« zahteva » urejanje «. »Kateri izvijač hočeš?« »Največjega mi daj, prosim.« Kako reč lahko opredelimo ne le po lastnostih, temveč tudi po relacijah. Ena od relacij je lastnina ali pripadnost. Po njej sprašujemo z vprašalnico »čigav«. »Katero marelo boš pa vzel s seboj?« »Janezovo zložljivo.« Odgovor očitno povsem opredeli dežnik z navedbo ene lastnosti (zložljivost) in last¬ niške relacije 0anezova). Snovi je mogoče drobiti, podatke pa tudi. Oboji so sestav¬ ljeni iz delcev. Pšenica in mivka sta iz zrn. Delci zveznih snovi (zraka, vode, zlata) so atomi in molekule. Najmanjša množina podatkov je odgovor na vprašanje, ki ima samo dva enako verjetna odgovora. Ko nekdo vrže kovanec, ga vprašamo: »Ali je cifra?« Možna sta le dva enako verjetna odgovora: »Da,« ali pa »ne«. Ko zvemo za odgovor, smo sprejeli 1 bit podatkov. Hamlet se je nekoliko gostobesedno spraševal: »Biti ali ne biti?« Dovolj bi bilo vprašati: »Biti?« In se nato odločiti za da ali za ne. Tudi neveste ne vprašajo: »Ali ga hočeš za moža ali ne?« Temveč pravijo le: »Ali ga češ?« »Čem,« je odgovor, ki ženinu odvali kamen negotovosti od srca. Nekoliko pozneje se bo mladi mož oglasil v porodnišnici in dežurni babici zastavil binarno vprašanje: »Ali je punčka?« »Ne,« se mu bo nasmehnila babica in odbrzela dalje. Tildi zdaj sta sogovornika izmenjala en bit podatkov. Mož pa ve, da je dobil sina. Tako kot shranjujemo snov v vreče, lonce, steklenice in ci¬ sterne, lahko shranjujemo tudi podatke. Včasih so število prenesenih brent ali popitih litrov vrezovali v rovaš, potem so jih zapisovali na glinene ploščice, pa v zvezke in knjige, dan¬ današnji pa jih pretipkavamo v računalnik. Zareze na palici so najenostavnejši zapis. Palica je na nekem mestu olupljena ah pa ne. Zareza pomeni: »1 brenta«. Če ni zareze, to pomeni »0 brent«. Temu podobne so črtne kode, ki jih uporabljajo v trgovinah in knjižnicah. Sistem znamenj, s katerimi podatke zapisujemo, sestavlja »kodo«. Če sta v sistemu le dve znamenji, kakor na palici z zarezami, je koda binarna (dvojiška). Le na videz je temu podobna črtna koda. Podroben pogled razodene, da ima črtna koda več znamenj. Morsejeva koda je iz štirih znamenj: pika, črta, kra¬ tek presledek, dolg presledek. To je štiriška koda. Pri risanju zemljevidov uporabljajo barvno kodo za označeva¬ nje nadmorskih višin. Binarno barvno kodo uporabljajo za za¬ znamovanje temperatur: modra pomeni mrzlo, rdeča pa vroče. Tri barve uporabljajo na semaforju. Več barv pa je potrebno za zapisovanje vrednosti električnih uporov. Gotovo sta najbolj znani kodi abeceda za zaznamovanje gla¬ sov in številke za zaznamovanje množine česa. Podatki so vedno shranjeni skupaj s čim drugim. Pogosto so shranjeni skupaj s snovjo. Sled v snegu hrani podatke o obli¬ ki telesa, ki jo je naredilo, o smeri gibanja in še kaj. Nosilec podatkov je sneg. Ko skopni, podatki izginejo. Sneg se je sta¬ lil, in snov je šla v zemljo in zrak. Podatki pa so se povsem izgubili. V zvezkih nosi podatke snov, ki se lušči s svinčnikove konice in se oprijemlje papirja. Ko svinčnikovo sled odstranimo z ra¬ dirko, se podatki izgubijo. Izgubijo se tudi, ko zapis močno prečrtamo. Enakomeren premaz papirja s svinčnikom ne hrani podatkov. Podatki se izgubijo tudi, ko zapis prebelimo. 'Ihdi enakomerno bel papir ne hrani podatkov. Podatki se iz¬ gubijo tudi, ko papir skurimo. Snov se pri tem spremeni, vendar ostane, podatki pa izginejo. Podatke s papirja beremo - navadno po vrsticah. Za branje je potrebna svetloba, ki se z različnih mest popisanega papirja različno odbija. Pri bra¬ nju je treba premikati oči in glavo vzdolž vrstice. Čim drobnejša je pisava, tem več podatkov je mogoče shra¬ niti na list. Podatki za slepe so vtisnjeni v papir. Berejo jih s prstnimi blazinicami, ki jih premikajo po različno razporejenih izbok¬ linah. Podatki so shranjeni v papirju, v vzorcu izboklin na njem. Podatki so lahko shranjeni tudi na traku, plošči in v računal¬ niškem pomnilniku. Pri zapisovanju podatkov se spremenijo magnetne ali kake druge lastnosti snovi. Ker za magnetne lastnosti snovi nimamo čutil, potrebujemo za branje posebne naprave: kasetofon, videorekorder, računalnik. Čim gostejši je vzorec znamenj na kakem nosilcu podatkov, tem več podatkov lahko shranimo na njem. Zato pa so si ljudje izmislili zgoščenke. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 6 PRISPEVKI Snov in podatki se bistveno ločijo po tem, da se snov ohra¬ nja, podatki pa se lahko uničijo. Snov je mogoče pošiljati v paketih po pošti in po železnici. Prevažajo jo s tovornjaki, ladjami in letali. Teče po vodo¬ vodnih ceveh, naftovodih in plinovodih. Podobno je mogoče prenašati in izmenjevati podatke. Učenci jih prenašajo na hrbtih v zvezkih in knjigah. Obstajajo tudi elegantnejši načini za prenos podatkov. Nekatere najdemo v naravi, druge so si ljudje izmislili. Če večkrat zapored slišimo grmenje, bo najbrž deževalo. Sirena reševalnega avtomobila z zvokom naznanja, da se reše¬ valcem mudi. Alpinist v steni lahko s svetlobnimi signali sporoča, da je v težavah. Dandanašnji najbrž to sporoči po mobitelu. Telefon, radio in televizija so omrežja za izmenjavo podatkov. V omrežja se povezujejo tudi računalniki. To so načini za prenos podatkov iz kraja v kraj. Namenjeni so pre¬ magovanju prostorskih razdalj. Pri shranjevanju podatkov je pomembna obstojnost nosilca. Snov je zaradi svoje neuničljivosti primeren kandidat za shra¬ njevanje podatkov. Za prenos podatkov pa je pomembna gibljivost prenašalca. Valovi vseh sort (mehanični: zvočni, ultrazvočni; elektromagnetni: radijski, svetlobni) se naglo ši¬ rijo, zato nanje nalagajo podatke, ki jih je treba kam poslati. Vemo že, da obstajajo načini, kako podatke shraniti za kasneje in kako odkriti podatke o tem, kaj se je dogajalo prej. Podatke je potemtakem mogoče prenašati tudi v času. Podatki v snovi služijo za premagovanje časovnih razdalj med poročevalcem in naslovnikom. Če vino pretakamo iz soda v cisterno, ga je v sodu vse manj, v cisterni pa vse več. Skupna množina vina pa se ne spremeni. Če pa učitelj pripoveduje podatke učencem, on zaradi tega nič manj ne ve, učenci pa vedo več. Vino lahko polijemo po tleh, kjer se zmeša s prstjo. Ko se posuši, se pomeša še z zrakom. Tako vina sicer ni več, snov pa je ostala. Ko pa iz barvnih kamenčkov sestavimo mozaik in ga nekdo podre, se podatki, ki jih je vseboval mozaik, povsem izgubijo. Ni jih več. Prav tako ni več podatkov, ki so bili v starih knjigah, če so vse pogorele ali drugače propadle. Tudi podatki v računalniku se lahko dokončno izgubijo. Snov sicer pogosto potuje v kakih zavojih, zabojih ali poso¬ dah. Vendar ne vedno. Opeko in drva lahko prenašamo z ro¬ kami, voda teče po ceveh in koritih in tako potuje sama brez kakih prenašalcev. S podatki pa ni tako. Ti vselej potujejo s čim drugim. Ko od- pošljem pismo, podatki potujejo skupaj s snovjo. Ko zavpijem, potujejo z zvokom. Ko oddajam signale z zrcalcem, potujejo s svetlobo. Ko telefoniram, potujejo z elektriko, in ko udar¬ jam po tipkah računalniške tipkovnice, potujejo z gibanjem prstov in tipk. Enakomeren zvočni ali svetlobni tok, enakomeren električni tok in enakomerno gibanje ne prenašajo podatkov. Podatke nosijo le spremenljivi tokovi. Čim pestrejši je časovni vzorec sprememb kakega toka, tem več podatkov na sekundo se da izmenjati z njim. Čim hitreje kdo glasno bere, tem več podat¬ kov na sekundo prenese s popisane strani v poslušalčeva ušesa. Torej se snov loči od podatkov tudi po tem, da snov lahko potuje sama, podatki pa ne. Podatki potujejo vselej s čim drugim. Za izmenjavo podatkov je potreben prenašalec. Podatke lahko izmenjujemo, predelujemo in shranjujemo v različnih kodah in reprezentacijah (predstavitvah). Koda je dogovorjen sistem znamenj za kaj. Znamenje je lahko poljuben predmet ali dogodek. Petelinje pero za klobukom je bilo našim prednikom menda znamenje za upornika, risanje ribe pa že davno prej znamenje za kristjana. To sta kodi z enim znamenjem. Z njim je mogoče prenesti kvečjemu 1 bit podat¬ kov: petelinje pero - upornik, brez peresa - neupornik. Iz obeh zgledov razberemo, da je koda pravzaprav iz dveh zna¬ menj: pero in ne-pero, riba in ne-riba. Večina kod je iz več znamenj. Vsako od njih potem nosi več podatkov. Tako je podatke mogoče bolj učinkovito shranje¬ vati in izmenjevati. Vendar se potem pojavi težava, kako si znamenja zapomniti. Zato je treba narediti kompromis med željo po čim večji množini podatkov na znamenje in med šte¬ vilčnostjo znamenj v kodi. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 7 PRISPEVKI Govorica in pisava sta dve pomembni reprezentaciji - pred¬ stavitvi resničnosti. Vsakdo ve, da je govoric veliko, pisav pa tudi. V vsaki reprezentaciji se torej lahko pojavlja po več kod. Govorjenijezik je iz glasov, ki posamič pomenijo malo, včasih se skoraj zdi, da nič, ker en glas nosi premalo podatkov. Glasov je navadno kakih 30 do 50. Sestavljajo govorno kodo določenega jezika. Da se pokazati, da vsak nosi kakih 5 bitov podatkov. To je malo v primerjavi z množino podatkov, ki jih kar naprej dobivamo prek čutil. Zato se glasov ne učimo po¬ samič, temveč zložene v besede. Besede nosijo več podatkov, tako da jim lahko določimo pomen. Ker jih je veliko, se jih dolgo učimo, vendar vsaka od njih nosi veliko podatkov. Pomen besed je odvisen od lastnosti glasov , ki jo sestavljajo: REPA pomeni nekaj drugega kot KEPA. Pomen se je spremenil, ker smo spremenili lastnosti začetnega glasu. O pomenu pa odločajo tudi relacije med glasovi: DMA, MDA in NADA so imena za tri različna dekleta. Sestavljena pa so iz istih glasov, le zaporedje med njimi je vsakič drugačno. Besede in njihove medsebojne povezave sestavljajo pomenski sistem ali reprezentacijo. To je govorjeni jezik. Izgovorjene besede so pojavi. Ni jih težko povzročiti, vendar hitro minejo. Da se sogovorniki lahko sporazumejo, je treba podatke prestreči, dokler pač so. Ker se zvok širi v vse smeri, ima lahko en govorec več poslušalcev. Tudi precej oddaljeni so lahko od njega. Govorjeni jezik je torej reprezentacija, primerna za izmenjavo podatkov na daleč, če sta oddajnik in sprejemnik prostorsko ločena. Pisani jezik dobimo tako, da glasovom (ali zlogom) pripi¬ šemo črke. Črke so telesa, zapisane besede so sestavljena telesa. Glasove oddajajo glasilke, artikulirajo (oblikujejo) pa se v govorilih. Različno artikuliranim glasovom priredimo črke različnih oblik. Časovne relacije med