"oSmins DlBftaus « noiovtni. I IV] V I • L.1 • • i Leto LAl \ Ljubljani, v sredo 9. avgusta 193* Štev. 179 u C Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»ivd 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ? Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090 Izhaja vsak dan zjutraj, razeu ponedeljka in dueva po prazniku Ček. račun: Ljub-I|ana št. t().b5(i ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprav«: Kopitarjeva b, telefon 2993 Iz skrajnosti v skrajnost Smrt liberalizmu! to je ponosno geslo naših dni. Biti antiliberalen, je danes prav tako v modi, kakor je še pred 30 leti bilo moderno, če se je kdo proglašal za liberalca. Že se na vseh straneh oglašajo glasniki, ki mislijo, da so poklicani, da vržejo liberalizmu na grob zadnji kamen. Takoj po zmagi nemškega fašizma se je nemudoma oglasil Bcnito Mussolini — ker se je vsekakor smatral za najbolj merodajno avtoriteto — in v drobni brošuri še enkrat urbi et orbi naznanil, da bodo poslej vsi politični eksperimenti v Evropi in drugod edinole antiliberalni kot edino času primerni. »Nastopilo je stoletje avtoritete, ki sc lahko imenuje tudi fašistično stoletje. Ako je 19. stoletje bilo doba individualizma (liberalizem pomenja in-dividualizem), potem je 20. vek kolektivno stoletje in zato stoletje države. Kajti bistvena označba fašistične doktrine je njeno pojmovanje o državi, njenem bistvu, njenih nalogah in njenih ciljih. Za fašizem je država nekaj absolutnega; v odnosu do nje imajo poedinci kakor družba le relativen pomen. Država nad vse!« (Le fascisme. Doctrine, Pariš 1933, str. 52). — Oglašajo se pa tudi manjveljavni glasovi, plitva trobila slepih posnemovalcev fašizma, ki seveda najglasneje trobijo v pogrebnem zboru za političnim liberalizmom. a s tem le slabo prikrivajo svoja reakcionarna čuvstva. Vsi ti'bi bili presrečni, ako bi se Evropa enostavno povrnila nazaj pred leto 1789., ki ga lahko označimo za začetno leto državljanskih svoboščin. Vloga, ki jo ti politični sateliti v sodobnem prelomu časov igrajo s svojimi anemičnimi hrezidejnimi diktaturami, nekako sliči položaju vojnih dobičkarjev in veHžnikov med svetovno vojno. Biti politični liberalec, danes res nc |>omcnja Bog ve kakšne radikalne poze. Političen kurz gre trenutno v drug ekstrem, da jo namreč dobi s kolom po glavi ali pa pride v koncentracijsko ta-l>orišče, kdor zahteva politične svoboščine. Radikalni elementi torej niso pri liberalcih. Toda — vprašajmo se pošteno: ali se je liberalizem res docela izživel in preživel? Mar njegov ogromen dvig in ra/voj v preteklem stoletju ni dokaz, da hrani v sebi vendarle vsaj jedro življenjske resnice? Ali osebna in politična svoboda ni nadčasna, nepogrešljiva dobrina, brez katere nc more trajno živeti nc poedinec ne človeška družba? Ali ne zahteva človcSka družba, pa naj nosi kakršenkoli socialni obraz, naravno razčlenjen jc, ki ga ustvarja delo, energija, talenti in s tein v zvezi veljav i in spoštovanje? Ali poedinec in njegovo enkratno življenje ne tvori nespremenljivega len eljn vsemu, kar je človeškega in družabnega? Mar se ne zrcali v človeku pocdincu — iu samo v njem to, kar jc trajno in zavestno človeškega? Človek eksi-stira prod družbo kot razumno bitje, ki je v svojem najglobljem bistvu naravnano na določen večnostni cilj, tudi kp bi sum samcat živel na zemlji. Vso to so znane resnice. Toda duhovno nihalo sodobnega človeštva jo sunilo na nasprotno stran, in sicer v ekstrem univerzalizma in kolektivizma. To pa zato. ker je individualističen liberalizem prav tako zapustil zlato sredino in se gibal v drugem ekstremu, kjer je videl le samega sebe, le poedinca in njegove pravice. Človek kot individuum jc postal najvišja vrednota, merilo vseh stvari, božanstvo. Liberalni človek jc pozabil, kar je povedal žc Aristoteles, da jc «zoon poli-tikon«, družabno bitje, ki ga kot osebnost vežejo norme, red in dolžnost, da se uvrsti v socialni sestav družbe. Poedinec, navezan le som nase. bi kljub svojim svoboščinam in pravicam brez družbe moral žalostno končati. Njegova včlcnje-nost v družino, narod in državo je naravno dejstvo, čigar neupoštevanje ravno tako vodi družbo v razpad kakor preziranje pravic poedinca. Velik greh ekstremnega liberalizma jc bil, da teh naravnih sil ni videl, oziroma sploh ni hotel upoštevati. Z brezmejnim poudarjanjem individualnih osebnostnih pravic jc logično rahljal vezi, ki vežejo družbo in jo razkrojil do današnjega razsula. Reakcijo — da ostanemo le na političnem polju, vidimo pred seboj. Je to veliko politično gibanje mas, ki je vselej, kadar se pojavi, zanesljivo znamenje, da nekaj bistvenega v družbi ni v redu. Sodobno gibanje mase gre v antiliberalen ekstrem in hoče v svojem vse izenačujočem va-lovju udušiti in zagrniti človeka poedinca. Tu nc najdemo bistvene razlike med brezosebnim bolj-šcviškim kolektivizmom ter med fašizmom in narodnim socializmom, ki pretirano poudarjata avtoriteto »vodje« in njegovo neomejeno oblast nad »človeško maso«. »Državljanska svoboda je meščanski predsodek,« je, rekel Lenin. »Demokracija je laž in politična svoboda državljanov je proti naravi,« izjavlja Mussolini Komunizem kakor fašizem grozita, da v svojem navalu na subjektivi-zem ne bosta stila le »liberalnega« človeka, ampak človeka sploh. Duhovna pa tudi politična svoboda evropskega človeka je trenutno ogrožena od dveh strani: na eni strani od anarhije, ki jo zapušča raz-rvam liberalizem, po drugi plati pa mu grozi prisilni jopič kolektiv istične, totalne države. Svoboda duha in vesti sc bo v tej kritični periodi mogla le tako uveljaviti, da najde organskega stika z novimi, živimi tokovi. S poudarjanjem človeške svobode je treba modelirati neupravičene zahteve socialnih in političnih sil. ki iz držav lioeejo napraviti kasarne. Toda istotako je trel>0. da človek našega časa pokaže resnično voljo iu dejansko pripravljenost spraviti v sklad svoje zasebne interese z. interesi družbe in v tem smislu priznati tudi državi njene socialne pravite. Državljanske oravice morajo iz individualističnih Odgovor HMena: Reforma poljske ustave Predsednik republike lahko vlada brez parlamenta — Okrepitev senata Diktatura poljskih legijonarjev Slavvek, predsednik večinske stranke na Poljskem. (Od našega poročevalca.) Varšava, 0. avgusta 1933. Varšava je danes vsa v zastavah. 15.000 poljskih legijonarjev je prispelo sinoči in danes v prestolnico poljske republike na svoj letni kongres, ki se vrši redno na današnji dan, v spomin na fi. avgust 1914, ko je prva redna četa poljskih legijonarjev odkorakala na bojno Ironlo proli Rusiji. Ob D dopoldne so se legijonarji zbrali okrog tran-gutskih kriiev, lam kjer je ruska vlada 1863 postre- Ijala številne poljske patrijote. ki so sc dvignili ( proli tujcu. Nato je sledila slovesna maša, ki jo jc daroval armadni škof (javvliila. Najzanimivejša točka kongresa legijonarjev pa je bil govor predsednika Narodnega bloka ali Brez-strankarskega bloka (»BB«) polkovnika Valer.vja Slavvcka. v katerem je bivši predsednik vlade in uajblizji sotruduik maršala Pilsitdskega odgruil zaveso. za katero je poljska vlada >.e dalje časa pri- ' pravljala reformo poljske ustave. Polkovnik Slavvek je v svojem govoru napovedal reformo ustave »v duhu poljskih tradiciji, ker da je sedanja ustava samo produkt t nji It ne-poljskih vplivov. Državni udar I. I!»2ti. je pokazal potrebo po temeljitih .spremembah ustavnega zakona. ki je da I predsedniku republike vse premalo oblasti v primeru z njegovimi odgovornostmi. Volitve 1930 so »lavilo maršalu Pilsudskemu, ki je dosledno odklanjal diktaturo, pokorno parlamentarno večino na razpolago. Opozicija ni mogla pod vzeli nobenih daleko>ežnih akcij iu se jc po »učnem tečaju« v Brzcsču omejila le na ustmen« kritiko ob priliki proračunskih debat. Povsod v evropskih državah se vršijo velike ustavne reforme v duhu nacionalnega preporoda, ki zahteva, da sc oblast v državi koncentrira v najvišjem predstavniku ilr-lave. Poljska nc bo zaostala in ne sme zaostajati. Nov ustavni načrt daje v smislu državnih potreb poljskega naroda vso oblast v roke predsed-! iiika republiko, ki bo odslej lahko vladal tudi brci parlamenta z dekreti, ki bodo imeli veljavo zako-uov. Predsednika republike ne bosta več volila senat in sejni, kot je bila doslej navada, ampak izvoljen bo od celokupnega naroda. Postavljena bosta samo dva kandidata, in sicer bo predlagal enega odstopivši predsednik republike, drugega pa bo predloiil senat sam. Pravice senata bodo znatno povečane. Prvič senata ne bo volilo ljudstvo na podlagi splošne volilne pravice (volili so vsi moški državljani, stari nad 30 let), ampak dve tretjini njegovih članov bodo volili imejitelji dveh narodnih redov »Virtuti Mililari« in »Križa neodvisnosti«. Eno tretjino članov senata pa bo-imenoval predsednik republike Senal dobiva vrfe pravice skupščine. Na ta način bo vlada varna pred kakršnimikoli presenečenji, ker bo senat lahko vedno onemogočil vsake račune skupščinske opozicije, četudi hi slednja nevarno narasla. Polkovnik Slavvek je napovedal tudi reformo političnega življenja v tesni zvezi z reformo ustave. Vlada bo v smislu novih idej ustvarila po vsej državi posebne politične skupine, ki jim bo poverila politično