glasovi v govoru preslikamo v krajevne relacije med črkami v zapisu. Kasneje izgovorjeni glasovi so v naši pisavi zapisani bolj desno od prej izgovorjenih. Glavne značilnosti delovanja govoril lahko prevedemo (reko- diramo) v gibanje roke. Če roka drži svinčnik, gibi puščajo sledi na papirju. Da se ne prekrivajo, mora roka potovati po papirju na dogovorjen način. Pisava je sled gibajoče roke, ki spremlja ali nadomešča delovanje govoril. Branje je potovanje po sledeh, ki jih je naredila roka ali stroj. Oblike črk bralcu narekujejo, kako naj oblikuje govorila in z njimi glasove. Krajevno zaporedje črk in dogovorna smer gibanja oči pa opredeljujeta časovno zaporedje glasov. Potovanje po zapisani sledi in sprotno oblikovanje glasov, ki ustrezajo črkam, spremenita zapis, ki je telo, v govorico, ki je pojav. Pisani jezik je reprezentacija, primerna za prema¬ govanje časovnih razdalj med oddajnikom in prejemnikom podatkov. Dandanašnji govorica lahko pušča mehanične, magnetne ali svetlobne sledi na plošči ali traku. Tovrstni zapisi navadno po¬ snemajo tudi tiste značilnosti govorice, ki jih zapis z roko ne: glasnost, hitrost, intonacijo, čustveno obarvanost itd. Rokopis tudi ni edina možnost za ročno pisanje. Vse pogostejše postaja tipkanje. Vsi otroci naj bi se v šoli naučili desetprstnega tip¬ kanja. Čas, ki ga uporabijo za ročno oblikovanje črk pri lepopisu, bi bilo treba porazdeliti na rokopisno pisanje in tipkanje. Tehničnih zadržkov za to ni več. Premostiti je treba le organizacijske težave. Te pa niso od muh. Govorjeni in pisani jezik sta vsak zase splošna predstavitev (univerzalna reprezentacija), ker oba omogočata s simbo¬ li predstaviti telesa, za katera je značilna stalnost, kot pojave, za katere je značilna spremenljivost in minljivost. V govorici so tako telesa kot pojavi predstavljeni s pojavi. V zapisu pa so oboji - telesa in pojavi - predstavljeni s telesi. Poleg splošnih predstavitev (univerzalnih reprezentacij) obsta¬ jajo tudi posebne (specialne), ki so delne. Delne predsta¬ vitve večkrat lahko sestavljamo (kombiniramo), da dobimo popolnejše. Takšna sestavljena predstavitev (kombinirana reprezentacija) so modeli in simulacije. Modeli predstav¬ ljajo telesa, simidacije (posnemanja, oponašanja) pa po¬ jave. Posebna podzvrst modelov in simulacij so igrače in igre. V znanosti imajo posebno pomembno vlogo risbe in slike. Z njimi predstavimo telesa in relacije (zlasti prostorske) med njimi. Zaporedja risb ali slik pa služijo za predstavitev pojavov in njihove zapovrstnosti - časovnega zaporedja. Takšne so slikanice, stripi in filmi. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 8 PRISPEVKI Posebej je treba omeniti histogram, to je predstavitev zgrad¬ be množice s strnjenim zaporedjem stolpcev. Višina vsakega stolpca predstavlja številčnost (pod)množice, njeno definicij¬ sko značilnost (intenziteto (pod) množice) pa pripišemo pod stolpec. Lahko pa jo opredeljuje kaka druga lastnost stolpca (barva, šrafura) ali njegova lega. Risbe in slike pa lahko dopolnimo z vpisi in pripisi (stavki, besedami, sporazumnimi in dogovornimi znamenji). Tako sestavljene predstavitve imenujmo označene (oznamovane, notirane) risbe ali slike. Risbe in slike predstavljajo vnanjo ali notranjo zgradbo (strukturo) telesa ali sistema, zraven pri¬ pisane besede pa so lahko imena za sestavine ali podsisteme. Tako uporabljajo označene risbe v slikovnih slovarjih. V nara¬ voslovju pa z besedami ali drugimi dodanimi znamenji pogosto predstavimo funkcijo (vlogo) narisanih sestavin. Risbe so lahko shematizirane, kar pomeni, da uporabljajo dogovorna znamenja. Z njimi predstavljamo telesa in sisteme teles. Takšni so načrti, zemljevidi, sheme električnih vezij. Iz shem pogosto ni mogoče razbrati lastnosti sestavin, temveč le relacije med njimi (kaj je povezano s čim in kako), predvsem pa njihove funkcije. Sheme so potemtakem razvojno višje predstavitve kot označene risbe. Namenjene so tistemu, ki ga zanima delovanje. Predpostavlja se, da uporabnik vnanjost sestavin pozna. Slike v stripu lahko razmaknemo, tako da širina špranj med njimi prikazuje časovni interval med stanji na sosednjih sli¬ kah. Dobili smo časovni trak. Podobno lahko slike v stripu razmaknemo tako, da razmik med njimi meri velikost kake vsebinske spremembe. Tako nastane opisni trak. Če opisni in časovni trak položimo navzkriž pravokotno drug na drugega in slike iz stripa razmestimo mednju, lahko iz take dvojne (dvodimenzionalne) razporeditve slik razberemo tako ča¬ sovni kot vsebinski opis. Dobili smo predhodnik časovnega grafa. Pogosto pojav opišemo z dvema spremenljivkama, zla¬ sti če sta v njem udeleženi dve telesi: curek poganja mlinček, mačo nateguje fračo. Ko se spreminja moč curka, se spreminja hitrost lopatic. Ko se spreminja sila na fračo, se spreminja dolžina elastik. Zdaj prekrižamo po dva opisna trakova in iz razporeditve slik dobimo odgovor na vprašanje, kako sta po¬ java odvisna drug od drugega. Posebej pomembna je vzročno- posledična zveza med pojavoma. Najabstraktnejše risbe so najbrž grafi. Grafi pojavov predstav¬ ljajo stanja pojavov s točkami, celotne pojave pa s krivuljami. Na njih je vsaka pika slika stanja. Statične krivulje - telesa spremenimo v pojave z branjem. To pomeni, da s čutili (vidom ali otipom) potujemo po njih v dogovorjeni smeri. Premike po grafu razstavljamo v dve ah tri komponente (levo-desno, naprej-nazaj, gor-dol), te pa predstavljajo spremembe količin, ki so preslikane na oseh koordinatnega sistema (soredja). Izšla je o delu znamenitih fizikov avtorja dr. Janeza Strnada. n V knjigi je opisano življenje in delo devetnajstih znanih naravoslovcev in fizikov. Spoznamo, kaj je vplivalo na njihovo delo, in zaznamo značilnosti časa, v katerem so živeli. Delo je nadaljevanje druge knjige istega avtorja, kije izšla v letu 1998. Cena druge knjige je 2.500, tretje pa 3.450 SIT. Ob nakupu obeh knjig dobite 15-odstotni popust. MODRIJAN Knjigi lahko naročite po tel.: (01) 200 36 00, faksu: (01) 200 36 01, e-pošti: prodaja@modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 9 PRISPEVKI ^ Umetna ali naravna smrečica? Kupljeni okraski ali tisti, kijih naredimo doma? ^ Nekaj idej in domislic, kako oblikovati in okrasiti smrečico, ne da bi uničili K kako drevo, ponujamo tudi vam. Novoletna smrečica Sergeja Vidmar, Sabina Posedel OŠ Polzela Še malo, pa se bo staro leto prevesilo v novo in pisali bomo leto 2001. Ob taki priložnosti je božično drevesce nepo¬ grešljivo. Kot središče domačega praznovanja je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. Že dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del božiča, je bilo sim¬ bol upanja in veselja. Osnovna šola Polzela je »EKO šola« že 11 let. V sklopu priza¬ devanj, da bi naše šolarje čim bolj ekološko ozavestili, pote¬ kajo pri nas vsako leto različni eko projekti. Tako smo letos pripravili »eko« smrečice. Naredite to tudi vi, vsak po svoje. Prilagodite se materialu in spretnosti prstov. In praznujte veselo ter ustvarjalno z »eko smrečico« in mirno vestjo. Piškoti niso le sladek priboljšek, ampak tudi »gradivo«, iz katerega lahko z nekaj spretnosti in domišljije izdelamo sladke smrečice, ki so prava paša za oči in za otroške želodčke. Smreko iz papirja ali blaga pritrdimo na podlago. Na smreko prilepimo piškote z beljakovin sladkim ledom. Piškote po želji še prebarvamo z živilsko barvo. Okraske lahko izdelamo tudi iz sladkega snega ali slanega testa. Zelo preproste, a zanimive so smrečice iz tulcev. Ti so lahko različnih debelin in dolžin, iz lepenke ali kartona, sestavljeni na različne načine. Lahko jih poljubno prebarvamo ali povijemo s trakovi ali slamo. Okraske lahko izdelamo sami (pentlje, bonboni, piškoti, suhi cvetovi, gozdni plodovi) in jih nalepimo na smrečico. Zelo pogoste so smrečice s stožčasto osnovo. Naredimo jo iz tanke žične mreže, ki jo lahko poljubno okrasimo. Okraske oblikujemo iz das mase, plastelina ali slanega testa. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 PRISPEVKI 10 s v S tretješolci smo načrtovali dejavnosti za dan vode. Ideje, ki so se jim porodile ob besedi VODA, smo zapisali na plakat ter izbrali predloge. Nato sem naredila načrt in zastavila cilje za posamezno skupino. Poskusi z vodo Bernarda Vrtačič OŠ Otočec N J 1. IZBIRA IDEJ Izbrali smo zanimive ideje in sestavili naloge. Otroke sem spodbudila, da so mi povedali, kaj jih zanima, kaj bi radi de¬ lali in česa se najbolj veselijo. Za naravoslovni dan smo izbrali naslednjih pet predlogov: • izdelovanje mlinčkov iz različnih materialov in poskusi z njimi • plavalci, neplavalci in skrivači • mešanje različnih tekočin z vodo • mešanje različnih raztopin z vodo • pretakanje vode 2. NAČRT V razredu je 20 učencev, razdelila sem jih v pet skupin po štiri. Vsaka skupina je dobila list, na katerem je pisalo, kaj potre¬ bujejo za delo. Material so morali prinesti s seboj. Dogovorili smo se, da bodo izdelali vsak svoj mlinček. Material je polju¬ ben, izvirnost pa zaželena. Doma sem za vsako skupino napisala cilje in izdelala delovni list. Splošni cilj vsake skupine je bil, da otroci v skupini naj¬ prej predvidevajo, kaj se bo zgodilo, šele nato izvedejo poskus in zapišejo, kaj se je zgodilo - rezultat. 3. CILJI 1. skupina - MLINČEK • učenci znajo presoditi, od česa je odvisna hitrost vrtenja mlinčka (pihajo iz različnih razdalj in opazujejo, kako se zavrti mlinsko kolo, iz posod z različnim ustjem nalivajo vodo na mlinsko kolo in ugotavljajo hitrost vrtenja) 2. skupina - PRETAKANJE VODE • učenci skušajo oceniti prostornino posode (v prozorne po¬ sode različnih oblik in velikosti nalivajo vodo (1 dl, Vi 1,11) in ugotavljajo, katera posoda je največja) 3. skupina - MEŠANJE TEKOČIN • učenci ugotavljajo, katere tekočine se mešajo z vodo in ka¬ tere se ne mešajo z vodo (mešajo vodo in še eno poljubno tekočino in pri tem ugotavljajo, kakšne lastnosti ima »nova tekočina«) 4. skupina - MEŠANJE VODE IN RAZLIČNIH TRDNIH SNOVI • učenci ugotavljajo, katere snovi so v vodi topne in katere niso (pri mešanju vode in posamezne trdne snovi določijo lastnosti »nove mešanice«) 5. skupina - PLOVNOST • učenci razvrščajo predmete, ki v vodi plavajo, se potopijo ali se raztopijo (opazujejo predmete, ki so jih prinesli od doma, in skušajo predvidevati, kaj se bo z njimi zgodilo, ko jih damo v vodo) 4. VREDNOTENJE Ko smo zaključili s poskusi, so morali učenci izdelati svoje poročilo v obliki plakata. Odgovoriti so morali še na nasled¬ nja vprašanja: • Kaj si kot posameznik prispeval k delu v skupini? • Kaj ste se naučili? • Kaj bi spremenili, če bi poskuse delali še enkrat? • Kje ste imeli težave? Zakaj? • Katere naloge vam ni uspelo opraviti? Zakaj? 