aktivnost. Jedro leh novih političnih skupin bodo tvorili zopet vitezi zgoraj imenovanih nacionalnih redov »Virtuti Mililari« in »Križa neodvisnosti«. Okrog njih se bo razvijalo vse politično življenje v bodočnosti. »Strelci«, sedanja režimska luladiuska organizacija bo tvorila naraščajni kader za te nove politične skupine, ki bodo z novo ustavo prevzele usodo Poljske v svoje roke. Poljska se reorganizira pod pritiskom dogodkov v sosedni Nemčiji in prehaja definitivno pod kontrolo poljskih legijonarjev — ki so vsi in tudi edini vitezi reda »Virtuti Mililari«. , W. R. (Red Virtuti Mililari je bil ustanovljen 1792 od kralja Stanlslavu-Avgusta in reformiran 1919. Podeljen je bil z.a vojaške zasluge predvsem poljskim legijonarjein. Red »Križa neodvisnosti«; je bil ustanovljen 1930 ter je namenjen za civiliste, ki so se borili za svobodo Poljske pred in med svetovno vojno. Predsednica tega reda je žena maršala Pil-sudskega. — Op. ured.) Avstro-nemški spor Po „priiateIjshi" demnrši velesil v Berlinu Dr. Dollfuss poide v Rim „Crni oblaki nad Evropo" Rim, 8. avgusta, ž. Potovanje avstrijskega zveznega kanclerja Dollfussa sc je uradno potrdilo. /.nnno je, da je Mussolini pozval dr. Dollfussa, naj pride v Rim, venda pa še niso končane vse priprave za to potovanje. Tudi dan potovanja še ni določen. Mislijo, da bo Dollfuss prišel v Rim po 15. avgustu, ker sc hoče udeležiti šc vladne seje na Dunaju, na kateri 1m> odobren načrt o reformi avstrijske ustave, ki ga je izdelal minister dr. Ender. V Avstriji so ogorčeni nad nemško predrznostjo Dunaj. 8. avg. ž. Nacionalistična Nemčija si je snoči dovolila, da brez pomišljanja in popolnoma odkritosrčno in surovo pokaže vrata diplomatskim predstavnikom Velike Britanije in Francije, ko so hoteli na prijateljski način protestirati proti kršitvi pakta Zveze narodov iu četvornega pakta zaradi nedovoljene nacionalistične propagande v Avstriji. Nacionalna Nemčija je odgovorila hladno, da ona ni kršila nobenih pogodb in da je zaradi tega prisiljena prepovedati vsakomur vmešavanje v nemško-a v atrijske razprave. Tako ostrega in brezobzirnega tona se Nemčija v diplomatskem prometu ni posluževala z drugimi državami niti ob času Viljemove Nemčije, pa niti takrat, ko je bila na vrhuncu svojih moči, torej neposredno pred svetovno vojno. Nemški odgovor je predrzno izzivanje svetovnega čuta. Zaradi tega grozi nova katastrola ne samo za Evropo, temveč za vse človeštvo. Treba je samo še počakati, kakšen odmev bo imel nemški odgovor v Londonu in Parizu in končno tudi v Rimu, ker je pakt štirih Mussolinijeva tvorba za ohranitev miru v Evropi in v svetu sploh in ta pakt se je že pri prvi demarši pokazal kot ničvreden papir. Zagrebška vremenska napoved. Večinoma jasno s prehodno naraščajočo oblačnostjo. Še vedno vroče in stalno. postati socialne. Proti omnipotentni fašistični in komunistični državi moramo poudarjati življenjsko važnost ter avtonomi jo političnih in socialnih tvorb, ki grade in opirajo državo od spodaj. Njim je treba dati široko polje in javnopraven značaj. To je tudi smisel in namen stanovskega gibanja in organizacije družbe po stanovih, ki ga previdno nasvetu je ?Quadragesimo anno«, ki pa sc ostro loči tako od fašistične stanovske države po italijanskem vzorcu kakor od romantičnih prizadevanj Othmara Spanna in njegove šole. Krščanska socialna in politična doktrina, ki je celo stoletje bila v ostrem boju z izrastki liberalizma, jc torej tudi v nasprotju z novimi socialnimi in političnimi strujami. ki hočejo le okrepiti in pomnožiti državno oblast, da bi z. njeno pomočjo družbo s silo urejevale in krotile in ki hočejo v državne organizacije pretvoriti družabne organizme. ki le v avtonomnem življenju morejo najbolje prospevuti tudi na korist države. I rdne so le listo države, ki so zgrajene na svobodi državljanov. Kajti prava svoboda državljanov je najmočnejša konstruktivna notranjepolitična sila. ki sicer odklanja totalno državo kot škodljivo in neumestno, ker so v javnem udejstvovunju po socialnih organizmih, katerim svobodno pripadajo, itak uvrščeni in podrejeni skupnemu cilju drin. To se je tudi lahko pričakovalo, to in nič drugega. kajti od prvega trenutka je bilo jasno, da ni mogoče, da hi dve fašistični državi in dve najbolj demokratski državi v Evropi spravili v sklad svoje politične formule. Nad evropskim obzorjem se zbirajo črni oblaki in katastrofi se bo mogoče izogniti samo na ta način, če se uresniči ono, kar se sedaj čuje v mednarodnih diplomatskih krogih, namreč da Velika Britanija in Iranci ja v (ej zadevi ne bosta šli do konca, t. j. da z njihove strani ne bo storjen od tiska že napovedani ponovni korak v Berlinu. Na drugi strani pa ho to rodilo le še bolj intenzivno nacionalistično propagando proti Avstriji in seveda še močnejši odpor Dunaja proti Berlinu, kar pa seveda prav tako predstavlja veliko nevarnost za mir. Posledic seveda ne bodo mogli odobra- vati oni, ki se sedaj hočejo izogniti posledicam s tem, da nočejo žaliti in izzivati prevelike nemške občutljivosti. Dr. Dollfuss, avstrijski kancler. Kaj pravi tisk k protestu Anglije in Francije v Berlinu Dunaishi listi Dunaj, 8. avg. ž. Jutranji dunajski tisk sc bavi z nemškim odgovorom na demaršo Velike Britanije in Francije. Komentarji niso enOdušni, ker se po-' samezni listi bojijo, da izgubijo nemški tr«r. V prvi vrsti se tega boji AViener Zeitung«, nadalje krščansko socialna »Relčhspost in socialno demokratska Arbeiter Zeitung . torej danes brezpogojno najbolj merodajni listi v Avstriji, v drugo skupino pa spadajo »Neue Freie Presse", Neues Wiener Tagblatt« in >Wiener Zeitung«, ki vsi obsojajo odklonilno stališče Nemčije v znanem sporu. Uradna VViener Zeitung« piše, da pada v oči, da se nemški odgovor giblje le v mejah in smeri pakta velesil ter na-glaša, da to brez dvoma pomeni nekak umik od strani Nemčije. Iz komentarja organa francoskega zunanjega ministra izhaja, da sta se francoski in britanski poslanik v svojem protestu pri nemški vladi sklicevala na pakt Zveze narodov in poudarila, da se bosta obe oblasti v slučaju nedovoljnega odgovora od nemške strani obrnili na Svet Zveze narodov. V splošnem pa mislijo, da nemška državna vlada ne bo šla do skrajnih meja in da v tej smeri dela tudi že zunanji minister von Neurath Rešitev konflikta se je s črte Berlin—Dunaj prenesla na črti Berlin—London in Berlin—Pariz. Pakt štirih razbit Poleg tega je doigrana tudi vloga' posebnega posredovalca, ki jo je prevzel ua sebe šef italijan ske vlade. Tako se je razbila evropska konstelacija. katero je ustvaril pakt štirih zapadnih velesil. Nadaljnjega razvoja dogodkov zaenkrat ni mogoče predvideti. Če velesile ne bodo hotele požreti nemške predrznosti, potem sC bo z zadevo ha vila Zveza narodov v Ženevi. Nemška vlada bo takrat morala odgovoriti pred vsem svetom. Pri leni bodo seveda prišle na dan vse tajnosli. ki jih je spletkarila Nemčija proli Avstriji. Kako bi se končal tak proces, lo dobro vedo v Berlinu in se v tem oziru menda ne mlaja jo iluzijam. Arbeiter Zeitung' zahteva, da se zadeva spravi pred Zvezo narodov in da ta korak stori Avstrija sanin. Popolnoma drugače pišejo listi, ki. v Nemčiji niso prepovedani in želijo ohraniti nemški trg. Predvsem pričakujejo sedaj, kakšno stališče bo zavzela nemška vlada, ker Avstrija želi mirno sodelovati z nemškimi sosedi. Enako piše tudi Ncuc Krcic Presse^, ki pa jc bolj zmerna. Nemci v deliriiu Berlin, 8. avg. tg. Berlinski listi pišejo z ozirom na angleško in francosko demaršo v zelo ostrem tonu in brez oklevanja odobravajo negativni odgovor nemške vlade. Iz vseli komentarjev je jasno vidna tendenca nemških listov, ki hočejo pokazati, da je vsa stvar |»otckla iz francoske iniciative, in se na la način opisuje kot hud poraz francoske diplomacije. Lokalanzeigerc pravi med drugim, da francoski diplomaciji ni bilo za nič drugega, kakor d;1 avstrijski vladi pridobi nekoliko avtoritete pred svetom in avstrijskim narodom, kar pa ji ni uspelo. Francozi hudi Pariz, 8. avg. ž. Odgovor nemške vlade na včerajšnjo demaršo Francije in Anglije ni naletel na prijazen sprejem v francoski javnosti. Po mnenju Kclio de Pariš« je komentar, ki pa je objavila pol-u rad n a nemška agencija Conti, šc drznejši od samega odgovora. Rim se izgovarja Rim, 8. avg. ž. Po uradnem poročilu, ki ga ji objavila nemška vlada kot odgovor na demaršo diplomatskih predstavnikov Anglije in Francij". se lahko sodi, da je pakt štirih že pri prvi akciji popolnoma odpovedal. Italijanski listi tiho prehajajo preko te demarše In naglašajo, da ima Nemčija dovolj možnosti, da direktno uredi spor z Avstrijo. Človek bi radi tega lahko sodil, da je Italija popolnoma neinteresirana v vprašanju, v katerem sta Anglija in Francija prijateljsko intervenirali za neodvisnost Avstrije. Temu pa ni tako. ker je Italija najbolj odločna nasprotnica vseh kombinacij, ki gredo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Hitlerjeva akcija v Avstriji zelo vznemirja I tal i jo, ki pa mora simpatizirati s Hitlerjevim na cionalnim pokretom. To Hitlerjevo akcijo hoče spretno paralelizirati z ustvaritvijo gospodarske ga sodelovanja med Avstrijo in Madjarsko. Ko bo ta načrt postal dejstvo, se bo najbrže izvršila ratifikacija četvornega pakta, nakar bo tudi Italija lahko zahtevala od Nemčije, da spravi svojo poli liko v sklad s politiko drugih velesil v pogledu ohranitve neodvisnosti avstrijske republike. Dunajska vremenska napoved. Pričakovati je i poslabšanja vremena, ki pa ne bo trajalo dolgo. Zaton marksizma Francoski socialisti mu ulriniaio nova pola Pariz, 6. avgusta. Znano jo, da s 1 so na letošnji skupščini francoske socialistične stranke v Pari/ii socialisti nie, r.