5. REZULTATI Na splošno je delo v skupinah potekalo zelo dobro. Naloge so reševali natančno in dokaj hitro. V vseh petih skupinah so bili cilji doseženi. Učenci so predlagali, kaj bi spremenili, npr. več predmetov, ki bi jih lahko še potapljali (5. skupina), drugačne tekočine in raztopine (3. in 4. skupina), še več različnih posod (2. skupina). Med delom sem učence pozorno spremljala in pri tem opazila njihovo iznajdljivost, izvirnost, nerodnost, po¬ trpežljivost, pa tudi trmo. Na splošno smo bili vsi skupaj z našim trudom zadovoljni. Učenci so svoje delo in rezultate samostojno predstavili tudi pred starši. Vsaka skupina je izde¬ lala svoj plakat, na katerem je bil predstavljen celoten potek dela. V učilnici smo tako lahko uredili razstavo, ki smo jo po¬ pestrili še z mlinčki, izdelanimi iz različnih materialov. Literatura: Walpole, B., Ferbar, J.: Zbirka Veselje z znanostjo - Voda, Pomurska založba, Murska Sobota, 1990 Ardley, N.: Spoznajmo znanost VODA, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1993 Voda bo gnala moj mlinček, Zbirka seminarskih nalog iz naravoslovja na razredni stopnji, ZRSŠ, Ljubljana, 1996 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 |T| PRISPEVKI 11 DELOVNI LIST Mlinček A: Pihanje na mlinsko kolo Iz različnih razdalj (10 cm, 20 cm, 50 cm) in s fenom iz razdalje 10 cm boste pihali na mlinsko kolo in ugotavljali, kako se vrti. Najprej NAPOVEJTE, kaj mislite, da se bo zgodilo, nato pa preverite s poskusom. Sproti pišite rezultate na delovni list. V prvi stolpec vpišite, s katere razdalje ste pihali na mlinček, v drugem obkrožite, kar mislite, da se bo zgodilo, v tretjega pa napišite, kaj seje zgodilo. MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV. Kaj ste ugotovili?_ Ali je hitrost vrtenja odvisna od razdalje, iz katere pihamo? Od česa je odvisna hitrost vrtenja mlinčka?_ Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 12 PRISPEVKI B: Nalivanje vode na mlinsko kolo Iz različnih posodic (jogurtov lonček, steklenica, brizgalka, zalivalka) boste nalivali vodo na mlinsko kolo. Mlinček nesite tudi pod pipo in nanj spustite vodo. Ugotavljali boste, kako se kolo vrti. Najprej NAPOVEJTE, kaj mislite, da se bo zgodilo, nato pa preverite s poskusom. Sproti pišite rezultate na delovni list. V prvi stolpec vpišite, s čim ste nalivali vodo na mlinček, v drugem obkrožite, kar mislite, da se bo zgodilo, v tretjega pa napišite, kaj seje zgodilo. MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV. Kaj ste ugotovili? Kje se mlinček najhitreje vrti?_ Ali je hitrost mlinčka odvisna od količine vode in od hitrosti vode? Kako? NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 13 PRISPEVKI Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST Pretakanje vode V sedem prozornih posod različnih oblik in velikosti boste nalivali vodo. Najprej v vse posode nalijte po 1 dl vode, nato v vse posode Vz I vode in nazadnje v vse posode 1 I vode. Najprej NAPOVEJTE, do kje bo segala voda v posamezni posodi, in to označite z zelenim flomastrom na posodi. Svoja predvidevanja vpišite tudi v tabelo. Potem naredite poskus in rezultat označite z rdečim flomastrom ter izpolnite tabelo. Možni odgovori za tvoje predvidevanje so naslednji: a) voda bo pokrila samo dno b) voda bo segala manj kot do polovice posode c) voda bo segala približno do polovice posode č) voda bo segala več kot do polovice posode d) posoda bo polna e) voda bo tekla čez rob posode Do kje bo segala voda v posodi, če vanjo naliješ 1 dl vode? Do kje bo segala voda v posodi, če vanjo naliješ V 2 I vode? Do kje bo segala voda v posodi, če vanjo naliješ 1 I vode? Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 14 PRISPEVKI / DELOVNI LIST Mešanje tekočin Z vodo bomo mešali naslednje tekočine: sirup, »pril«, olje, čaj, mleko, mehčalec, kis in limonin sok. Vodo in še eno od naštetih tekočin mešajte med seboj. Pri tem ugotavljajte, kako »nova« tekočina diši, kakšne barve je, se meša ali se ne meša z vodo ipd. Najprej NAPOVEJTE, kaj mislite, da se bo zgodilo, potem pa vse to preverite s poskusom. Sproti vpisujte rezultate na delovni list. V prvi stolpec vpišite, katero tekočino boste mešali z vodo, v drugega vpišite, kaj mislite, da se bo zgodilo, v tretjega pa, kaj se je zgodilo. Na koncu ugotovite, katere tekočine se mešajo med seboj oz. se ne mešajo med seboj. OBKROŽI USTREZNO PIKO. MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 15 PRISPEVKI DELOVNI LIST Mešanje vode in različnih trdnih snovi Z vodo boste pomešali eno od snovi, ki jih imate na voljo (moka, sol, vegeta, sladkor, zdrob, prašek, kava, ječmenov zdrob, koruzni zdrob, kakav). Ugotovili boste, kaj se je zgodilo, kakšne barve je postala »nova« zmes, ali diši, je gosta, redka, penasta ... Najprej NAPOVEJTE, kaj mislite, da se bo zgodilo, potem pa to preverite s poskusom. Rezultate sproti vpisujte na delovni list. V prvi stolpec vpišite, katero trdno snov boste mešali z vodo, v drugega vpišite, kaj mislite, da se bo zgodilo, v tretjega pa, kaj se je zgodilo. Na koncu ugotovite, katere snovi so topne in katere niso topne v vodi. OBKROŽI USTREZNO PIKO. MOŽNIH JE VEČ ODGOVOROV. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 16 PRISPEVKI DELOVNI LIST Plovnost Ugotoviti morate, kaj se dogaja s predmeti, ki jih daste v vodo. Ugotavljali boste, kako hitro se potopijo, kako plavajo ... V vodo bomo dali naslednje predmete: žebelj, papirnat čolniček, svečo, gumijasto žogico, košček stiropora, kamen, kuhano jajce, surovo jajce, izpihano jajce, plastično igračko, gobico, kredo, košček lesa in ledu. Najprej NAPOVEJTE, kaj mislite, da se bo zgodilo, potem pa to preverite s posku¬ som. Rezultate sproti zapisujte na delovni list. V prvi stolpec vpišite, kateri pred¬ met boste dali v vodo, v drugega vpišite, kaj mislite, da se bo zgodilo, v tretjega pa, kaj se je zgodilo. Na koncu ugotovite, kateri predmeti se potopijo in kateri se ne. MOŽEN JE SAMO EN ODGOVOR. OBKROŽI USTREZNO PIKO. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 17 PRISPEVKI Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. ZBIRKI STENSKIH SLIK ZA MATEMATIKO IN SPOZNAVANJE OKOLJA dopolnilo dela v razredu odličen motivacijski uvod dodaten vir informacij za osem- in devetletno OŠ ter vrtce Zbirka za spoznavanje okolja vsebuje 10 plastificiranih slik formata 82x58 cm z letvicami in tulcem. Zbirka za matematiko vsebuje 7 plastificiranih slik formata 58x82 cm in 10 plastificiranih slik formata 29,7x42 cm z letvicami in tulcem. Cena posamezne zbirke stenskih slik je 9.700 tolarjev. Zbirki stenskih slik lahko naročite pri založbi Modrijan Mestni trg 24, 1000 Ljubljana tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si MODRIJAN Predstavitev stenskih slik za spoznavanje okolja Ob delu s stenskima slikama Del in celota I. in II. otroci spoznavajo, da je veliko predmetov in bitij narejenih iz delov, ki skupaj sestavljajo celoto. Z združevanjem in sestavljanjem delov v celoto dobi celota drugačen pomen in funkcijo. Ne spre¬ meni se le količinsko (kvantitativno), ampak tudi kvalitativno. Nekatere celote lahko razstavimo na dele in zopet sestavimo. Pri rastlinah in drugih živih bitjih pa delov ne moremo ločiti od celote in znova sestaviti. Zaradi lažjega spoznavanja in primer¬ janja jih le poimenujemo. Tudi ljudje, posamezniki (del), se povezujejo v ožje ali širše skupnosti (celote). Stenska slika Del in celota I., Rastline - deli rastlin. Na sliki je predstavljenih pet rastlin ter okolja, v katerih rastejo. • Z otroki se pogovarjamo, da so rastline prilagojene na določena okolja in da nekatere rastejo samorodno (lokvanj, gorska roža), nekatere pa je posadil človek (divji kostanj, korenje), da si polepša okolico ali za prehrano. Nekatera življenjska okolja so naravna (jezero, gorski svet), druga pa je priredil človek (park, vrt). • Pri narisanih rastlinah naj otroci določijo korenine, steblo, liste in cvet. Spoznavajo, da so enakovrstni deli rastlin pri različnih rastlinah različni. Pozorni naj bodo, da ima tudi trava cvet, le da je ta manj opazen in nima pisanih barv. Pogovarjamo se, kje vse rastejo rastline (na kopnem, v vodi, visoko v hribih) in kako so se prilagodile na različna življenj¬ ska okolja. Delo ob sliki dopolnite s praktičnim delom v naravi. Stenska slika Del in celota II. Prazna polja na stenski sliki so namenjena lepljenju fotografij in izrezkov iz časopisov, risbam ter tistemu, kar otroci zberejo v povezavi z obravnavano temo. Uporabljajte lepilni kit, ki ga je mogoče tudi odlepiti, da bo stenska slika ostala nepoško¬ dovana in uporabna tudi naslednje leto. • drevo Pogovarjamo se, katere dele razlikujemo pri drevesu in da so listi, veje, lubje in korenine pri različnih drevesih različno oblikovani. Ti deli so pri različnih drevesih lahko različno dolgi, debeli, različnih struktur in barv. V polje ob sliki drevesa otroci nalepijo suhe liste različnih dreves in odtise lubja, ki so ga z voščenko naredili na papirju. Naberejo plodove različ¬ nih dreves in jih prilepijo na sliko. Lahko pa naberejo različno obarvane liste istega drevesa in jih uredijo v barvno paleto. • kolo Pogovarjamo se, katere igrače, vozila, stroji, pripomočki imajo kolesa, kakšna so in čemu služijo. Ob sliki kolesa na¬ lepijo sličice različnih predmetov, katerih sestavni del je tudi kolo. Slike poiščejo v revijah ali pa jih sami narišejo. • otrok Zbirajo fotografije športnih moštev, zborov, orkestrov, delov¬ nih skupin in skupin, v katerih so sami sodelovali, fotografije družin in podobno. Nalepijo jih na plakat ob silhueti otroka. Pripovedujejo, kaj delajo sami in kaj v skupinah, kakšna je raz¬ lika med samostojnim igranjem in igranjem v dvoje, česa se sami ne morejo igrati ter česa sami ne morejo narediti brez pomoči drugih otrok in odraslih. Naštevajo skupinske dejav¬ nosti, imenujejo skupine (pevski zbor, športno moštvo, orkes¬ ter) . Pogovarjajo se o življenju v družinah, kdo komu pomaga, kako sodelujejo. Pogovarjamo se, kakšna je vloga posamez¬ nika v določeni skupnosti in o pomenu skupinskega dela. Vsi smo del družbe in ne moremo živeti izolirano. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 19 PRISPEVKI MODRIJAN — - Zamisel-. B. Bajd, J, Ferbar, D. Krnel, M. PaSar Fotografije : 2. Kos, P. Skoberne Ilustracije'. J. Glad Oblikovanje'. D. Grgičevih Kot študentka ob delu na Pedagoški fakulteti za razredni pouk v Kopru sem imela priložnost spoznati raziskovalne škatle. I radovednostjo sem brskala po škatlah in se zanje navdušila. Odločila sem se izdelati novo škatlo, primerno tudi za moje učence 4. razreda. _ / Raziskovalne škatle v razredu Lilijana Hrvatin OŠ Livade, Izola Ko sem premišljevala o vsebini, se mi je porodila ideja, da bi pripravila raziskovalno škatlo z magneti. Zamisel zanjo so mi dali otroci v razredu, saj sem opazila, da se med odmorom radi igrajo z magnetki, ki jih uporabljam za aplikate. V roke sem vzela knjigo iz zbirke Moji prvi koraki z naslovom Elektrika in magnetizem. Listala sem po njej in kaj hitro ve¬ dela, kaj hočem. Lotila sem se načrta. Pri tem sem ugotovila, da moram najprej pripraviti vse pripomočke in sama pre¬ skusiti naloge, šele nato sestaviti naloge za delovne kartice. V pomoč mi je bila tudi knjiga Raziskovalne škatle, ki jo je na¬ pisala mag. Darja Skribe Dimeč. Tako, škatla je bila pripravljena. Ker imam v razredu nekaj zelo bistrih in hitrih učencev, sem raziskovalno škatlo ponudila otrokom kot dodatno delo, če so pred tem nalogo natančno in vestno opravili. Ker so bili učenci nad takim načinom dela zelo navdušeni, sem se odločila, da bom v prihodnje pripravila vsaj še nekaj škatel in k sodelovanju povabila tudi učence tako, da bodo zbirali različne materiale. Predmeti, potrebni za pmo delovno kartico. Predmeti, potrebni za drugo delovno kartico. Raziskovalne škatle učence spodbujajo k odkrivanju, zazna¬ vanju, raziskovanju, samostojnemu delu in doživljanju zado¬ voljstva. Učenci znanje o naravoslovju poglabljajo in širijo ter z različnimi aktivnostmi povezujejo vsebine različnih pred¬ metov. S sklepanjem, napovedovanjem, oblikovanjem domnev in raziskovanjem razvijajo sposobnosti in spretnosti oziroma naravoslovne postopke. Predmeti, potrebni za šesto delovno kartico. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 22 PRISPEVKI --N Raziskovalna škatla ČAROBNI MAGNETI Starost od devetega leta dalje Kaj potrebujemo? • sponko, kavno žličko, 2 ključa, matico, železno podložko, radirko, medeninasto cevko, žebljiček, vzmet, vijak, plastični zamašek, zamašek iz plute, kovanec, šivanko, varnostno sponko, aluminijasto ploščico, brusni papir, kos svinca, učni listič • različne magnete, škatlico sponk za papir • magnet, papirnat metulj, sponko za papir, lepilni trak, škarje, kos trdega papirja • magnet, sponko za papir, lepilni trak, kos papirja, plastično vrečko, aluminijasto folijo, robček iz blaga • steklen kozarec, magnet, sponko za papir, vodo • 2 tanki palici, 4 ribice različnih barv, vrvico, lepilni trak, sponke za papir, škarje, 2 majhna magneta, škatlico Kaj opazimo najprej? • predmeti so različni • razlikujejo se po namenu uporabe • predmeti so iz različnih materialov • predmeti so različnih oblik in vehkosti Kaj lahko opazujemo? • privlačnost magneta • moč magneta glede na vehkost • ah seže magnetna sila skozi snovi, podobno kot gre svetloba skozi steklo • ah magnetno silo zaustavimo s kako oviro (da magnet s čim ovijemo) Kje lahko uporabljamo magnet? • v šoli za pritrditev aplikatov • z magnetom šivilja pobere bucike in šivanke, ki ji slučajno padejo na tla • za ločevanje železa od drugih kovin • magnetna igla v kompasu • magneti so tudi v napravah, kot so televizor, telefon in zvočnik • vrata hladilnika se zapirajo z magnetnimi trakovi v pripiralih in robovih Kje lahko srečamo ta pojav? • tudi Zemlja je magnet Opozorilo Ne približaj magneta uri, saj jo lahko poškoduje. Literatura: Cash, T., Taylor, B., Ferbar, J.: Zbirka Veselje z znanostjo - Elektrika in magnetizem, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992 V/ NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 23 PRISPEVKI Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. O DELOVNA KARTICA 1. Oglej si vse predmete. Lahko jih tudi otipaš. 2. Predmete razvrsti v dve skupini, v eno tiste, ki jih bo po tvoje magnet privlačil, v drugo pa tiste, kijih po tvoje ne bo. 3. Poskusi in ugotovitve zapisi v razpredelnico. Iz česa so predmeti, ki jih je magnet privlačil? Pri katerem predmetu si se zmotil? Q DELOVNA KARTICA 1. Krajišče magneta vtakni v škatlico s sponkami za papir in previdno izvleci. 2, Zapiši si število sponk, kijih kak magnet dvigne. Ponovi poskus z vsakim magnetom iz zbirke. Ali so različni magneti enako močni? X" — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — © DELOVNA KARTICA 1. Pod metulja prilepi sponko za papir. 2. Na trši papir položi metulja. 3. Na eni strani papirja pridrži metulja, na drugi pa se mu približaj z magnetom. Kaj ugotoviš? Opiši. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka I, jesen 2000 PRISPEVKI O DELOVNA KARTICA 1 . Magnet zavij v papir in poskusi z njim dvigniti sponko za papir. 2 . Isti poskus ponovi z magnetom, ovitim v plastično vrečko, aluminijasto folijo in v robček iz blaga. Pri preizkušanju se razdalja med magnetom in papirno sponko ne sme spreminjati. Kaj si ugotovil? Zapisi. 6 DELOVNA KARTICA 1 . Kozarec napolni z vodo skoraj do vrha. 2 . Položi ga na mizo. 3 . Vanj spusti sponko za papir tako, da bo obležala na dnu kozarca. Poskusi spraviti sponko iz kozarca, ne da bi se dotaknil vode. © DELOVNA KARTICA Ali poznaš kako igro, pri kateri uporabljamo magnet? Napiši. Iz danih pripomočkov sestavi magnetni ribolov. No, pa eem ulovila ribico. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 25 PRISPEVKI Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Rubriko ureja Bernarda Pinter Naravoslovna skrinja /ob svetovnem dnevu Zemlje so na OŠ Fokovci pri- pravili naravoslovni dan. Učence so želeli spodbuditi, da bi tudi sami kaj naredili v dobro našega planeta. Na razredni stopnji so učenci spoznavali različne vrste onesnaževanja, na predmetni pa so sodelovali v različnih delavnicah: • Znova uporabimo stare novice • Preživeti v gozdu • Spoznajmo gozd • Približajmo se naravi • Kam z odpadno vodo • Varčuj mo z energijo • Črno in belo petem razredu OŠ Matije Čopa v Kranju je v lam' skem šolskem letu potekal projekt Naravoslovje in tehnika. Poudarek je bil na izkustvenem učenju. Začeh so s temo SNOVI V NARAVI. V sklopu z naslovom VODA so učenci izvedli poskus izhlapevanja, ki vam ga predstavljamo. • V posodi bomo segrevah vodo do vrenja ter merili tem¬ peraturo in jo sproti vpisovali v tabelo. Potrebujemo termometer, stekleno posodo, kuhalnik in mrzlo vodo. V posodo nalij vodo in izmeri temperaturo. Nato vodo se¬ grevaj in po 5 minutah izmeri temperaturo. Segrevaj vodo do vrenja in zopet izmeri temperaturo. Najprej napovej, kaj se bo zgodilo z vodo, in nato preveri s poskusom. • Ugotavljali bomo, pod kakšnimi pogoji se bo najhitreje posušila mokra krpica. Potrebujemo 6 enako velikih krpic blaga, vodo, vrvico in ščipalke za perilo. Vse krpice najprej pomoči v vodo. Eno krpico obesi na sonce, drugo v senco. Eno krpico položi na tla na sonce, drugo v senco. Dve krpici zloži in eno položi na tla na sonce, drugo v senco. Katera od krpic se bo posušila najprej in katera najpozneje? Najprej napovej, kaj se bo zgodilo, in nato preveri s posku¬ som. Mentorica: Cilka Dežman Predstavljamo delo ene izmed skupin. Učenci so poskušali PREŽIVETI V GOZDU vsaj en dan. Urediti so si morah bivališče, ležišče in ognjišče iz materiala, ki so ga našli v gozdu. Po treh urah so dečki postavili bivak, deklice pa so spoznale in nabirale užitne rastline ter ob pomoči literature sestavljale kuharske recepte. Kljub zgod¬ njemu spomladanskemu času, po dolgi zimi, so nabrale precej užitnih rasthn. Učenci so bili začudeni, kaj vse bi lahko pojedli. Mentorici: Suzana Deutsch in Sonja TotJ Otroci imajo radi poskuse. Velikokrat ne potrebujemo dra¬ gih učil, da bi pokazali ah razložili kak naravni pojav. Nekaj idej za zanimive poskuse, s katerimi lahko otrokom na njim razumljiv način ponazorimo LASTNOSTI ZRAKA in posledice delovanja zračnega tlaka, so nam poslali iz OS Srečka Kosovela h Sežane. Preprosto lahko izdelamo model prsnega koša, s kate¬ rim ponazorimo, kako vdihujemo in izdihujemo zrak iz pljuč. Potrebujemo le tršo plastenko, balonček in gumi¬ jasto rokavico. Plastenki odrežemo dno in nanjo natak¬ nemo gumijasto rokavico. Balonček potisnemo v plastenko od zgoraj in ga nataknemo na grlo. No, zdaj pa dihajmo! Otrok najprej »vdihne« - potegne spodnji balonček in zgornji se napihne, saj zrak vdre vanj. Nato zrak še »izdihne« tako, da potisne spodnji balonček v plastenko. Mentorica: Tatjana Skrabar Marjanovič NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 26 PRISPEVKI V uredništvo Naravoslovne solnice je prispelo pismo petošolcev u OŠ Škocjan, v katerem so nam postavili zanimivo vprašanje, na katerega niso znali odgovoriti. Za odgovor smo prosili Tatjano Kordiš, avtorico učbenika Živim z naravo 2, Iz semena v novo življenje. Zdravo Modrijan! Pišemo ti ucenci 5. a razreda iz OS Škocjan. Pri naravi se zdaj učimo rastlinske organe. Ker ne znamo odgovoriti na neko vprašanje, vas prosimo, da nam pomagate z odgovorom: Koliko časa potrebuje 70 m visoko drevo, da pride voda od korenin do vrha? Že zdaj se iskreno zahvaljujemo. Učenci 5. a razreda Zdravo, šestošolci iz Škocjana! Žal Naravoslovna solnica izhaja le trikrat na leto, in vas ni mogla ujeti še kot petošolce. Upamo, da vas odgovor še vedno zanima, čeprav se letos pri biologiji učite več o živalih kot o rastlinah. Vaše vprašanje je kratko in jedrnato, odgovoriti pa ni mogoče tako. Drevo je živo bitje in vsi procesi v njem so odvisni od življenjskih pogojev, v katerih živi. Hitrost, s katero se voda dviga po deblu navzgor, je odvisna predvsem od hitrosti, s ka¬ tero izhlapeva skozi liste. Izhlapevanje pa je odvisno od zunanje temperature, vlažnosti in vetrovnosti. Voda torej ne izhlapeva vedno enako hitro, zato se tudi po deblu ne dviga z vedno enako hitrostjo. Če vas ta hitrost res zelo zanima, jo lahko v določenih ah pa različnih okoliščinah izmerite sami. Poskus za to je opisan že v učbeniku Živim z naravo 2, Iz semena v novo življenje, str. 45: steblo belo cvetoče rastline (nageljna, zvončka ah kake druge) postavite v vodo z barvilom in izmerite čas do tedaj, ko bo barvilo obarvalo žile v belih venčnih Ustih. Če po¬ stavite eno tako rastlino v topel prostor, drugo pa v mrzlega (v hladilnik), boste lahko ugotovili vpliv temperature na dvi¬ govanje