| n ■ ......- ........ . zma. Skupščina je sicer tem poslancem po j dolgi in hudi debati izrekla grajo in jim ukazala, da morajo odslej ostati v načelni opoziciji proti bu ržu jskemti režimu, ni so jih pu upala izključiti iz stranke, (lasi so izjavili, da od svojega stališča ne mislijo odstopiti. Stvar bo pri- šla šc pred najvišji forum stranke, to sc pravi, pred kongies socialistov vse države, kjer je izid tega spora popolnoma negotov. Zakaj poslanci, ki so za sodelovanje z meščansko vlado, s o i/da I i manifest, v katerem izjavljajo, da so in da bodo ostali pravi socialisti, ki nimajo tudi ničesar skupnega s fašizmom, kakor se jim to od njihovih sodrugov očita, in da bodo prav zaradi tega svojega socialističnega stališča glasovali tako, kakor so dosedaj in da oil svojega stališča, ki je diktirano od potrebe temeljite revizije socialistične dogmatike in programa, ne bodo odstopili. Marcel Deat: O socializmu na nacionalni podlagi Biseromašnik nadškof dr. Jeglič pri slovenski Materi božji na Brezjah Srebrna maša novomašmhov iz leia 1908 Karel Marks, ustanovitelj marksizma. Idejni vodja teh reformističnih socialistov je danes v Franciji profesor Marcel Deat, poslanec francoske zbornice. Deat stoji ener-' giČno v prvi liniji borbe /a nov socialistični program proti marksističnim ortodoksistom in je nedavno dni o svojem stališču zelo zanimivo izjavo po vseh svetovnih listih, ki globoko |m>-sveti v hudo krizo ne samo francoskega socializma. ampak svetovnega marksizma sploh. Deat ra/vija sledeče misli: „Razmišliali smo o fašizmu...4' Mi smo razmišljali tako o italijanskem kakor o nemškem fašizmu, in sicer ne na tako površen način kakor povprečni markMWtični znanstveniki in iiapol/.nanstvcniki, ampak brez vsakih dogmatičnih predrazsodkov, in smo spoznali (kakor so to spoznali tudi nekateri nemški marksisti), da fasi/cm. oziroma narodni so-einli/.ein, ne pomenja gole reakcije, oziroma orožja v rokah današnjega velekupitalizmu. da se socializem uničj in delavstvo ohrani v stari sužnosti. Delodajalci so pač v fašizmu nekaj takega videli, pa danes spoznavajo, da tudi fašizem stremi za neke vrste načrtnim kolektivnim gospodarstvom, prav tako. kakor socializem. in du je diferenca samo v tem. d« hoče ortodoksni marksizem pravično stanje človeške družbe doseči po /mapi zrevolticioniraiioga proletarskcga razreda, ki bi vse druge razrede iz družbe pomedel, dočim hoče fašizem diktirati tako stanje po močni nadra/.rcdni državi na osnovi principa nacionalne vzajemnosti. Zato sc fašizem poslužuje tudi religioznih, nravstvenih in domovinskih načel, čustev iu nagonov ter se hoče učiti iz tradicijo, dočim mark. si/.em enostavno \se črta. kar je dozdaj bilo, ker je prešinjen od svetli tuje. čisto abstraktne nemške filozofije Hegla. „A smo načelno demokrati" Mi kljub temu nismo nobeni rasisti, kakor trdijo ortodoksni marksisti, ker smo načeloma demokrati. Demokrati pa nismo v tem smislu. da bi spoštovali zastarele forme liberalne demokracije, njeno brezmočnost in nebogljenost in njeno lažno demokratično krinko, pod katero gotove gospodarske stranke in skupine neomejeno vladajo ljudstvo — ampak smo demokrati v toliko, da hočemo vzajemno sodelovanje vseh ljudskih slojev, tako delavcev kakor kmetov in srednjega stanu ter intelektualcev, ki naj vzajemno vzamejo v roke vodstvo države, da sc ustvari nov gospodarski red, kakršen je v osnovi sindjkalizma ali, če hočete, korporativizma s ciljem, da sc vodstvo gospodarstva izroči tistim, ki v rcsniei producirajo gospodarske dobrine, nc pa izkoriščevalcem. Če pri tem nc. simpafiziramo z nasilno revolucijo, pohaja to Iz tega, ker bi uničila ogromne obstoječe vrednote in ker našemu kulturnemu zapadu bolj pristoja, da preuredi gospodarstvo mirnim potom s pomočjo brc/pristranske, nadrazredne nacionalne države, ki bo imela resnično avtoriteto in ne bo samo mašina in prisilna disciplina, kakor je današnja družba. Fašizem - upor srednjega staau M i socialisti pridigujemo enkrat diktaturo, drugič branimo demo-kracijo bistvu gibanje, oziroma naravnost revolucija srednjega stanu, ki se brani proti temu, da bi ga sedanja od kapitalizma povzročena gospodarska kriza deklasirala in proletarizi-rala. Srednji sloji so ravno tako proti marksizmu kakor proti kapitalizmu, ker je socializem postal po vojni prazno klepetanje, neprestano kompromisijanje in nihanje med solidarizmom in revolucijo ter povdarjanje principielnc ne-popustljivosti ob istočasnem praktičnem pogrešanju v meščanski družabni red. SREDNJI SLOJI SE DANES POŽVIŽGAJO NA VSAKO FILOZOFIJO. Socialistični voditelji pa niso znali pridobiti /.ase srednjega stanu, kakor si m*" znali nikoli pridobiti simpatij kmeta. Značilno jc, da ima danes marksizem pristaše bolj v brez-koreninski velemestni inteligenci, nego v do-niorodnih slojih ljudstva. Zdaj pn mu je fašizem prevzel tudi tovarniškega delavca. Tudi to jc treba vpoštevati, da delavstvo v Franciji danes nikakor ne predstavlja večine prebivalstva, da pri nas odloča srednji stan, tako, kakor se mi zdi, da je ali dn bo sčasoma tudi v mnogih drugih državah. Internacionalizcm danes delavstvu ničesar nc koristi, ker vidimo, dn si mora na gospodarskem polju danes pomagati vsak narod sam in da se mora zanašati na svoje lastne gospodarske sile. Mi nikakor nočemo socializmu vzeti njegove univerzalne vrednosti, toda mi ga hočemo realizirati vsaj na narodni podlagi in v našem narodu samem. Drugače bo visel v zraku, kakor itak visi že davno. Orto-doksisti so jako nedosledni. Ako mi hočemo vzdržati zvezo /. meščansko demokracijo, pravijo, da se hočemo pobnržiijiti, če pa to sami delajo, je to samo »prehodna etapa* lia poti ilo socializma«, kakor so se tega nndrgnili iz Mark* sovih knjig. Če demokracijo, kakršna jc v resnici, grajamo, pa jo skušamo popraviti in iz-čistitii ter na njeni podlagi ustvariti nov socialni red z vsem j dobro mislečimi ljudmi, potem nas naši tovariši dolžijo fašizma ali podpiranja fašizma — sumi pa neprestano sklepajo kompromise s to »napol fašistično« biiržuazijo. Enkrat pridigujejo množicam diktaturo proleturiata, drugič pa, ko sc hočejo diktature polastiti fašisti, pa zopet kličejo ortodoksni marksisti ves narod na plan za obrambo demokracije! Ali je poleni kaj čudnega, če ljudstvo tak protislovni nauk odklanja? „!Vaš socializem ne bo izgubil vrednosti, alto ga zgradimo na narodni podlagi" I Ni se treba bati — tako zaključuje Deat svoje misli — da bi v Franciji zavladal knk fašizem po italijanskem ali nemškem kovu. Francija je iu bo ostala demokratična, kakor bosta ostali demokratični tudi Anglija in Amerika. Mi nc poznamo nobenega francoskega plemenu. Mi poznamo samo francoski narod, ki je nastal i/, mešanja in združitve različnih plemen, i/ česar se je ustvarila naša visoka kultura. Naš Micinli/.oni in noše kolektivno gospodarstvo v pravili mejah, ki nc zadušijo individualne posesti, pogona in dela, nc bo izgubil svoje vrednosti in svojega pomena za vse človeštvo, ako ga /grabimo na nacionalni podlagi. Ortodok-sisti, ki tega /u I i bog šc vedno nc razumejo, bodo v doglednein času prepričani o neizprosnosti razvoja realnega življenja. V ortodoksnem taboru vlada zaradi i/jav Dcala in njegovih tovarišev seveda velika ne-volja in razburjenje. Da povdari moč socialističnih kolektiv ističnih idej. jc stranka mobilizirala te dni učiteljstvo Francije, ki je po krivdi dosedanjega framasonskega šolskega sistema po veliki večini v taboru socializma in šc ekstreinnejšili struj. Toda prireditelji lega učiteljskega kongresa ne bodo mogli utajili dejstva, du socializmu vedno bolj primanjkuje pritoka novih sil i/ mladine, ki sc radikalno' odvrača tako od framasonstva kakor od njegovega socialističnega otroka. A. IL Volitve v mestne občine Belgrad, 8. avg. 1. Kakor je : Slovenec že poročal, je bila prod dnevi v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri se je pretresal zakonski osnutek o mestnih občinah. Konferenca je končala svoje delo. Po dobljenih informacijah bo izdelani zakonski načrt o mestnih občinah predložen narodnemu predstavništvu v pretres na jesenskem zasedanju. Volitve v mestna zastopstva se bodo vršile že decembra ali pa spomladi prihodnjega leta. Po novem zakonu o mestnih občinah bodo volitve za mostna zastopstva, ki jih ni zajei občinski zakon z dne 1-1. marca 19:53. To so sledeča mesta: Bakar, Banja-luka, Bela Crkva, Belgrad, Bihač, Bitolj, Beiovar, Brod na Savi, Valjevo, Varaždin, Vel. Kikiinda, Vel. Bečkerek, Vinkovci, Virovitica, Vranje, Vršac, Vukovar, Dubrovnik, Zagreb, Zaječar, Zemun, ,lago-dina, Karlove«, Koprivnica, Kotor, Kragujevac, Kru-ševac, Križevci, Kunianovo, Leskovac, Livno, Ljubljana, Maribor, Sremska Mitrovica, Mostur, Niš, Nova Gradiška, Novi Sad, Osijok, Pančevo, Petrinja, Peč, 1'irot, Podgorica, Požarevac, Slavonska Požega,, 1'ri-zren, Priština, Ptuj, Ruma, Sarajevo, Senta, Senj, Sisak, Skoplje, Smederevo, Sombor, Split, Sremski Karlovci, Stara Kaniža, Stari grad na llvaru, Subo-tica, Sušak, Tetovo, Travnik, Tuzla, Užice, Hvar, Ercegnovi, Celje, Cetinje, Čakovac, Cačak, Šabac in Šibenik. Predavanje ministra Mohoriča Ljubljana, 8. avg. Nocoj je v Ljubljanskem klubu imel bivši trgovinski minister Ivan Mohorič daljše zelo poučno in znanstveno predavanje o svetovni gospodarski konferenci v Londonu, kjer je kot delegat zastopal našo državo. Minister Mohorič je analiziral predpogoje, ki bi bili potrebni za uspeh le konference, ki ni mogla popolnoma uspeti, ker se gospodarski problemi niso zajeli zadosti globoko in z neobhodno potrebno resnostjo. Številni poslušalci, predvsem iz vseučiliških in gospodarskih krogov, so z velikim zanimanjem sledili predavanju ministra Mohoriča, ker jim je odkrilo mnoge vpoglede v resnobo svetovnega gospodarskega položaja. Podrobno poročilo bomo priobčili v naslednjih dneh. Belgrajske vesti Belgrad, 8. avg. 1. V soboto 12. t m. bo v prostorih glavne Zadružne zveze redna seja članov ži-tarske seikcije, na kateri se bodo pretresala razna aktualna vprašanja. t Belgrad, 8. avg. 1. Prosvetni minister je izdal odlok, na jiodlagi katerega bodo lahko zagrebške srednje šole sprejemale dijake v svoje šole brez ozira na teritorijalno pripadnost v slučaju, če bodo ti dijaki stanovali v nadSkofovsikih zavodih Brezje, 8. avgusta. Brezje, naša najlepša božja pot, je bila včeraj, 8. t. m., priča preganljive dvojne slovesnosti. Ob pol 8 se je pripeljal iz Begunj na slavnostno okrašenem vozu prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; spremljali so ga številni konjeniki v narodnih nošah. Prevzvišenega gospoda nadškofa je spremljal njegov nečak, glavni asistent Družbe Jezusove, g. P. Anton Prešern. Prevzvišenega gospoda biseroniašnika so ob slavnostnem l zvonenju slovesno sprejeli samostanski gg. duhOv- ! niki in množica vernega ljudstva, Prevzvišeni gospod nadškof je nato ob 8 daroval pri Marijinem oltarju zahvalno daritev. Marija Pomočnica je po njegovi zahvali in priprošnji še bolj naša Mati! Prihod knezoskofa dr. Rozmana Ob 9 so se prekrasno doneči zvonovi brezijski znova oglasili v slovesni pesmi. Pripeljal se jc prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman, da v sredi gg. duhovnikov-tovarišev, ki so 1. 1908 stopili v Gospodovo službo, daruje zahvalno in prošnjo srebrno daritev. Slovesen je bil sprejem pred cerkvijo, ozaljšano, pri vhodu zastraženo z mlaji in zastavami. Prav pri vhodu je čakal na g. knezo-škofa tudi prevzv. g. nadškof dr. Jeglič. Ob strani priljubljenega svojega škofa so se zbrali gg.: dekan Fatur, prof. dr. Trdan, msgr. Zupančič, katehet Tome, župniki: Čadež, Dimnik, Golob, svetnik Ka-stelic, Klemenčič, dr. Klinar, Kragl, Lovšin, Peča-rič, Primar, Vodopivec, Žbontar. Ob 10 jc imel prevzv. g. knezoškof dr. Rožman cerkven govor; vsi navedeni gospodje in množica vernikov je s hvaležnim srcem poslušala njegovo ju- bilejno besedo: Doba božjega usmiljenja je; duhovnik naj bo glasnik božje usiniljenosti. V srca g o-bine so segale besede prevzv. gosp. govornika, ki jih je govoril ljudstvu in svojim tovarišem srebrno-mašnikom. Nato je Prevzvišeni daroval zahvalno sv. mašo pri milostnem oltarju Matere božje; pre-sveti daritvi je prisostvoval tudi prevzv g. nadškof dr. Jeglič, ki je pred 25 leti vse te gg. srebrno-mašnike posvetil v Gospodove duhovnike. Navzoč je bil tudi visokočastiti asistent Družbe. Jezusove, g. P. A. Prešern, ki tudi letos praznuje svojo srt-brno sv, mašo. Srebrn« „Te Deum" Ob kpneu sv. maše je prevzv. g. celebrant zapel v imenu vseh gg. duhovnikov-tovarišev: »Tebe Boga hvalimo«, ln zadonela je po veličastnem Marijinem svetišču zahvalnica, kakor jo pač zna zapeti samo breziiski cerkveni zbor, ki je tudi med sv. mašo prekrasno prepeval pod vodstvom g. organista Boleta. Nato je prevzv. g. knezoškof ob asistenci vseh gg. jubilarjev zapel pretresljivo »Reši me, Gospod« in se v iskreni molitvi spomnil vseh umrlih tovarišev; sedem jih je že odšlo po plačilo Gospodovo Po skupnem kosilu v gostoljubnem samostanu so se gg. jubilanti ločili od Marijinega svetišča. Ob tričetrt na 4 je slovesno zvonenje naznanjalo odhod prevzv. gospodov nadškofa in khezoškofa. Verniki so bili ene misli: srečni srebrnomašniki. ki imajo v svoji sredi pri Mariji njega, ki jih je pred 25 leti poslal v vinograd Gospodov, in katerim daruje zahvalno daritev njihov nadpastir, ki tudi 25 let deluje zvesto v Gospodovi službi! Codos -Rossi -Balbo: junaki zraka Francoski triumf Bciriit, 8. avg. (a) Codos in Rossi, ki stat prispela v Rayack, sta preletela 9400 km dolgo pot v 55 urah. Pristanek se je izvršil brez slehernega incidenta. Letalca sta zelo dobro razpoložena in srečna, da sta dosegla nov svetovni rekord v premočrtnem poletu. Izjavila sta, da sta zelo hvaležna letalskemu ministru Cotu, na čigar pobudo sla šla v Združene države in se lotila poleta, ki je vnovič potrdil sloves francoskega letalstva. Letalca sta v izjavi, ki sta jo podala, izrekla tudi zahvalo Američanom, ki so ju toplo sprejeli. Pariz, 8. avg. AA. Vsi francoski listi posvečajo svojo prvo stran navdušenim komentarjem nad čudovitim uspehom, ki sta ga dosegla letalca Codos in Rossi, ki sta vrnila Franciji dolžinski letalski rekord, najtežji in najbolj zavidanja vredni med vsemi letalskimi rekordi. Letalo, ki sta z njim Codos in Rossi preletela to velikansko razdaljo, je enokrovnik Bleriot s 500 k. s. in 12 bencinskimi rezervoarji, v katerih je prostora za 8000 litrov bencina, Letalo lahko leti s to zalogo 70 ur. Listi čestitajo lct,alcem, da nista po nepotrebnem tvegala poleta do skrajnosti, to jc do popolnega izčrpanja bencina, ker bi potem morala sredi noči pristati bogve kje v puščavi. Zgraditelj aparata Bleriot, ki mu gre nemajhna zasluga za ta uspeh, piše v »Jurnalu«, kako težko je zgradili takšno letalo, ki leti zdaj že cela tri leta brez defekta in je imelo pred tem rekordnim poletom za seboj že 8C0 ur vožnje in svetovni re- kord v zaprtem krogu. Dalje našteva Bleriot neštete težkoče, ki sta jih morala letalca na tem poletu premagali: saj sta predela ves Atlantik, ne da bi ga bila sploh videla! Zato je ta polet nc samo odlično izpričevalo za pogum-in sposobnost Co-dosa in Rossija, temveč tudi za letalo samo. Balbo se vrača • Rim, 8. avg. (a) Ker bo trajal Balbov pre'ct Atlantika dvanajst ur, ni pričakovati, da bi eskadra prispela na Azore pred 20. uro. Prvi del eskadic, to je 15 letal, bo pristal v Punti del Čada, 2651 km od Shoal-Harboura, nato bo pa letel 1500 km do Lizbone, Druga skupina pod poveljstvom generala Pellegrinija bo pa pristala v Horti, 2500 km od Shoal-Harboura, in nato nadaljevala polet v 1700 kilometrov oddaljeno Lizbono. Letala pričakujejo v Rimu v nedeljo. London, 8. avg. (a) Reiiter poroča: Davi ob 3.15 je Balbova eskadra 24 letal odletela na povratek v Evropo. Lizbona, 8. avg. (a) Iz Horle poročajo, da nadaljuje Balbova eskadra normalno Svoj polet proti Azorom. Tam jo pričakujejo okoli 16. uo; krajevnega časa. PoVski letalci okrog sveta Newyork, 8. avg. (a) Poljska letalca Benjamin in Jožef Adamovicz sta odletela proti, Ilarbor-Graceu na Novi Fundlandiji, lo je na prvo etapo svojega poleta čez Atlantik na Poljsko. Revolucija na Havani Uporniki zahtevalo orfsfop predsedn ha Machada 3Vashington, 8. avg, (a) Zunanje ministrstvo je dobilo iz Havane poročilo poslanika Wellcsa, ki naglaša, da je položaj silno resen. Vesti o vzrokih stavke, ki se jc iz nje izrimila pobuna, so slej ko prej kontradiktorne. I/,prva so mislili, ilu je Machada sam izzval stavko, v nadi, da bo tako izvršil pritisk na Wellesa, toda ta domneva ne je hitro razpršila, ker se je pokazalo, da je, bil očitni namen stavke, ki se je razširila na ves otok, pregnati Machado. Po najnovejših vesteh so stavko izzvale delavske organizacije s podporo študentov. Zunanje ministrstvo je izprva mislilo, da ho stavka okrepila vpliv We!lesa, zdaj pa vidi, da čedalje bolj narašča napetost in mnoga nasilja resno ovirajo njegovo delovanje. Toda naj bodo izvor stavke in cilji gibanja takšni ali takšni, zunanje ministrstvo jc trdno odločeno, da pošlje vojne ladje le v najskrajnejšem slučaju, ker bi se takšna ekspedicija tolmačila kot pomanjkanje zaupanja v Wcllesa, kar pa nikakor ne drži. Gotovo jo le to. da posveča zunanje ministrstvo razvoju dogodkov na Kubi največjo pozornost, Zato je bil tudi Roosevelt ves včerajšnji dan osebno v telefonski zvezi z AVelle-soin in ponudil Kubi posredovanje USA za ureditev sporov. V uradnih krogih sc strinjajo z VVcllcsom. da ho le ostavka Machada vrnila deželi mir. Če sc pa to ne ho zgodilo, naglašajo, da bo morala USA, čeprav še tako nerada, poslati stojo vojne ladje pred Kubo, da prepreči, da no ho zavladala na otoku popolna anarhija. Na ameriško vlado jc napravilo posebno velik vtis, da nekateri višji kubanski častniki niso hoteli sodelovati pri lidušenju stavke. V tukajšnjih krogih pričakujejo razpleta krize v dveh ali treh dneh in upajo, da bo stopil na mesto Machada polkovnik Carlos Mendicta, ogorčen nasprotnik Machadc, ker