vode. Če v deževnem dnevu postavite eno na zunanjo stran okenske police, drugo pa na notranjo stran v nezakur¬ jen prostor, boste opažih vpliv vlažnosti zraka. Poleg ene rast¬ line lahko postavite ventilator, da ugotovite vpliv vetrovnosti. Primerjate lahko tudi hitrost potovanja vode po različnih rastlinah in po različno dolgih steblih. Tako boste ugotovili, ali lahko iz hitrosti dvigovanja vode po zvončku preprosto v__ preračunate, kako hitro bi se voda dvignila po 70 m visoki rastlini, ali pa stvar le ni tako preprosta. Seveda pa vas zanima dvigovanje vode po drevesu in ne po katerikoli rastlini. Dvigovanje vode po njem je seveda odvisno tudi od števila in zgradbe listov. Število listov se spreminja od primerka do primerka, pa tudi med letom - listopadno drevje pozimi izgubi Ustje. Pozimi se torej voda po takem drevesu sploh ne dviga. Zimzelene rastline pa imajo tako zgrajene liste, da izhlapevanje vode lahko zelo upočasnijo. Tatjana Kordiš V Steblo teloha in steblo koruze v temno obarvani vodi J NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 OT PRISPEVKI -\ Pod okriljem Zavoda za šolstvo in šport smo se biologi iz vse Slovenije v začetku septembra lani udeležili strokovne ekskurzije po Tuniziji. Glavna tema ekskurzije je bilo spoznavanje rastlinstva in živalstva v tuniških polpuščavah in puščavah. Strokovni vodja je bil Andrej Seliškar iz biološkega inštituta Slovenije, pomagala pa mu je svetovalka za biologijo ga. Minka Vičar. Spoznavanje rastlinstva in živalstva v tuniških polpuščavah in puščavah Ekskurzija biologov v Tuniziji Jožica Primc Merzelj OŠ Kolczija Tunizija je botanično in zoološko zelo bogata država. V njej je znanih 2200 rastlinskih vrst, med katerimi je 7 endem- nih, 99 izredno redkih in 300 redkih vrst. Od Živah je zna¬ nih 32 vrst sesalcev, 400 vrst ptičev, 67 vrst dvoživk in pla¬ zilcev ter večje število vrst nevretenčarjev. Glede na geografsko lego lahko rastlinstvo delimo na sredozemsko, gorsko sre¬ dozemsko, stepsko, polpuščavsko in puščavsko. Tako rast¬ line kot Živah so se morale prilagoditi na različne življenj¬ ske razmere. Puščavske rastline so se prilagodile na izjemno vročino in sušo. Shranjujejo lahko večjo količino vode, nimajo listov ah jih po potrebi odvržejo. Nekatere rastline v polsušnih pre¬ delih imajo široke liste, med sušno dobo jih zvijejo, odvržejo in ostanejo jim samo močno dlakavi brsti (košarice, brški- novke). V predelih z dolgo poletno sušo uspevajo rastline z majhnimi usnjatimi listi (vedno zeleni hrast, oljka). Nekatere rastline poženejo globoke korenine do vlažnih tal ali celo do podtalnice in so pravo skladišče vode (tamariska, evka¬ liptus). Najbolj uspešno preživetje je v obliki semen. Ta so običajno obdana s trdim ovojem, ki ščiti pred izhlapevanjem. Puščavska tla so prava banka semen, saj na površini enega m 2 najdemo od 5.000-10.000 semen. Semena so, dokler ne pade dež, tudi hrana nekaterim živalim; te semena tudi nehote raznašajo. Posebno so nas pritegnili neskončni nasadi dateljnovih palm v oazah, Dateljnove palme so dvodomne in enospolne rastline. Da bi dosegli večji pridelek, gojijo predvsem ženske rastline, moške le toliko, da lahko oprašijo ženske rastline. Opraševanje poteka večinoma umetno, kajti po naravni poti bi bil pride¬ lek za 50 odstotkov manjši. Dateljnove palme rastejo v zmer¬ no slanih tleh in jih najdemo praktično povsod. Ena rastlina lahko obrodi do 100 kg plodov, najbolj rodovitne so med 30. in 60. letom. Druga značilna rastlina v Tuniziji je oljka. Gojijo jo v neskon¬ čnih nasadih. Predvidevajo, da naj bi bilo 54.000.000 dreves. Nasadi so skrbno obdelani, preorani, čisti, brez plevela. Oljke dajejo pomemben prihodek prebivalstvu. Rastline v polpuščavah in puščavah so podobne našim rast¬ linam v obmorskih slaniščih, kajti tudi tla v puščavah so precej zasoljena. Slanost tal povzroča izhlapevanje vode, ki topi soh v tleh. Kohčina padavin je majhna, pogosto ne presega 100 mm na m 2 . Povprečna letna temperatura je več ko 21°C. Rasthne so nizke, grmičaste, blazinaste rasti, hsti so zakrneli, trnasti, listne ploskve so povoskane. Značilne rastline so: členkarji, lobodovke, trave iz rodu Aristida (ne uniči je niti veter, niti pesek in je dobra krmna rastlina), trava bodalica in esperto trava. Prevladujejo enoletnice. Tudi Živah so se morale prilagoditi na izredno visoke dnevne temperature. Nekatere ptice na primer gnezdijo v hladni dobi, med sušo in vročino se selijo v hladnejše predele. Mnoge živali so aktivne zgodaj zjutraj in pozno zvečer ah ponoči, podnevi se gibljejo v senci grmov, skal. Številne vrste imajo bivališče v tleh in pridejo na površino samo ponoči. Nekatere vso vroče obdobje prespijo v podzemnih bivališčih. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 28 PRISPEVKI Cvetoči evkaliptus v narodnem parku Bou Hedma Živa meja opuncij s plodovi - hendiji Najbolj značilna žival polpuščavskih in puščavskih predelov je enogrba kamela - dromedar. Na tem območju živijo še pro¬ gasta hijena, redka lisica fenek (z velikimi ušesi), zlati šakal, afriška cibetovka, mungo ah ihnevmon, peščena miš, egiptov¬ ski skakač, peščeni ali vračarski skink. V puščavah in drugod srečamo plazilce (kuščarje, puščavske varane, kače - smr- čkasta kača, rogata kača ter precej strupena efa ah pursa). Pod kamni se skrivajo škorpijoni; debelorepi škorpijon zraste do 12 cm in lahko nevarno piči. Prebivalstvo v Tuniziji se ukvarja pretežno s kmetijstvom. Čeprav razmere niso povsod dobre, so tla zelo skrbno obde¬ lana. Tam, kjer skoraj ni pogojev za poljedelstvo, tla priprav¬ ljajo za obdelavo. Zasadijo jih z evkaliptusom, ki so ga v Tuni¬ zijo zanesli Francozi. Evkaliptus srka vodo iz globin, jo zadržuje in preprečuje erozijo. Videli smo na stotine kilometrov dolge nasade opuncij, ki sestavljajo živo mejo, zadržujejo vlago, rahljajo zemljo in preprečujejo odnašanje rodovitne zemlje. Opuncije so boga¬ to obrodile. Njihovi plodovi - hendiji ah po naše kaktusove fige - so okusen in osvežujoč sadež, če odmislimo težave s trni. Tudi agave so pogoste rastline v živih mejah. Opazovali smo čudovita, do 5 m visoka socvetja agav. Prebivalci se ukvarjajo tudi z živinorejo (ovce, koze, osli). Osel je glavna tovorna žival, služi tudi za prevoz ljudi. Živinorejci se selijo iz kraja v kraj, da ima živina dovolj paše. Opisala sem le nekaj zanimivosti, ki smo jih videh na ekskur¬ ziji. Podrobnosti je še mnogo, vsega ni mogoče napisati. Zelo zanimivi in za Evropejce nenavadni so tudi običaji in navade domačinov. Učiteljem, katerih prispevke smo objavili v tej številki, • založba Modrijan podarja KOMPLET STENSKIH SLIK, ki izhajajo kot priloga v reviji Naravoslovna solnica. MODRIJAN Nagrade bodo prejeli: Bernarda Vrtačič, OŠ Otočec, Otočec; Liljana Hrvatin, OŠ Livada, Izola; Jožica Primc Merzelj, OŠ Kolezija, Ljubljana; Sergeja Vidmar, OŠ Polzela, Polzela; Sabina Posedel, OŠ Polzela, Polzela Veseli smo, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. Hvala za zaupanje. __ Uredništvo NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 29 PRISPEVKI Rubrika je namenjena predstavitvam »otroških« zamisli in prikazuje , kako (če je to mogoče) te zamisli uporabiti pri pouku. Rubriko ureja Dušan Krnel KAJ SE DOGAJA Z ENERGIJO, KO JO PORABLJAMO? 0 energiji smo v tej rubriki že pisali. Vendar je pojem energija tako zahteven, po drugi strani pa je beseda ener¬ gija tako pogosto uporabljena, da je vredno o tem večkrat pisati. Znova in znova odkrivamo zamisli, ki so daleč stran od naravoslovnega pojmovanja energije. Nekatere od teh zamisli pa le kažejo na težnje in prizadevanja otrok, da bi besedo, ki jo slišijo v tako mnogoterih povezavah, le osmislili in pravilno razumeli. V manjši raziskavi so otroci skušali odgovoriti, zakaj nam sčasoma zmanjka energije. Zastavili so jim naslednje vprašanje: Energijo stalno porabljamo, zato nam je lahko zmanjka. Kaj se z energijo pri tem dogaja? Za tovrstna vprašanja je značilno, da se jim učenci poskušajo izogniti. Namesto vzroka pogosteje opisujejo, kdaj se to dogaja. Večina otrok, ki je odgovarjala na to vprašanje, pravi, da energijo zgubljamo le med kako intenzivno dejavnostjo. Sem sodi predvsem šport, najpogosteje tek. Energijo zgubiš, ko tečeš. Energijo zgubiš, ko telovadiš. Energije ne porabiš, če lenariš, sediš pred televizorjem ali računalnikom. V tovrstnih odgovorih se kaže ena od specifičnih lastnosti otroškega razmišljanja, to je naravnanost na pojave, ki so zaradi velikosti spremembe dovolj očitni ali pa časovno dovolj pregledni. Noben otrok ne omenja energije, potrebne za delovanje temeljnih življenjskih funkcij, kot so bitje srca, dihanje, presnova ipd. Le nekaj otrok je omenilo, da je energija potrebna tudi za učenje. V kako različnih zvezah uporabljajo besedo energija, kaže tudi odgovor deklice, ki meni, da energijo pridobiš s hrano, pa tudi v različnih krožkih. Torej je učenje lahko vir energije. V naslednjo večjo skupino odgovorov smo uvrstili tiste, ki pripovedujejo, kako izgubljeno energijo zopet prido¬ biti. Odgovori kažejo, kako se v otroškem razmišljanju utrjuje povezava med hrano in energijo ter počitkom in energijo. Ko se najemo, dobimo energijo in jo lahko zopet porabimo. Energije zmanjka, ker nisi pojedel nič za zajtrk ali pa nisi naspan. Ko počivamo, dobimo energijo nazaj. Energijo porabimo, ko ni dovolj kondicije. Izgubo ali pridobivanje energije povezujejo tudi z drugimi splošnimi napotki za zdravo življenje. Za energijo so potrebni vitamini. Za energijo je potrebno gibanje na zraku. Ko imamo temperaturo, nimamo energije. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 30 MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA V procesu celičnega dihanja se poleg spreminjanja snovi sprošča tudi energija. Kako telo to energijo hrani ah izko¬ rišča, pa je naravoslovno nekoliko bolj zapleteno vprašanje. V odgovoru na to se nam pojasnijo tudi nekatere pove¬ zave med pojmi energija, počitek, kondicija in napor v otroških zamislih. Za sproščanje energije so pomembni ogljikovi hidrati in maščobe. Te hranljive snovi so velike organske mole¬ kule. Iz njih v procesu prebave, ki se začenja že v ustih, nadaljuje v želodcu in črevesju, nastajajo manjše mole¬ kule, ki se transportirajo v celice, kjer poteka presnova. Eden od procesov presnove je oksidacija, pri kateri se del energije sprosti. Z oksidacijo se celica oskrbuje z energijo. Del sproščene energije se porablja za razhčne endo- termne reakcije, pri katerih nastajajo nove snovi, med njimi je pomembna spojina ATP (adenozin trifosfat), ki je prenašalka energije. ATP in drugi prenašalci energije na mestih, kjer potekajo spontane kemijske reakcije, pri katerih se energija sprošča, energijo vežejo in se pri tem nekoliko kemijsko spremenijo. Na drugih mestih pa znova reagirajo s snovmi iz okolice, pri čemer se energija sprošča. Energija, ki jo prenaša ATP, omogoča tudi premik mišice. Če bi se spojina ATP ob enem samem premiku pora¬ bila, bi postali v hipu utrujeni in nesposobni za nadaljnje delo. Vendar pa se ATP obnavlja. Za to skrbijo druge molekule, med njimi kreatin fosfat, ki ATP znova spremeni v energijsko bogatejšo obliko. Kreatin fosfat nastaja v različnih metabolnih procesih, tako med delovanjem mišic kot v mirovanju. Tako se količina shranjene ener¬ gije le počasi manjša. Ob dolgotrajnejšem naporu pa začne v celici primanjkovati snovi, ki prevažajo energijo. Srce začne hitreje utripati, da požene v telo več krvi s svežimi snovmi, ki omogočajo nastajanje novih prenašalcev energije. Ko snovi, ki nastajajo pri prebavljanju hrane, v krvi ni več, se pojavi utrujenost. Če nadaljujemo delo, se začnejo presnavljati zaloge, vezane v telesu. To so maščobe v maščobnih tkivih in glikogen v mišicah. Telo začenja izgubljati težo. Čeprav se nam marsikateri otroški odgovor zdi nejasen in nekonsistenten, je lahko deloma »pravilen«. Z nekaj truda bomo »naivne« otroške ideje postopoma razvid v naravoslovno razumevanje delovanja človeškega telesa. Ko počivamo, dobimo energijo nazaj. Med počitkom presnova še vedno poteka in celice se oskrbijo s svežo zalogo prenašalcev energije. Če pa že dolgo nismo jedli, nas počitek ne »oskrbi« z energijo. Energije pa ne dobimo nazaj, sprošča se iz svežih snovi. Energijo porabimo, ko ni dovolj kondicije. Tudi iz te trditve lahko nekaj izpeljemo. Najbrž je otrok mislil, da se s šibko kondi¬ cijo sprošča manj energije in zato slabo tečemo. Kondicija pomeni vzdržljivost srčne mišice in količino glikogena v mišicah. Boljša ko je kondicija, dlje lahko srce po krvnem obtoku dobavlja snovi celicam in pozneje potrebujemo počitek. Za energijo so potrebni vitamini. Tudi vitamini so povezani z energijo. Omogočajo biološke procese, med katerimi so nekateri povezani tudi s presnavljanjem in sproščanjem energije. Ko imamo temperaturo, nimamo energije. Tildi ta trditev deloma drži. Mišljena je energija za pogon mišic. Energijo seveda imamo, vendar jo telo porablja za segrevanje, ne pa za delo mišic. Uporabljeni so bili odgovori otrok iz 4. razreda, odgovore je posredovala učiteljica Ester Križman. Literatura: Perilleux, E., Anselme, B., Richard, D.: Biologija človeka, anatomija, fiziologija in zdravje, DZS, Ljubljana, 1999 Naravoslovna solnica, letnik 3, št. 2 Jej, da boš velik in močan, str. 30, 31, Modrijan, 1999 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 31 MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA Baurja Sflpe BimeCj Mm Gostiior BlagotMek Pedagoška ffakilteta, PjiMJama Listopadna drevesa pritegnejo našo pozornost predvsem v jeseni, ko jim odpada listje in ko listi nekaterih drevesnih vrst dobijo lepe, pisane barve. Morda smo na nekatera drevesa pozorni tudi spomladi, ko ozelenijo in zacvetijo. Kaj pa se dogaja z drevesi v času, ko se nam zdi, da na njih ni nobenih sprememb? Ali drevo prej cveti, ali se prej razvijejo listi, kako hitro zrastejo listi, koliko časa se iz cvetov razvijajo plodovi, kdaj se razvijejo brsti, pa so vprašanja, na katera dobimo odgovore le, če dogajanja na drevesu redno opazujemo. Zato smo se lansko jesen odločili, da bomo vse leto pozorno spremljali eno drevo. In tako smo razkrili skrivno življenje nekega javora. Pojavi v živem svetu pogosto potekajo sočasno s spremembami fizikalnega okolja, ki spremljajo letne čase. Letne čase imajo pravzaprav vsi deli Zemljinega površja, vendar lahko o štirih zelo jasno izraženih letnih časih (pomlad, poletje, jesen in zima) govorimo le v zmernih geografskih širinah, kjer leži tudi Slovenija. Glavni razlog za nastanek letnih časov je nagnjenost Zemljine osi med kroženjem Zemlje okoli Sonca. (Čeprav se oddaljenost Zemlje od Sonca pri tem kroženju nekoliko spre¬ minja, na nastanek letnih časov to ne vpliva.) Zemljina os ni pravokotna na ravnino, po kateri Zemlja kroži okoli Sonca, ampak je od navpičnice nekoliko odmaknjena Nagnjenost Zemljine vrtilne osi je na krožni poti okoli Sonca vedno enaka. (za dobrih 23 stopinj). Ta nagnjenost se pri kroženju Zemlje okoli Sonca ne spreminja, saj ostane os vedno vzporedna sama s seboj. Posledica tega je, da je del leta proti Soncu nag¬ njena severna polobla, del leta pa južna. Ko je na primer se¬ verna polobla nagnjena proti Soncu, padajo Sončevi žarki strmo na njeno površje, položno pa na površje južne poloble. V tem času se na severni polobli začne poletje, na južni pa zima, ker je od vpadnega kota Sončevih žarkov odvisna tudi količina energije, ki jo prejmejo tla. Ta je največja poleti, ko je vpadni kot Sončevih žarkov največji, najmanjša pa pozimi, ko je vpadni kot Sončevih žarkov najmanjši. Letos smo med olimpijskimi igrami v Avstraliji imeli priložnost bolje spoznati, da letni časi niso sočasni na vsej Zemlji, saj se je septembra v Avstraliji začenjala pomlad, pri nas pa jesen. Mnoga živa bitja na Zemlji so prilagojena na menjavo let¬ nih časov. Te prilagoditve so posledica evolucijskih prilaga¬ janj posameznih vrst organizmov na razmere v okolju in po¬ tekajo še danes. Na rast rastlin vplivata predvsem svetloba in temperatura. Ta dejavnika okolja sprožata v rastlinah na¬ stajanje rastlinskih hormonov, ki vplivajo na razvoj in rast celic. Nekateri hormoni spodbujajo celice k delitvi in rasti v dolžino, nekateri pospešujejo zorenje plodov ter odpadanje listov in plodov, nekateri pa celo zavirajo rast. Zanimiv pojav lahko opazujemo jeseni, ko nekatere rastline, ki cvetijo zgo¬ daj spomladi, v jeseni znova zacvetijo. Do vnovičnega cve¬ tenja pride, kadar je na začetku jeseni nekaj časa precej hladno (»zima«), potem pa se na novo ogreje (»pomlad«). Rastline zaznajo spremembe v temperaturi okolja, rastlin¬ ski hormoni sprožijo rast in razvoj, posledica pa je cvete¬ nje rastline. Rastline, ki cvetijo zgodaj spomladi, imenujemo kratkodnevne rastline, saj cvetijo, ko je svetli del dneva krajši od noči. Ta pojav je mogoče opazovati pri trobentici, forzi- ciji, mandlju itd. Da bi opozorili na odvisnost živih dejavnikov okolja - v našem primeru ostrolistnega javora - od neživih, smo na stenski sli¬ ki za vsak mesec prikazali podatke o dolžini dneva, povprečni temperaturi in količini padavin. Povprečno mesečno temperaturo določimo tako, da sešte¬ jemo povprečne dnevne temperature za vse dni v mesecu, vsoto pa delimo s številom dni v mesecu. Povprečna dnevna temperatura je vsota temperatur ob 7. in 14. uri ter dvakrat¬ nika temperature ob 21. uri deljena s štiri. Mesečna količina padavin je vsota dnevnih padavin, predstavljena kot višina vodne plasti (mm) ah količina vode v tekoči obliki na kvad¬ ratni meter površine (l/m 2 ). Podatke o temperaturi in pa¬ davinah za Ljubljano za leto 1999 in 2000 smo dobili na Hidrometeorološkem zavodu, podatki o dolžini dneva pa so objavljeni v publikaciji Naše nebo, ki jo izdaja Društvo mate¬ matikov, fizikov in astronomov Slovenije (astronomske efe- meride). Mesečna količina padavin in povprečne mesečne temperature so vsako leto nekoliko drugačne, zato tudi pro¬ cesi, kot so brstenje, cvetenje, olistanje, odpadanje listov in plodov, ne potekajo vsako leto ob natančno istem času. Na rast rastlin pa vplivajo tudi drugi dejavniki okolja, kot so mi¬ neralne snovi v tleh, prisotnost ah odsotnost drugih rasthn itd. Življenje nekega ostrolistnega javora Oktober 1999: Opazovanje javora se je začelo konec oktobra, na topel in sončen dan, ko je našo pozornost pritegnila pi¬ sana obarvanost krošnje. Nekaj listov je že odpadlo z drevesa in ležijo na tleh, večina listov pa je še na drevesu. Na drevesu so tudi zreli plodovi. Na koncu vejic so vidni majhni brsti. November 1999: Večina listov je že odpadla. Listov ni na tleh, ker so jih odstranili vzdrževalci parka. Na vejah so ostali plodovi. December 1999: Tla so pokrita s snegom, temperatura je precej nizka. Drevo je golo, brez listov, a s plodovi. Lepo se vi¬ dijo brsti. Nekaj snega je ujetega na vejah. Januar 2000: Na drevesu ni vidnih sprememb. Februar 2000: Na drevesu ni vidnih sprememb. Marec 2000: Brsti postajajo vedno bolj nabrekli. 25. marca so brsti že delno odprti. April 2000: 2. aprila je javor začel cveteti. Hkrati je bilo mogoče na vejah opazovati popke, delno razprte popke in že jasno razvite cvetove. 6. aprila so se začeli razvijati tudi prvi majhni listi, 8. aprila pa so bili že bistveno večji. Listi postajajo vsak dan večji in zelo hitro rastejo, cvetni listi pa odpadajo. 20. aprila smo na vejah opazili majhne plodove, ki že spominjajo na »helikopterčke«. Maj 2000: Vehkost listov se ne spreminja več. 4. maja so plodovi zrasli do približno polovice svoje končne vehkosti. Sredi meseca so plodovi dosegli končno vehkost. Junij 2000: Plodovi so še vedno zelene barve. Julij 2000: Na drevesu ni vidnih sprememb. Avgust 2000: Nekateri listi so objedeni, kar dokazuje, da so bili hrana kaki Živah. Robovi listnih ploskev nekaterih hstov so rjavi. September 2000: Proti koncu meseca je večina hstov še vedno zelena, le tisti na vrhu drevesne krošnje dobivajo postopoma rahlo rdeč odtenek. Plodovi so rjave barve. V Sloveniji imamo kar precej različnih vrst javorov. Mi smo opazovali ostrolistni javor, ki raste v ljubljanskem parku Tivoli. Poleg ostrolistnega javora, ki je pogost ob cestah in v mest¬ nih parkih, saj dobro prenaša onesnažen zrak, najdemo v Sloveniji še gorski javor, maklen, trokrpi in topokrpi javor. Ostrolistni in gorski javor sta podobna platani, kar doka¬ zujeta tudi njuni latinski imeni: Acer platanoides in Acer pseudoplatanus. Ostrolistni javor in platana imata zelo podobno obliko hstov, gorski javor pa nanjo spominja predvsem po luskastem odpa¬ danju lubja. Javore najlažje ločimo od platan po plodovih, saj imajo javorovi plodovi krilca (»hehkopterčke«), platanini pa so združeni v kroglice, ki visijo na dolgih pecljih. Javorov plod sestavljata dva krilata plodiča. Javore in platane je mogoče razhkovati tudi po hstih. Listi platane imajo relativno kratke peclje glede na vehkost listne ploskve, listni pecelj je na mestu