ga jc bil le ta vrgel v ječo. Carlos je pozneje pobegnil v USA, kjer sc šc zdaj nahaja. Pariz, 8. avg. (a) Iz Havane poročajo, da je pri neredih, ki jc do njih tam prišlo, našlo smrt 26 ljudi, ranjenih je pa 160. Vse bolnišnice v Havani so prepolne ranjencev. Vsak stik z ranjenci je prepovedan. Policija je izdala odlok, s katerim prepoveduje tudi objavljanje kakršnihkoli vestit o stanju ranjencev. V ozadiu - USA? Ncvvvork, 8. avg. tg. Kakor poudarjajo vladni krogi v Havanni, so rcvolucijske dogodke na Kubi izzvale ameriške Združene držnve, ki želijo, da hi padel sedanji predsednik Machado. Združene države celo financirajo revolucionarno gibanje na Kubi. Kubanski parlament pa se kljub temu, da demonstracije proti Maehadu naraščajo, solidarizira s predsednikom vlade in izjavlja, da je zadosti močan, da sc protivi dvostranskemu pritisku, ki prihaja od ameriških Združenih držav in od vstašev. Mesto llavanna je danes kakor vojaški tabor. Oddelki vojske in policije križarijo po ulicah. Povsod so postavljene strojno puške. Včeraj popoldne je na ulicah prišlo do strašnega prelivanja krvi, ko je množica več tisoč demonstrantov prišla pred palačo predsednika Machadc iu zahtevala, da diktator ile-misionira. S strehe predsednikove palače pa .»o začeli streljati s strojnicami v množico ljudi, ki je iskala zaščite v sosednih parkih. V hipu je bito več sto ljudi na zemlji. Samo policija je imela 26 mrtvih, več sto pa je bilo prepeljanih v bolnišnice. Število ranjenih jc najbrže še večjo, ker s« demonstranti mnogo ranjencev odnesli s seboj. London, 8. avg. ž. Po vesteh iz Havane so tamkajšnji uradni krogi zelo v skrbeh radi nemirov v državi in se bojijo, da bo Amerika intervenirala z vojaštvom. Tragična smrt otroka Verd, 8, avgusta 1033. Danes popoldne, sc je igral oh Ljubljanici v Verdu osemletni sinček posestnika Jakoba Žitka. Oddaljil se jc od kopalcev in zašel pod tam.,stoječo iago, kjer pa jc voda plitva, vsled česar ni mogel nihče slutiti kakšne nesreče. Fantek pa 8«! je spravil nad cementno korito za turbino. Tam mu je ali spodrselo ali pa se jc v temi ninrda zadel oh kakšen tram. da jc omahnil v korito. Ko so fantka pogrešili. in ga nikjer pod žago ni bilo najti, so navzoči takoj zaslutili hudo nesrečo. Z vso naglico so izpraznili korito, kjer je ležal ua dnu ubogi doček. Navzoči zdravnik g. dr. Marolt ga je poskusil i umetnim dihanjem obuditi k življenju, vendar jc bilo prepozno. Fantek jc hil sin uglednega načelnika Ink. Mlekarske zadrugo in cerkv. ključarja g. Žitka, s katerim sočustvuje vsa okolica. Naj dobro Žil-kovo družino tolaži Bog. ki je pridnega fantka r svoji neskončni previdnosti poklical med svoje angelčke. Novela It obrtnemu zakonu Belgrad, R. avgusta, (u). V svrlio pravilnega izvajanju obrtnega zakona se pripravlja v ministrstvu /a trgovino in industrijo po nalogu trgovinskega ministra zakonski predlog o dopolnitvah obrtnega zakonu. S temi dopolnitvami naj bi se ustvarilo jasno in precizno pravno stanje, tako 31 kg, ki nosi napis: V božjo slavo — Lamhergov spomin — dobrotnikom v zahvalo — na griču tem donim. Slučaj je menda hotel, da so Bistričani istočasno obnavljali spomin na prvega ljubljanskega škofa, ko je v bližnjih Begunjah obhajal demantno sv. mašo on-dotni rojak nadškof dr. Jeglič. Že v soboto so Bistričani v slov osnem sprevodu spravili novi zvon i k cerkvici. V nedeljo popoldne pa je okrog cerkve i vse zaživelo. Vaščanom so se pridružili Tržičani in prebivalci sosednjih vasi. Na poti od demantno sv. I maše iz Begunj so prišli številni Tržičani v na-| rodnih nošah. Ob štirih je domači g. župnik v po-I ljudnem govoru razložil ustanovitev ljubljanske i škofije in pomen ter delo prvega ljubljanskega I škofa Lamberga, bistriškega rojaka. Med govorom I je bila odkrita spominska plošča, a po govoru je g. župnik A. Vovk blagoslovil novi zvon ob asistenci štirih duhovnikov. Po blagoslovitvi so bile v kapelici pred cerkvijo pete litanije pred Najsvetejšim. Proli koncu pobožnosti je pa med ljudmi kar naenkrat završalo. Nenapovedano in nepričakovano se je pojavil med ljudmi sivolasi starček nadškof dr. Jeglič, ki se je s svojim spremstvom pripeljal iz Begunj. Peš ,je prevzvišeni nad-pastir prišel po precej strmi poti do cerkvice in kot mladenič pokleknil kar na prostem k blagoslovu. Po opravljeni pobožnosti je g. župnik Vovk ob spominski plošči prvega ljubljanskega škofa pozdravil g. nadškofa dr. Jegliča kot osem in dvajsetega v vrsti •ljubljanskih škofov in g. škofa dr. R o ž m a n a kol devet in dvajsetega v tej vrsti. Pozdravu so sledile navdušene ovacije vseh navzočih. Prevzvišeni nadškof si je potem s svojim spremstvom, v katerem so bili poleg škofa dr. Rozmana še g. Prešeren D. J., ravnatelj škofijskih pisarn -Jagodic in škofijski tajnik Mervec, ogledali cerkvico z znamenitim lesenim sitropom in novi zvon. V prijaznem razgovoru z domačini se je na-I čelo tudi vprašanje, če ni morda prvi ljubljanski i škof begunjski rojak, rojen na Kaninu pri Be-■ Kunjnh. Pa so rekli Bistričani, da naj nekaj časti tudi njim ostane, saj se Begunjci že itak preveč poslavljajo. Tudi otroci so poklonili g. nadškofu šopek cvetlic; na poti od cerkve pa so se kar , zgrinjali okrog njega in vsak je dobil prijazno 1 besedo. Do ceste so ga spremili poleg števiinega ljudstva tržiški župnik Vovk, kovorski župnik Fr. Zabret, lomski župni upravitelj ŠparhakI in kaplana Hitti in Zakrajšek. Bistričanom pa bo ta dan še dolgo v spominu in še pozni rodovi bodo vedeli povedati, kako sta bila navzoča ob odkritju spominske plošče prvemu ljubljanskemu škofu osem in dvajseti in devet in dvajseti ljubljanski škof. stitev, češ da slovenski učitelj ne more vzgajati nemških otrok v nacionalnem duhu. Tako se je začel dež. šolski nadzornik Benda z njim posrajati. Ponujal mu je razna dobra mesta v nemškem delu Koroške, a Horvat je poudarjal, da so prav tako nemški učitelji v slovenskih krajih nesposobni za vzgojo slovenskih otrok, tem bolj. ker niti jezika otrok ne znajo. Po dolgih pogajanjih je leta 1913 vendar dobil mesto nadučitelja v slovenski Globasnici. Leta 1918 je bil imenovan za nadučitelja v PrevaJjah ler je nastopil službo že pod jugoslovansko vlado 7. januarja 1919. Njegovo veliko delo v Prevaljah je bila preosnova šestraz-redne nemške šole z dvema ekspoziturama v jugoslovansko, kar se mu je v kratkem času posrečilo. Tako je doživel zadoščenje za vse zapostavljanje tekom svoje službe. A še tam ga je dosegel jxi-slednji udarec nemških nasprotnikov. Začetkom maja 1919 je vdrl Volkswehr v Prevalje, oropal šolo in stanovanje, žena mu je zbolela in dva sina mu je vzela nenadna smrt. Leta 1922 je bil upokojen, še mnogo prezgodaj — od tedaj biva v Kamniku, kjer vrtnari, piše in poje. Naj starosta koroškega slovenskega učitelj-stva še dolgo let v miru živil Prvi nadškof na Triglavu Naš velikani Triglav je videl že mnogo odličnih goslov. A pretekle dneve je doživel prav poseben obisk. 64 letni belgrajski nadškof o. Ivan Rafael Rodič je obiskal triglavsko pogorje in sam Zoper vročino sv&rn perilo Nič ne osveži bolj kakor svežs perilo, kadar je vročina. Seveda — mora biti zares sveže, čisto in mora propuščati zrak. Zato ga moramo prati z dobrim milom, ki se da do čistega izplakniti iz perila in ne zadela vlaken. Šele tedaj je perilo res čisto in zadosti luk-njičasto za vroče poletne dni. Samo GAZELA TERPENTINOVO MILO G T J 9 55 PER,L° čisto IN ZR/V S Danes, 9. avgusta obhaja v Kamniku, na svojem tihem domu, 70 letnico Lovro Horvat, najizrazitejši predstavnik redkih slovenskih učiteljev na Koroškem.. Luč sveta je zagledal v znani, narodno zavedni Kramarjevi hiši v Bistrici v Rožu — po starših je kranjskega rodu, oče mu je bil iz Železnikov, mati iz Naklega. Pri stricu Zormanu, župniku v Kolovratu in Nevljah, se je v dijaških letih napil poguma in neuklonljivega slovenskega mišljenja, da je vztrajal na učiteljišču vkljub temu, da je zaradi širjenja slovenskega Einspielerjevega tednika »Mira« in ustanovitve slovenskega pevskega zbora dobival ukore. Na svojih službah v Kazazah ob Žili, v Gorjah in Cačah je vse svoje moči in znanje posvetil slovenskemu ljudstvu, katero je učil sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva. Posebno pa je gojil petje. Povsod je ustanavljal pevske zbore, zbiral narod, pesmi, jih vadil v svojih zborih, da se je ta dra-oceni zaklad koroških Slovencev ohranil in oživil, .al, jih saim do zadnjega ni objavljal, dajal jih je drugim zbirateljem na razpolago. Oskar Dev ima bisere svojih zbirk deloma vprav od g. Horvata, | o. pr. prelepo »Čej so tiste stezdice«. — Da mu nemškoinacionalni krogi niso bili naklonjeni, je J razumljivo tembolj, ker je bila od zgoraj dana ' direktiva, naj je vsak koroški učitelj med Slo- i venci pijonir in nosilec nemške kulture. Horvat je ' po smrti Frana Ellerja, učitelja v Mariji na Žili, ostal edini slovensko misjefti in delujoči učitelj med Slovenci na Koroškem, šele v zadnjih letih pred vojno je mariborsko učiteljišče dalo nekaj mlajših narodnozavednih učiteljev tudi na Koroško. Nemško in riemškomisleče učiteljstvo mu je zaradi slovenskega delovanja napovedalo bojkot, nemškonacionalno čssopisje se je neprestano zaletavalo vanj, med ljudstvom pa je užival vedno največje simpatije, pa tudi pristni Nemci so ga spoštovali. A nasprotniki so dosegli, da je bil »kljub najodlirnejši kvalifikaciji — saj je za svojo novo metodo pouka v pisanju in branju dobil poseben pohvalni dekret — premeščen od Žile, kjer je deloval 23 let. v nemški Pontafel ob italijanski meji, kjer je tedaj 56 nemških uradnikov stražilo ogroženo nemštvo. Upali so, da ga te razmere ■drejo iu prelevijo v slugo nem šiva — a skovali so še bolj jeklen slovenski značaj. Iver Horvat dn-geg.i ni mogel, je s svojim družinskim pev-•kini zborčkom prepeval slovenske narodne pesmi. Vsenenici v Pottta?)u so zahtevali njegovo prem" Triglav. Prevzvišenega nadškofa sta spremljala njegov tajnik o. Justin Čmelar in konzultor iz Beč-kereka don Janko Amtun, llične goste sta vodila univerz, asistent p. Janez Žurga in p. Konstantin. — G. nadškof se je vzpel reiz Kot na Staničevo kočo in odtod na Kredarico. Drugo jutro je opravil prevzvišeni v kapelici na Kredarici sveto mašo. Okrog 10 se je podal po klinih na vrh Triglava prav do Aljaževega stolpa. Malo bolj počasi je šlo, a vztrajna hoja g. nadškofa ni omagala. Na vrhu Triglava so navzoči planinci visokemu gostu prav iskreno čestitati in mu zapeli oživijo«, za kar se je g. ladškof prisrčno zahvalil. Razgled z vrha je bil krasen in g. nadškof se ni mogel načuditi krasoti in romantiki naših planin. Prevzvišeni gosp. Rodič je bil prvi nadškof, ki se je povzpel na Triglav in se tam vpisal v spominsko knjigo. Gostje so se nato spustili na Aleksandrov dom, odtod skozi Voje v Bohinjsko Bistrico. Turisti so povsod navdušeno pozdravljali odličnega in iskrenega prijatelja naših planin, fi. dr. J. Reich in g. C. Zalokar sla zelo razveselila prevzvišenega s krasnimi šopki planinske flore, itlasli lepili planinik. Res malo utrujcui, a (»olm dobre volje ter Slovenski duhovniški naraščaj v Ameriki Ljubljana, 7. avg. Ameriška Slovenija vedno krepkeje stopa v vrsto drugih katoliških ameriških narodnosti tudi z vedno večjim številom idealnih mladeničev, ki stopajo pred oltar božji kot duhovniki. Število starih pijonirjev duhovnikov, ki so iz domovine odhiteli v Ameriko za svojimi rojaki, da so jih tam veni i 1 i k Bogu, se vedno manjša. Zato pa hoče ameriška Slovenija tudi v leni oziru zase poskrbeti, da slovenski oltarji po slovenskih župnijah ne bodo ostali prazni, ali da jih ne bodo še tako kmalu zavzeli duhovniki tujih narodnosti. Prav te dni imamo lako kar j>et ameriških slovenskih bo-goslovcev tu v naši sredi, ki so prišli v Slovenijo, da se spoznajo z razmerami, v katerih živi naš narod tu doma, da ga bodo bolje poznali in lažje vod.ili kot njeigovi bodoči duhovni voditelji. V Mariboru sta dva frančiškanska klerika iz Lemonta, fr. Leonard Bogolin iz Chicaga in fr. Marcel Ma-rinčok iz Clevelanda, v Polhovem Gradcu je lia počitnicah g. Setničar iz Wauikegana, ki študira v ameriškem kolegiju v Rimu na chicaško nadško-fijo, v Ljubljani je bil te dni g. šuštaršič iz Clevelanda, ki študira v Innsbrucku za clevelandsko škofijo in je sedaj na počitnicah v Vavti vasi pri Novem mestu. V nedeljo zvečer ob pol osmih pa je odšel nazaj v Ameriko chicaški rojak p. Janez Vianej Trinko, ki je bil posvečen v mašnika v Ljubljani. Pred tremi leti so ga poslali njegovi predstojniki sem v domovino, da tu konča svoje študije in se nauči jezika. P. Janez je prvi chicaški Slovenec, ki je postal duhovnik, in prvi, ki je končal osnovno šolo na slovenski šoli sv. Štefana. Njegovi starši so domu na Primorskem v gorah nad Kobaridom in žive v Chicagi. Sestra je šolska sestra v Lemontu V sorodu je s slovenskim pesnikom Trinkom. Prvo sveto mašo je imel na Brezjah dne 3. julija. Obisk J je te dni tudi kraje, kjer so doma njegovi starši lia Primorskem, kjer I'. Janez Vianej Trinko so mu povsod pripravili velik in lep sprejem. Prvo slovesno sv. mašo bo imel pa v Chicagi v cerkvi sv. Štefana 20. avgusta. G. novomašuiku želimo obilo božjega blagoslova v njegovem bodočem delovanju kol duhovni voditelj ameriških naših izseljencev. Ko se vrača nazaj domov, naj nese iskrene pozdrave vso Slovenije našim bratom in sestram onstran morja! Prav srečno poti f Gospa z Rudnika Nikdar svoj živ dan ni pokrila klobuka in kar nič se ni ločila od gospodinj na drugih domačijah, pa so jo vendar vsi klicali samo za gospo. Gospa so rekli — gospa so ukazali — gosjio vprašaj — gospo prosi — gospa so dali — gospej se zahvali.« , 3H JHa| aMfv^HjBsž« HfjHBBB Tako so se začenjali in tako so se končavali pogovori med kopači in obirači v trsju in med kosci in orači na polju Bilo je pa tudi res. Kdor je pogledal v njen obraz, kdor je videl njeno ponašanje, ni tej ženi mogel reči drugače kakor gospa, ali pa — mama. navdušenja za naše lepe planine so se odlični gostje vrnili v soboto zvečer v Ljubljano. Čestitamo tudi m,i prevzvišenemu g. nadškofu na lej Iliri ler ga vabimo, naj še večikral obišče uase lope piaiiiut*- j Za mamo je niso klicali samo njeni otroci, Tončka in Fani, Tinca in Tine; še celo stric Vinko, njen rodni brat, se je z nečakinjami in nečakom kljub svojim šestdesetim letom večkrat zmotil in jo poklical za mamo. Drugače je bilo pa kar ljubeznivo slišati, kako je osiveli gospod nazival osivelo gospo še vedno s Francko. i Za vse druge je bila pa nekaka posebna odlika, če smo smeli reči gospej z Rudnika — mama. Bolehala je že delj časa, pa nismo mislili, da gre tako zares.. In kakor bi pomenilo. Opešale so ji oči, ni čuda pri sedeminšestdesetih letih, in zaželela si je pred kratkim molitvenika z velikimi črkami in obširno vsebino. Pa je koj vedela povedati, da je Večno življenje« — tiskano leta devetnajststo — zastarela in za njo prevsakdanja knjiga. Kako bi tega ne vedela! Saj je vse življenje, posebno zadnjih osem let na Rudniku, v knjigi in časopisju sledila veselju in bridkostim svojega rodu. — Zadnje dni se je počutila boljše. Kakor dora-ščajoče dekle je pela z najmlajšimi, s Tonco in Mirkom, in med pesmijo skrbela, če so vsi pri hiši oskrbljeni z jedjo in kruhom in vinom. Kadar se je nadejala domačih ali prijateljev, je pripravila vse kakor za praznik. Kruha je na-pekla in potic, zakurila peči in razgrnila perilo in iz vseh vogalov je pripevala ljubezen. Ni bil samo slučaj, da so se sešli. pred njeno smrtjo vsi njeni otroci in brat na Rudniku. Ni' bil slučaj. Ljubeče srce jih je klicalo. Potem pa —. Kakor bi nikomur ne hotela biti v nadlego, je v petek zjutraj, ko se je solnce pripeljalo nad vinske gorice, kar nevtegonia zaprla svoje dobre in od bridkosti življenja utrujene oči. ( Gospa z Rudnika je umrla. Po vinogradih okrog cerkve sv. Jerneja je pa utihnila pesem in ; oglasil se je jok. »Gospa — mama — Francka—!« V nedeljo popoldne so pa zanesli gospo z Rudnika v Sromlje in jo položili k večnemu odpočitku med same vinske trte. Če je bilo koinu kdaj ustreženo, da tam čaka vstajenja, kjer si je želelo njegovo srce, je bilo ustreženo gospej z Rudnika. Samo v to se bomo težko uživeli ob trgatvi v jeseni, ko se bo vsenaokrog oglasila pesem o veselju Štajerca, da bo grob v Sromljah lili in nem. Ljubljanske vesli: Selilve in borbo za mala stanovanja Pes jim je več ho proletarski otrok Ljubljana, 8, avgusta. Veliko preseljevanje najemnikov traja že po starih predvojnih običajih prve dneve v avgustu, tako do 8. morajo najemniki, ki so jim bila stanovanja odpovedana ali pa so jih gospodarjem sami odpovedali, pobrati vse svoje premičnine in se seliti v nov stan. V tem času so bili za postreščke dobri posli, kajti zaposleni so bili kar od zore do mraka in so na velikih vozovih prevažali mobilije iz ulice v ulico. Ljubljanski postreščki so bili letos z avgustovim preseljevanjem razmeroma zadovoljni, pritožili pa so se, da so imeli hudo konkurenco, kajti mnogi so selitev izvršili za veliko nižjo odškodnino odnosno plačilo. Prve dneve je bilo vse polno voz na ulicah, ki so prevažali lepo, a tudi borno pohištvo najemnikov. Mnogi so se selili celo ponoči, ker podnevi niso zaradi zaposlitve imeli časa. V Ljubljani in neposredni okolici je bilo v avgustovem terminu do 400 selitev. Bili so dostikrat prav žalostni prizori. K sreči pa v tem roku ni bilo izvršenih nikakih prisilnih deložacij z intervencijo sodišča in mestne občine. Že dostikrat smo navajali, da je v Ljubljani veliko pomanjkanje malih stanovanj, kjer bi lahko udobno, a proti nizki najemnini stanovali državni nameščenci in uslužbenci, ki zaslužijo mesečno Din 700 do 1000. Državni vpokojenci imajo na eni strani tudi prav težko stališče. Izven mesta v bližnjih občinah je še dokaj praznih malih stanovanj. Drž. vpokojenec bi se rad tja preselil, toda vprašanje draginjskih doklad ga priklepa na mesto, ker bi sc mu drugače doklade znatno znižale, a življenjski pogoji izven mesta so slični kot v mestu. Naravno je, da je v mestu za to velika borba za vsako malo luknjo, ker ljudje s "skromnimi prejemki ne mo- Gerberjevo stopnišče Ljubljana, o. avgusta. Dela pri Gerberjeveni stopnišču, ki bo spajalo Kongresni !rg z nasipom ob Ljubljanici, prav lepo napredujejo. Že sedaj je videti, da bo stO|»nišče arhitektonsko zelo posrečeno in bo brez dvoma v kras desnemu nabrežju Ljubljanice od trimostja do Čevljarskega mostu. Dela vrši stavbeno podjetje Anton Mavric