pritrditve na vejo izrazito ode¬ beljen, od peclja se širijo tri glavne žile. Javorovi hsti pa imajo relativno dolge peclje, ki so na koncu le nekohko odebelje¬ ni. Listi javora izraščajo v parih (nasprotno), platanini pa ne. Enako velja tudi za brste. Za opazovanje sprememb v rasti in razvoju drevesa v enem letu je primerna katerakoli vrsta dreves. Zanimivo je lahko tudi drevo v drevoredu ob robu ceste ali drevo, ki raste ob hiši. List in plodovi platane List in plodovi javora DOLŽINA SVETLEGA DELA DNEVA S o- TEMPERATURA I- V nadaljevanju objavljamo nekaj zgledov produktivnih vprašanj (Naravoslovna solnica, 1997/98; 2(1-2)), ki jih je mogoče uporabiti pri pozornem opazovanju drevesa, ki si ga izbere učenec. Naloge so enostavne, rešujejo jih lahko tudi predšolski otroci. Moje drevo V bližini sole poišči zanimivo drevo. O tem drevesu poskusi ugotoviti čim več zanimivega. • Ali je drevo višje od tebe? • Ali lahko drevo objameš? • Koliko dlani lahko postaviš okoli debla? • Alije lubje gladko ali hrapavo ? • Z voščenko naredi odtis lubja. • Ali dosežeš do najnižje veje? • Koliko korakov od debla sega najdaljša veja? • Ali je drevo kdo obrezoval? • Z uporabo vrvice ugotovi, ali je deblo pri tleh debelejše kot v višini tvoje glave. • Ali so listi na spodnji strani enake barve kot na zgornji? • Z nohtom podrgni po listu. Ali ima kakšen vonj? • Ali je list kosmat? • Utrgaj en list, ga posuši med časopisnim papirjem in nato prilepi na list papirja. • Ali na drevesu vidiš kakšne sledove živali? • Ali so na drevesu kakšne druge rastline? • Nariši svoje drevo. Dobra bo taka risba, ki bo tvojemu drevesu čim bolj podobna. Alije kdo v razredu na podlagi risbe našel tvoje drevo? • Spomladi, ko drevo še nima listov, odreži eno vejico In jo daj v vazo. Tri tedne zapisuj (riši) spremembe. • Vejico lahko odtisneš v plastelin in nared\e> mavčni odlitek. • Iz cvetov se razvijejo plodovi. Kakšni so cvetovi in kakšni so plodovi tvojega drevesa? • Ce dosežeš cvetove, označi enega z volno. Ugotovi, ali seje iz njega razvil plod. • Jeseni, ko začne listje odpadati, začni shranjevati liste. Vsak četrti dan poberi en list in ga posuši. Kako se spreminjajo barve? • Kdaj (v katerem mesecu) seje razvil prvi list? • Kdaj (v katerem mesecu) seje razvil prvi cvet? • Kdaj (v katerem mesecu) so dozoreli plodovi? • Kdaj (v katerem mesecu) je odpadel prvi list? • Kdaj (v katerem mesecu) so odpadli že vsi listi? • Alije v okolici drevesa kako majhno drevo, ki ima le nekaj listov? Literatura: Burnie, D.: Leksikon narave, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 Gogala, N.: Iz življenja rastlin, DZS, Ljubljana, 1995 Naravoslovna solnica, letnik 3, številka 1-2, Skribe Dimeč, D.: Kaj so akcijska (produktivna) vprašanja? Komentar k članku Vprašanja in zastavljanje vprašanj, str. 32, Modrijan, 1997/98 Zauner, G.: Listavci, Spoznavanje in določanje listavcev v naravi in nasadih, zbirka Sprehodi v naravo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991 Fotografije: Goran Iskric, Zvonka Kos, Darja Skribe Dimeč ENERGU*#RlHODNOSrn VODIM A f-IMt-Kli! ENERGUA^filHODNOSn ^ _ j fr-IMt-KHI JA ENERG[JA*PRIHODNOSTI Vl " * Hfl FOSILNA 1-iOKIVA Avtor lan Graham Prevod Alenka Krejan, Andrej Krejan Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2000 48 strani Zbirka ENERGIJA PRIHODNOSTI Avtor John Farndon Prevod in priredba Roman Šimec Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 2000 192 strani LEKSIKON ZEMLJE LEKSIKON ZEMLJE 2000 gesel z različnih področij Energijska oskrba je skupaj z ekološkimi problemi ključno vprašanje prihodnosti našega planeta in človeštva. Fosilnih goriv, ki so danes glavni vir energije, bo zagotovo zmanjkalo v ne tako daljni prihodnosti. Znan¬ stveniki si o času, ko se bo to zgodilo, sicer niso enotni, vendar bodo resno pomanjkanje morda občutili že današnji osnovnošolci. Prizadevanja, da bi pravočasno nadomestili fosilna goriva z obnovljivimi in za okolje manj obremenjujočimi viri, so zato zelo živa. Ker je vprašanje energijske oskrbe in onesnaževanja pravzaprav vprašanje preživetja, je prav, da mu tudi v šoli posvetimo primerno pozornost. Kot dodatno branje so knjige iz zbirke Energija prihodnosti zagotovo priporočljive. Doslej so izšle tri: Vodna energija, Energija vetra in Fosilna goriva, v pripravi pa so še Geotermalna energija in energija biomase, Jedrska energija in Sončna energija. Zbirka Energija prihodnosti je poučna in zanimiva. O sicer pogosto obrav¬ navani temi pripoveduje na nov način, ponuja veliko fotografij in podat¬ kov, napotke za nadaljnje branje, mnoge nove izraze pa pomaga mla¬ demu bralcu usvojiti s slovarčkom na koncu knjige. Obravnave energetskih virov se loteva z različnih vidikov: zgodovinskega, tehnološkega, ekološ¬ kega. Opozori, da je večina »izumov« stara že več sto ah tisoč let, le obi¬ lje poceni fosilnih goriv nas je odvrnilo od izrabe drugih virov. S skicami in fotografijami predstavi princip delovanja naprav, ki izrabljajo energiji vetra in vode, energiji prihodnosti. Ena od knjig enako obravnava tudi fosilna goriva, Id sicer ne sodijo med energetske vire prihodnosti, marveč sedanjosti, in so zato tudi aktualna. Pohvaliti je treba nepristranskost, saj so v knjigah osvetljene pozitivne in negativne plati novih tehnologij, ki sicer rešujejo nekatere stare, ustvarjajo pa tudi nove probleme. Ob rdeči niti, energiji, knjige obravnavajo tudi druga, s temo smiselno pove¬ zana področja, kar jih naredi še zanimivejše in pokaže vsestransko preple¬ tenost energetskih problemov in pretakanja energije z življenjem. V knjigah bo pozoren bralec tu ali tam našel tudi kakšno napako, vendar jih glede na siceršnjo strokovno korektnost pripisujem tiskarskemu škratu. Zbirka je priporočljiva za branje tako učiteljem kot učencem; oboji se iz nje lahko naučijo veliko novega. Še niste slišali za elektrarno, ki bi izrabljala energijo valov, ki butajo ob obalo? Kaj pa za tekoči premog? Preberite v Energiji prihodnosti! Ana Gostinčar Blagotinšek Pedagoška fakidteta, Ljubljana Pri Mladinski knjigi je znova izšel prevod ene od številnih izdaj založbe Dorling Kindersley. Uredništvo je očitno zelo naklonjeno tej hvaležni tema¬ tiki, saj je izdalo že tretjo knjigo v zadnjem času s podobno vsebino. Thdi bralci so željni takih prevodov, ki zapolnjujejo vrzel v pomanjkanju tovrstne domače literature. Knjiga je zelo privlačno zasnovana. Odlične risbe in privlačne fotografije ter nazorno in razgibano podajanje sicer težko razumljive snovi pritegnejo bralca. Vsebina prinaša večino podatkov o Zemlji kot planetu in našem domovanju. Najprej razloži vede o Zemlji in njihova področja raziskovanja. Tu preva¬ jalec ni povsem posrečeno prevedel angleškega izraza in je na novo sko¬ val besedi »geovede« in »geoznanstvenik«, ki zvenita povsem tuje. Zakaj potem ne »geoved« ali »geovedež«? Ali ni dovolj lepo »vede o Zemlji«, ki združujejo geologe, geografe, meteorologe, pedologe in druge? Spoznamo tudi metode znanstvenega preučevanja in priprave za merjenje fizikalnih in kemičnih lastnosti Zemljinega površja ter dokumentiranje teh rezultatov v različnih grafičnih prikazih. Zemljo začnemo spoznavati od njenega nastanka v Vesolju, nato spoznamo njen položaj in položaj dru¬ gih planetov v našem osončju. Nekaj izvemo o njenem magnetizmu in znameniti teoriji o potovanju kontinentov, ki pojasnjuje vsa dogajanja v Zemljini skorji, do današnjega položaja celin. Ne vem, zakaj je avtor tukaj privlekel na dan že opuščeni izraz geosinklinala. Tesno povezani s potova¬ njem kontinentov so potresi, ki povzročajo nemalo gorja ljudem, predvsem na točkah, kjer drsijo litosferske plošče druga pod drugo. Učinke potre¬ sov v Evropi danes merimo z Evropsko potresno lestvico. Škoda, da knjiga prinaša nekoliko zastarelo Mercallijevo potresno lestvico. V nadaljevanju izvemo, da so kamnine nastale na različne načine. Glede na to jih tudi delimo. Takoj ko pride kamnina na Zemljino površje, je izpo¬ stavljena razdiralnim silam, ki jo skušajo razgraditi in s tem spreminjajo podobo površja. Pri tem sta najbolj dejavna tekoča voda in led. Kamnine zaradi delovanja zunanjih dejavnikov preperevajo, nastane preperina in ne »preperelina«, kot nas skuša prepričati prevajalec. In preperina daje osnovo za rastline. Na tej strani smo le dočakali nekaj našega - sloven¬ sko klasifikacijo tal. Na koncu spoznamo še zanimive drage kamne ter naravne surovinske vire in metode njihovega odkrivanja. Končno spoznamo še najbolj nepri¬ jetno resnico o onesnaževanju našega okolja. Leksikon Zemlje je vsekakor dobrodošel priročnik za spoznavanje naravnih zakonitosti na našem planetu. Ponekod so podatki nekoliko zastareli, kar je posledica tega, da je izvirnik izšel že leta 1994. Pogrešamo malo več spretno vpletenih podatkov o Sloveniji. Kar nekaj je tudi nedoslednosti, npr. enkrat zvezdasta rečna mreža, drugič za isti tip žarkasta rečna mreža. Kljub temu pa leksikon vsekakor priporočam vsem, ki jih zanima naravo¬ slovje, saj bodo našli v njem osnovne podatke, podprte z nazornimi risbami in odličnimi fotografijami. Jernej Pavšič profesor geologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 36 PRELISTALI SMO Vse publikacije lahko naročite pri založbi ZAVOD REPUBLIKE SLOVENgE ZA ŠOLSTVO Poljanska 28, 1000 Ljubljana po telefonu: 01/30 OS 113, po faksu: 01/30 OS 199 po e-pošti: lflaja.Hribar@zrss.si IZ ZALOŽBE ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Nova priročnika v zbirki MODELI POUČEVANJA IN UČENJA PRVI V PRENOVI Timsko delo in letne učne priprave v prvem razredu devetletke Dorotea Hrvatin Kralj in dr. V priročniku so objavljene izkušnje učiteljic, vzgojiteljic in ravnateljic skupine osnovnih šol (OŠ Vojke Žmuc, Izola, OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica, OŠ Srečka Kosovela, Sežana), ki so prve začele s poskusnim vpeljevanjem devetletke. V njem osvetljujejo ključna področja priprav na novi prvi razred. Sistematično zbrana iskanja in razmišljanja učiteljic obravnavajo vse pomembne novosti, ki jih devetletna osnovna šola prinaša v prvi razred: timsko delo vzgojiteljice in učiteljice, ciljno načrtovanje, delo s starši in predvsem delo s šestletniki. Prispevki so dragocena informacija za vse osnovne šole pri vpeljevanju načrtovanih spre¬ memb, saj so nastali ob sprotnem spremljanju, ko je treba včasih reševati tudi nenačrto¬ vane zadrege in odgovarjati na nenapovedana vprašanja. Gradivo je zbrala in uredila Dorotea Hrvatin Kralj, strokovno