iz Ljubljane. Celotno stopnišče bo razen nekaterih betoni-fanih delov iz iz/klesanega kamna, deloma iz pod-peškega deloma iz starega nabrežinskega. Na obeh straneh stopnišča postavljajo delavci dva oboka, pod katerima bo po polževih stopnicah dostop z nabrežja v spodaj ležeči in že pred leti zgrajeni hodnik. Dela pri obokih so zelo težavna, ker je treba vsak kos kamna dolgo časa klesati, preden dobi obliko, ki je potrebna, da ga more zidar uvrstiti v obok. Vendar gredq dela kljub temu hitro od rok. Obenem nadaljuje isto podjetje dela na spoifc njeni hodniku, kjer razbijajo delavci s kompresorjem gornji obok kanala, čez katerega bodo potem postavili ravno betonsko ploščo. S spodnjega hodnika bo vodilo k vodi široko in zložno stopnišče, pred katerim bo plavala na vodi lesena balustrada, lako da bo omogočeno enostavno pristajanje čolnov, -s Ko bodo vsa dela na nabrežju in na spodnjem trhodniiku končana, in ko bo končana seveda tudi regulacije Ljubljanice, bo Ljubljana pridobila prav lepo sprehajališče, ki se bo gotovo priljubilo zlasti večernim sprehajalcem. Živahno poslovanje z realitetami V bližnji ljubljanski okolici je zadnji čas opažati prav živahno realitetno gibanje. Julija je bilo pri okrajnem sodišču zabeleženih 33 kupnih pogodb, ki navajajo najrazličnejše kupnine od 5000 do 150 tisoč Din. Gre v prvi vrsti za nakup stavbnih parcel v občinah Moste, Št. Vid, Zgornja Šiška in Vič. Tu je zadnji čas tudi živahna stavbna sezona. Cene parcelam ob gotovih glavnih prometnih žilah so silno poskočile. Po oddaljenih naseljih okolice je v splošnem poslovanje z realitetami na mrtvi točki. Prodani sta bili le dve večji posestvi za 60.000 do 80.000 Din. Najvišje kupnine so bile tri od 130.000 do 150.000 Din. France Vrhovec iz Ljubljane je kupil posestvo na Viču vlož. št. 877 za 130.000 Din, Izidor Paljevcc iz Ljubljane posestvo vi. št. 202 v Mostah za 135.000 Din, a na Zaloški cesti stanujoči Ivan Vostner Kraljevo hišo v Predovičevi ulici na Selu za 150.000 Din. Kaj bo danes? Kino Kodeljevo: Ob '20.30: ^Predsednik (Ivan Možuhin). Znižane cene. rejo izdajati siotakov za stanovanje. Mnoge delavske družine se zadovolje s skromnimi stanovanji po bližnjih občinah, kjer se dube stanovanja za 150 do 300 Din mesečno. Toda v mestu in tudi v okolici so se navadili nekateri hišni lastniki, da zahtevajo od najemnikov pogoje, ki omejujejo njihovo osebno svobodo in ki so celo proti morali in dobrim običajem. Neka Ljubljančanka ima v bližnji kolici večjo hišo z malimi stanovanji. Tri taka mala stanovanja, ki za nje zahteva mesečno najemnino od 200 do 300 Din, ima že dalj časa prazna, kajti vsako stranko najprej vpraša, če ima otroke. Teh se brani. Nedavno sta k njej prišli dve delavski ženi, ki bi prav radi najeli v hiši stanovanje. Vpraša ju: »Imate otroke?« Prva odvrne: »Šest!« in druga: »Tri!« Sledil je ciničen nasvet: »Otroke vrzite vstran! Pse lahko imate!« S kakšnim trpkim občutkom sta obe pošteni delavski ženi zapuščali gospo Ljubljančanko, si lahko predstavljate. Na okrajno sodišče so zadnje tedne stanovanjske odpovedi kar deževale. Od 9. julija do včeraj je bilo podanih kar 157 odpovedi. Nekatere so se nanašale za avgust, druge za september, večjidel pa že za 1. november, ko bo spet veliko preseljevanje strank. Za 1. november je bilo odpovedanih 14 lokalov, tako trgovskih, gostilničarskih in obrtniških. Dalje je bilo za avgust, september ;n november odpovedanih 64 enosobnih stanovi-' -kuhinjo, za iste .roke 41 dvosobnih, za nov° pa 32 trisobnih, 2 štirisobni, 3 petsobna in ' f sobno stanovanje. Zadnje stanovan'" «» r■■' •> i v takozvanem »Železničarskem do"1" N ivcni trgu. V avgustu doslej drugače ni bilo cJanih ri-kakih deložacijskih predlogov. Mariborske vesti: Pogajanja so se pričeta O Sv. maša zadušnica za Mihaela Moškerca, bivšega urednika »Slovenca«, bo jutri ob 7 v frančiškanski cerkvi. O Izlet na grad Otočec pri Novein mestu. Ker je preteklo nedeljo izlet na počitniško kolonijo Sa-lezijanskega mladinskega doma na gradu Otočcu tako lepo uspel, ga bomo na željo mnogih prihodnjo nedeljo ponovili. Odpeljemo se z izletniškim vlakom ob 5.19 in se vrnemo ob 22.10. Z novomeškega kolodvora na Otočec (8 km) in zvečer nazaj bo vozil avtobus. Na Otočcu bo v grajski kapelici ob 10 sv. maša s pridigo, da jo lahko dobijo tudi tisti, ki pridejo iz Novega mosta peš. Kosilo to za zmerno ceno na razpolago na koloniji. Za izlet se .je priglasiti v Salezijanskem mladinskem domu nn Kodeljevem (Tel. 31—62). • Španski izsiljevalec straši tudi po Ljubljani Nedavno smo poročali, da je neki mariborski trgovec dobil iz Španije pismo, V katerem ga neznana oseba prosi, naj bi plačal zanj občutno vsoto in ga s,tem rešil zapora. Danes je dobil podobno pismo iz Španije tudi neki ljubljanski obrtnik, ki ga je predložil našemu uredništvlu. Vi pismu ga prosi neka oseba, ki je podpisana samo z začetnico S, naj bi mu nujno poslal po neki zaupni osebi 1 milj. 800 tisoč frankov in ga tako rešil iz zapora. Pravi, da bi'mu pozneje vrnil, ker ima na nekem kolodvoru v Franciji spravljeno isto vsoto, ki pa jc revež nc more dvigniti. Očividno gre tudi v tem slučaju za isto osebo kakor v mariborskem slučaju. Kakšen mednarodni pustolovec, ki ga jc svojčas veter najbrž prignal tudi v naše kraje, hoče na ta način priti na lahek in zelo naiven način do denarja. © Tehnični oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani je preselil svoje uradne prostore v palačo Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica št. 8. kjer bo posloval od 9. t. m. dalje. Referat za bnno-vlnske ceste in mostove je pa v palači Pokojnin-»kegn zavoda, objekt III, Ga jeva ulica 5, II. nad. 0 Ljubljanska bolnišnica je imela predvče-rajanj,'m in včeraj obilo posla z raznimi ponesre- čenci in poškodovanci. — S Trojan s : pripeljali v bolnišnico 22-letnega delavca Wacna Jana z Dunaja. Wacka je v družbi še nekaj tovarišev potoval s kolesom z Dunaja v Trst. Na trojanskem klancu pa jo padel a kolesa in si pri padcu poškodoval glavo in zlomil d sno roko. — 32-letnj posestnik Andrej Skof iz Goričan št. 10, i<- po nesrečnem naključju padel pod težko naložen o/ ,11 utrpel pri tem hude notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo resno. V bolnišnico so pripeljali tudi 3-letnega delavčevega sinka Japlja Draga. Drago se je igral g svojimi vrstniki in med igro mu je nekdo s sekiro odsekal vse prste na levici. O Listrovo truplo so potegnili iz vode. Včeraj smo poročali o smrtni nesreči pri kopanju na Savi, ki se je pripetila v nedeljo popoldne. Utonil je 38 letni Jakob Lister iz Ljubljane. Njegovega trupla niso mogli dolgo potegniti iz vode, čeprav so vedeli za mesto, kje leži. Predvčerajšnjim so črnuški orožniki s čolnom poskusili priti do utopljenca. Pri tem jim je pomagalo več dobrih pla-vačev. Z združenimi napori so potegnili iz vode Listrovo truplo, ki je ležalo kakšnih 8 metrov od brega v pet metrov globoki vodi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Črnučah. O Policija stopa kolesarjem na prste. Že nekaj časa je v veljavi nova policijska naredba, da je prepovedano kolesariti po vseh hodnikih na področju ljubljanske policijske uprave. Zlasti prihaja ta naredba v poštev za hodnike na Tyrševi (Dunajski) in Dolenjski cesti. Po teh dveh cestah vlada velik promet zlasti v jutranjih urah. Kolesarji so brezobzirno vozili pO hodnikih in ni skoraj minil dan, da ne bi prišlo do manjših ali večjih nezgod in karambolov. Pa tudi po drugih cestnih hodnikih so kolesarski objestneži stalno ogrožali varnost pešcev. Uprava policije je odločena, da z enegič-nimi kaznimi prepreči še nadaljnjo objestnost kolesarjev in opozarja na svojo nedavno naredbo, ki se ima brezpogojno izvrševati. Policija opozarja dalje vse kolesarje, da je strogo prepovedana tudi vožnja dveh oseb na enem kolesu, če ni to narejeno za vožnjo dveh oseb. V interesu varnosti na naših cestah je, da vse občinstvo podpira policijo pri tem delu in da brezobzirno naznani vsakega kolesarja, ki bi se pregrešil proti tem predpisom. © Na živilskem trgu ne visi Jurmanov lermo-meter, kakor smo poročali včeraj, ampak termometer tvrdke Fr, P. Zajec. O Okraden prevoznik. Prevoznik Martin Š. je v ponedeljek okoli 19 vozil no Starem trgu. Zraven na vozu je sedel še neki drug znanec, ki je med vožnjo skočil z voza in izginil. Pozneje je prevoznik opazil, da mu je izsrinila ludi listnica s 700 Din gotovine. Včeraj uopo'dne so prijeli tega znanca, ki je po noči popiva! in tako postal sumljiv te tatvine. Znanec Jako tatvino taji. © Nočno službo imajo lekiTie: mr. Rihovec, Kongresni trg 12; mr. Uctar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. Odpuščen graničar pred sodniki Ljubljana, 8. avg. Bivši graničar Peter Davič, doma iz Ponikvar-jev. okraj '] opusko, je danes stopil pred sodnike malega senata, da se zagovarja zaradi težke telesne poškodbe odnosno zločinstva zoper življenje in telo v smislu § 178-IV k. z. Državni tožitelj ga je obtožil, da je pred dvema letoma 73-lctnega jiosest-nika Francela Ceferina na njegovem travniku udaril po sencih, ga podrl na tla in suval s čevlji tako močno, da mu je. naposled izpuhnil v sklepu levo roko. Posledica te poškodbe je bila delna ohromelost roke. Obtoženec Davič je dejanje sicer priznal, toda se je izgovarjal, da so na travniku skakali in vežbali, a da jih je Ceferin psoval. Dejal mu je: Očal Ne psujte. jaz, geni graničar! Udaril g„ je Čeferin prvi v prša. Bil je razburjen in mu ni hotel roke poškodovati. (Priča, stari France Čeferin je povedal, da so mu delali na travniku škodo. Opozoril jih je, vsi so odšli, samo Davič ga je suval. Sunil ga je s čevljem v pazduho in mu roko izpahnil. Priča Do I i nar Matevž, star 00 let: »Nisem slišal, da bi grani-čarje zmerjal. Graničar ga je podrl na tla. Rekel sem mu: »škodo mu delate ,potem ga pa še bijete! šo mene je cebnil s čevljem v rebra. Dva tedna me je bolelo.