pa sta ga pregledala recenzenta dr. Mara Cotič in Vladimir Milekšič. Obseg 144 strani, cena 3.400 SIT. RAZISKUJEM VINOGRAD IN SE UČIM Priročnik za učitelje Marija Gerič in dr. Rdeča nit pouka pri predmetu spoznavanje okolja je učenje, vezano na raziskovanje in odkrivanje novega v okolju. Učenci zbirajo podatke z opazovanjem, merjenjem, zbiranjem gradiva, eksperimentiranjem in s pogovori. Predmet spoznavanje okolja je izrazito inter¬ disciplinarno zasnovan, zato je prenos znanja na druga predmetna področja tudi njegov temeljni namen. Avtorice priročnika so učiteljice z osnovne šole Malečnik, ki leži na vinorodnem območju, tako da so obravnavane dejavnosti učencem blizu, saj jim pomenijo življenjsko, vsakdanje okolje. V priročniku so zgledi priprav po tematskih sklopih (Vinska trta in ogled okolice šole, Živali v vinogradu, Delo v vinogradu ter Vinska klet in delo v njej) in razredih (prvi, drugi in tretji). Ob vsakem tematskem sklopu so vzporedno z operativnimi cilji navedeni tudi zgledi dejavnosti. Učiteljice z drugih geografskih območij - tudi tistih, kjer ne uspeva vinska trta in vinogradništvo ni dejavnost, s katero bi se učenci srečevali vsak dan - pa bodo vinograd obravnavale manj podrobno in v nekaterih medpredmetnih povezavah. Obseg 76 strani, cena 2.800 SIT. Mira Turk Škraba NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 37 PRELISTALI SMO Rubriko ureja Nikolaj Pečenko fi © o <=) a Miškin potep Miškin potep je zbirka devetih poučnih programov, ki so jih naredili v Računalniškem centru Miška in sodijo v okvir projekta Računalniško opismenjevanje. Namenjeni so otrokom od približno četrtega do osmega leta starosti. V Miškini mali šoli otroci vodijo miško po blodnjaku in sestavljajo enostavne sestavljanke ter se pri tem učijo osnovnih računalniških veščin, predvsem uporabe računalniške miške in smerniških tipk, V Opa¬ zujem, povezujem otroci povezujejo enake ali sorodne predmete ter odkrivajo zakrite pare. Najmlajšim upo¬ rabnikom je namenjen tudi program Žoga. Sestavljen je iz 11 igric, v katerih odkrivamo lastnosti (velikost, težo, površino ...) posameznih predmetov, vadimo uporabo tipkovnice in miške, prepoznavamo števila, sestavljamo sliko, v pravi vrstni red razporejamo like, pri zadnji pa se tudi razgibamo - v skrbi, da otroci ne bi predolgo sedeli za računalnikom, so sestavih gibalne vaje. Igrive številke so namenjene malce starejšim otrokom. Sestavljene so iz štirih igric - domin, sestavljanja likov, barvanja geometrijskih teles in računanja. V Polžkovih korakih skozi blodnjak vodimo polžka, spotoma pa moramo rešiti še devet nalog. Te so sprva enostavnejše - dopolniti je treba sliko, poiskati pare in odkriti skrite predmete na sliki potem pa postanejo težje - ločiti je treba dolge besede od kratkih, prešteti zloge v posa¬ meznih besedah, izbrati besede z enako prvo ali zadnjo črko in dopolniti manjkajoče črke. Podoben je tudi Mali radovednež, kjer v sedmih igricah sestavljamo sliko, izbiramo pravilne slike in besede, iščemo naspro¬ tne pomene, razvrščamo različne predmete in dopolnjujemo besedilo. Precej drugačen od do zdaj naštetih programov je Spoznajmo okolja, v katerem spoznamo nekaj najbolj zna¬ čilnih živali in rastlin, ki živijo v mlakah in rekah, na morski obali, v gozdu, na travniku, v jamah in gorah. Bolj kot igrica je to nekakšna računalniška slikanica s poučnim besedilom. Prometni vzgoji otrok je namenjen pro¬ gram Raziskujem v prometu. Sestavljen je iz šestih igric oziroma nalog. V pravi vrstni red je na primer treba razporediti sličice, ki prikazujejo varno prečkanje ceste, ali sestaviti sliko pravilno opremljenega kolesa. Deveti program v zbirki, ki ga moramo namestiti posebej, je Miška praznuje. Sestavljen je iz šestih osnovnih delov. V enem z računalnikom rišemo, v drugem pobarvamo sliko, v tretjem odkrivamo razlike med dvema slikama, v četrtem sestavljamo in razporejamo hke, v petem razporejamo različne predmete z nasprotnimi po¬ meni in v šestem oblačimo dečka ah deklico. Programi, ki sestavljajo zbirko Miškin potep, se med seboj deloma dopolnjujejo, nekaj pa se jih tudi podvaja. Oblikovanje programov je daleč od kakršnega koli programerskega dosežka. Podobne poučne programe lahko brezplačno dobimo tudi na internetu (o njih bomo nekaj več povedali v eni od prihodnjih številk te re¬ vije) . Edina prednost Miškinega potepa je ta, da je v slovenščini. Otroci, ki se prvič srečujejo z računalnikom, bodo nad igricami seveda navdušeni, kar potrjujejo tudi izkušnje tistih, ki Miškin potep pri pouku uporabljajo. Za one, ki imajo računalnik doma, pa jih bo začetno zanimanje hitro minilo. Enostavne grafične podobe in borne zvočne spremljave pač tudi otroci ne bodo spregledali, igre in naloge pa, z nekaj izjemami, tudi niso tako zanimive in dinamične, da bi jih za dlje časa prikovale pred računal¬ nikov zaslon. Meri Tudi program Meri podjetja Aleja soft sodi v okvir projekta Računalniško opismenjevanje. Merjenje dolžin je namenjeno otrokom od petega do petnajstega leta, čeprav bodo mlajši zmogli le nekatere od enostavnejših nalog. Program je razdeljen na osem poglavij, devetega pa sestavlja igrica. V prvem moramo odčitati označeno razda¬ ljo na daljici. V drugem na daljici označeno razdaljo ocenimo, pri čemer je program zelo dobrodušen, saj nam kot pravilno prizna tudi oceno, ki se za več kot tretjino odmika od točne. V tretji nalogi merimo dolžino da¬ ljice, le da na nekoliko drugačen način kot pri prvi. V četrtem poglavju primerjamo različne, s številko napi¬ sane razdalje med seboj, v petem pa pretvarjamo med milimetri, centimetri in decimetri. Naloge postanejo težje v šestem poglavju, kjer moramo izmeriti razdaljo med dvema točkama v ravnini. Naloga je zabavna, saj lahko razdaljo s Pitagorovim izrekom natančno izračunamo, lahko pa jo tudi samo ocenimo, program pa nam bo povedal, za koliko smo se zmotili. V sedmi nalogi moramo izmeriti obseg različnih likov, kar je seveda le na več stranic pomnožena prejšnja naloga, prav tako pa lahko obseg tudi brez merjenja in računanja ocenimo in takoj vidimo, kako uspešni smo bili. V zadnji nalogi primerjamo obsega dveh likov in na podlagi ocene ali meritev ugotavljamo, kateri je večji. Za konec je tu še zanimiva igrica, v kateri moramo čim hitreje oceniti pravo dolžino in premagati računalnik, kar pa ni prav lahka naloga. Pravzaprav so programu priložene še tri igrice, ki z merjenjem dolžin nimajo nič skupnega, ampak so očitno namenjene razvedrilu po napornem merjenju in ocenjevanju dolžin. Program Meri je še na začetku razvoja, saj deluje samo prvi od predvidenih desetih delov. Merjenju dolžin naj bi se namreč, če bo šlo vse tako, kot si pri Aleja soft zamišljajo, pridružila še merjenja ploščine, prostornine, mase, gostote, temperature ... Meri je zanimivo zastavljen progam, saj se z njim učimo (oziroma vadimo) meriti dolžine stranic in obseg raz¬ ličnih likov, pa tudi hitro ocenjevati in med seboj primerjati dolžine. Učenci se lahko med seboj pomerijo v zabav¬ nem ocenjevanju razdalj, pa tudi v povsem resnem računanju. Program je oblikovan dovolj sodobno in pregledno, brez nepotrebnih okraskov in ga lahko koristno uporabimo kot zelo zanimivo dopolnilo pri pouku matematike. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 1, jesen 2000 38 RAČUNALNIŠKI MOLJ NAROČNIKOM REVIJE ZALOZBA MODRIJAN NARAVOSLOVJE V KOPALNICI ,guHWMNiirioi>ii an ci > r —r>— • PODARJA KOMPLET ■ Stenska slika z navodili in razlago lahko pomaga učiteljem in spodbuja učence, da bi kak naravoslovni poskus izvedli doma. Kopalnica je kar primeren prostor za eksperimentiranje. STENSKIH SLIK. NASE OSONČJE NAŠE OSONČJE ■ Stenska slika predstavlja vseh devet planetov, njihov položaj v Osončju, komete in meteorje ter omogoča učiteljem pojasniti zgradbo našega Osončja. ŽIVLJENJSKA OKOLJA ■ Stenska slika je sestavni del sklopa stenskih slik, namenjenih prvemu razredu devetletke. Učitelji ob njih skupaj z učenci razmišljajo o raznolikosti živali in rastlin ter življenjskih okolij. ($) cena kompleta šestih stenskih slik je Z.500 SIT Stenske slike - prilogo revije - lahko kupite tudi posebej . Stenske slike so plastificirane in v tulcih. OPAZUJMO SVETLOBNE POJAVE ■ S pogovorom ob fotografijah na stenski sliki lahko učencem vzbudite zanimanje za prikazane pojave, razvijate njihovo vedoželjnost, usmerjate opazovanje ter jim pomagate pri iskanju odgovorov na vprašanja o pojavih iz okolja. PREPROST KLJUČ ZA DOLOČANJE ŽIVALI, KI ŽIVIJO V MLAKI ALI OB NJEJ NOVIM ■ Ena od najpomembnejših dejavnosti, kijih želimo razvijati pri poučevanju naravoslovja na razredni stopnji, je natančno opazovanje. Preprosti ključi za določanje organizmov so eden od pripomočkov za usmerjanje učenčevega opazovanja. RAZISKOVANJE ■ Za raziskovanje kot znanstveno metodo je značilno, da upošteva takole zaporedje dejavnosti: načrtovanje, izvajanje in poročanje. Stenska slika skuša te dejavnosti na stripovski način približati otrokom. cena posamezne stenske slike je 500 SIT DEVETLETKA SPOZNAVANJE OKOLJA Milica Antič, Barbara Bajd, Janez Ferbar, Davor Grgičevič, Dušan Krnel, Mojca Pečar OKOLJE IN JAZ spoznavanje okolja za prvi razred OKOLJE IN JAZ 2 spoznavanje okolja za drugi razred DELOVNI UČBENIK V DVEH DELIH PRIROČNIK ZA UČITELJE UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE UČBENIKA UPORABLJATA SKORAJ DVE TRETJINI ŠOL, KI POSKUSNO UVAJAJO DEVETLETKO. MATEMATIKA Ivana Mulec, Mateja Petrič, Terezija Uran EN DVA TRI, ODKRIJ JO Tl matematika za prvi razred DELOVNI UČBENIK V DVEH DELIH PRIROČNIK ZA UČITELJE DO STO ZANIMIVO BO matematika za drugi razred DELOVNI ZVEZEK V DVEH DELIH PRIROČNIK ZA UČITELJE EN DVA TRI, ODKRIJ JOTI priročnik za učitelje UČBENIKA UPORABLJATA SKORAJ POLOVICA ŠOL, KI POSKUSNO UVAJAJO DEVETLETKO. KOMPLETI ZA TRETJI RAZRED SO ŽE V PRIPRAVI! ZALOŽBA MODRIJAN Mestni trg 24, Ljubljana MODRIJAN tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si OKTOBER NOVEMBER DECEMBER JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER SVETLOBA 6 — DOLŽINA SVETLEGA DELA DNEVA 3 - TEMPERATURA 115 158 125 Drevo smo opazovali od oktobra 1999 do septembra 2000. Podatke o temperaturi in padavinah za to obdobje smo dobili na HMZ v Ljubljani, podatki o dolžini dneva pa so objavljeni v publikaciji Naše nebo. Naravoslovna solnica, letnik 5, št. 1 ideja: Darja Skribe Dimeč, Ana Gostinčar Blagotinšek, Dušan Krnel • fotografije: Zvonka Kos, Darja Skribe Dimeč • oblikovanje: Gorazd Rogelj