* Državr.l tožilec obtoženeu: »Mislite, da boste vi delali pravico. Imate čudne pojme!«.' Graničar Todor Mladenovič je povedal, da so kritični dan močno pili iu da so potem delali gimna-slične vaje na Čeferinovem travniku. Ta je drugače potrdil zagovor obtožencev. Ves dogodek se jo 12. aprila 1. 1931 odigral v obmejni Leskoviei v Poljanski dolini. Bivši graničar Peter Davič je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti, a še pod drugim pogojeni, da mora Ceferinu v enem letu plačati odškodnino 3000 Din. Davič s :odbo ni bil zadovoljen in je prijavi) revizijo. Preureditev Scherbaumovega p Nii zadnji občinski .seji je mestni župan dr. Lipold sprožil vprašanje preureditve Seherbau-movega mlina v Kopališki ulici v zasilna stanovanja. Stvar jc naletela v javnosti na živahen odmev. Moramo pa konstatirati, da ni nova, ampak da so jo razmotrivale že prejšnje občinske uprave. G. Seherbiium je svoje mlinsko poslopje, ki stoji že več let izven obrala, ponujal opetovano mestni občini \ nakup. Pogoji so pn bili taki, da l)i značil nakup preveliko obremenitev. Razniotrivalo se je takrat tudi vprašanje zgradbe zasilnih stanovanj v tem poslopju. Prevladovalo pa je mišljenje, du ne kaže graditi zasilnih stanovanj za brezdomce v sredini mosta, zato je občina izvedla velikopotezno gradbeno akcijo za cenena stanovanja na mestni periferiji v niagdalenskeni predmestju. Denar, ki bi se bil porabil za adaptacijo in nakup starega mlina, se je plodonoisnejše naložil v nove zgradbe. Kljub vsem žrtvam pa se ni posrečilo omejiti stanovanjske bede in tiiko je občina znova prisiljena, da se zanima z« projekt « Seheibaumovim mlinom. Lastnik je napravil občini novo ponudbo, to pot mnogo ugodnejšo. Tragedia starega prevžttharia Prevžitkarji so siromaki. Vse življenje so garali in se trudili, ko pu izrpče posestvo v druge roke in se umaknejo v kot, sc začenja po navadi žaloigra, ki dostikrat privede do slič-nih žalostnih zaključkov in slučajev, kakor se je obravnaval včeraj pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, pred senatom trojice. Radi umora sta se zagovarjala mesarski pomočnik Alojz Polanec in posestniški sin Leopold Zorčič, oba i/. Trnovskega vrha pri Ptuju. Ozadje žalostnega dogodka, ki je obojico spravil na zatožno klop, riše obtožnica sledeče: V Trnovskem vrhu je imel Franc Bezjak posestvo, ki ga je izročil leta 1920 svoji omožeui hčerki. Nova lastnika pa sta tako gospodarila, da sta spravila posestvo že leta 1923 na boben. Kupil ga je Anton Zorčič, prvotnemu lastniku Bezjaku pa jc ostal le skromen prevžitek v viničariji. Radi tega prevžitka so se začeli med novim lastnikom in Bezjakom kmalu prepiri in celo tožbe. Bezjak jc tožil Zorčiča na izpolnitev obveznosti. Sovraštvo jc stalno naraščalo. Dne 21. aprila t. I. so Zorčcvi kopali v vinogradu, nazadnje pa so se zvečer zbrali v viničariji, kjer je stanoval Bezjak. Sčasoma so se kopači razšli, ostali so pri Bezjaku le Zorčičev sin Leopold, ki jc pohabljen, mesarski pomočnik Polanec in Zorči-čevti sestra Marija. Leopold Zorčič se je v pijanosti začel prepirati s prevžitkarjeni .V teku prepira je Polanec odšel, vrnil pa se je kmalu nazaj ter se vmešal v spor. Zasadil je dolg mesarski nož, ki ga je imel za škornjem, v mizo, nato pa zgrabil Bczjaka ter ga z vso močjo vrgel na posteljo. Držal ga je za vrat in davil, obenem pa je poklical Zorčiča: »hodi ppmagat starega klat«. Ta si ni dal dvakrat reči, odprl je žepni nož ter ga vbadal v Bczjaka. Tedaj je še Polanec segel po mesarskem nožu in oba sta mesarila nesrečno žrtev. Grozovito klanje jc trajalo kake pol ure, nato pa sta ugasila luč, pustila nesrečnega Bczjaka razmesarjenega na postelji ter odšla v temo, Dru^o jutro so našli ubogo žrtev mrtvo v postelji, razmesarjeno s strahovitimi ranami. Včerajšnjemu senatu, ki je sodil oba ubijalca, je predsedoval vss. dr. Tonibak, pri.sednika pa sta bila podpredsednik okrož. sodišča dr. Pichler ter ss. dr. Čemer. Obtožbo je zastopal držav, pravdnik dr. Ilojnik. Oba sta bila obsojena in sicer Polanec lia 10 let, Zorčič pa na 8 let robije. □ Po mariborskih župnijah. Magdalenski kaplan Peter Pribožič pride za kornega vikarja v stolno in mestno župnijo; hočki kaplan Alojzij Ju-ranovič pride istotako za kornega vikarja v tukajšnjo stolno župnijo. □ Zanimanje za Mariborski otok. Nobena naprava ni doživela od gotovih strani toliko kritike, kakor Mariborski otok. Zainerjalo se je bivši občinski upravi, da je naprtila mestu nerentabilno podjetje; šele polagoma dozoreva med domačini spoznanje o velikem pomenu, ki ga ima Mariborski, otok za mesto in njegov nadaljnji razvoj. In to spoznanje je posledica laskavih priznanj, ki jih izrekajo o Mariborskem otoku tujci. Pokazalo se je to zlasti ob priliki kongresa plinarn in vodovodov. Poleg strokovnjakov so bili na kongresu mnogoštevilni mestni župani in predslavniki skoraj vseh jugoslovanskih večjih mest. Največje zanimanje in občudovanje je zbudilo pri njih kopališče na otoku. Prosili so za načrte in proračune; strokovnjaki mariborskega gradbenega urada so jim spričo velikega zanimanja priredili na otoku posebno predavanje o zgradbi kopališča. □ Mednarodni skakafi se srečajo v nedeljo pri skakalnih tekmah na Mariborskem otoku. V propagandnem vodnem skakanju nastopijo znani avstrijski reprezentanti Petz (Leoben), Karel (GAK Gradec) in Sauer (GAK) ter dame Walt (letošnja avstrijska prvakinja) ter Lamgruber (obe KAČ, Celovec). Pomerijo se z našimi mednarodniki Korde-ličem, Zicherloin in drugimi skakači od ljubljanske Ilirije. □ Tudi na otoku so se postavili. Pretekla nedelja je prinesla našim vrlim Maratoncem dva lepa uspeha. Na unionski verandi so si priborili tudi letos prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi, na otoku pa so v okviru propagandnega mitinga ob priliki otvoritve lahkoatletskih naprav v kopališču postavili celo nov državni rekord, in sicer v hoji na 5 km, ki jih je obvladal Kebrič v 28.11. Tudi maratonska štafeta na 800 m je pobila dosedanji mariborski rekord ter prispela na cilj v 9.19 v postavi Grmovšek, Štrucl, Štangl, Uratnik. □ Maistrovi borci imajo dne 13. t. m. ob 10 dopoldne v Narodnem domu svoj redni občni zbor. □ Jubilej obrtne korporacije. Tukajšnje združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov proslavi jutri v četrtek 45 letnico svojega plodouosneua obstoja in delovanja. Ob 17 jo sestanek članov bratskih združenj in domače uprave ter vabljenih zastopnikov oblasti in korporacij, da se iznesejo vse zelje mesarskih obrtnikov v Mariboru. Ob 19 slavnostno zborovanje. Zvečer družabni večer. Vse tri prireditve se vršijo v prostorih odnosno na vrtu Ganibrinove restavracije. □ Hrana mesto denarja. Borza dela jo doslej dajala brezposelnim za gotovo dobo podporo v gotovini. Viri za to podporo, določeni v proračunu, pa so že usahnili. Brezposelni dobivajo sedaj na borzi dela podporo samo še v obliki nakaznic za brezplačno hrano mlina v zasilna stanovanja Uvidel je, da jc poslopje v sedanjem stanju mrtev kapital, ki ga obremenjuje ter je pripravljen skleniti z mestno občino ugodno pogodbo: občina adaptira mlin v stanovanja, najemnino pa si deli z lastnikom. Po gotovi dobi preide vse v njegovo last. Včeraj so se pričela tozadevna podrobna pogajanja. Poslopja si strokovnjaki šc niso ogledali ter ni inoeoče še izreči sodbe, v koliko jc uporabno in Koliko stanovanj se bo lahko pridobilo. Zgrajena pa bodo v resnici samo zasilna stanovanja, obstoječa samo iz posameznih sob s štedilnikom, du se bo prostor čimboljše izrabil. Prav tako obstoju namera, da se preureditve izvrše s čim manjšimi investicijami. Upajo, da bodo dobili toliko prostora, da bodo sfanovalci sedanjjh zasilnih barak našli v novih prostorih streho. Sicer je še vprašanje, če se bo dalo iz poslopja urediti stanovanjsko zgradbo z manjšimi stroški, kakor bi stala druga slična zgradba zlasti, ker bi prišla potem taka stanovanja na periferijo. Ker pa je stvar zelo nujna in jo je treba rešiti še pred pričetkom zime, je treba vsako tozadevno iniciativo pozdraviti ter ji želeti uspeha. □ Vajeniški dom. Slovensko obrtno društvo razvija pod vodstvom kiparja g. Ivana Sojča živahno delavnost. Vso pozornost je sedaj posvetilo zgraditvi vajeniškega doma, ki je za Maribor nujna potreba. Te dni se je vršil sestanek, na katerem se je razpravljalo o tem vprašanju. Ker ni mogoče v sedanjih časih zbrati dovoljnih sredstev, se bo ustanovil poseben sklad, v katerega se bodo stekali dohodki raznih društvenih prireditev. □ Plinske instalacije so »e pocenilo. Da se še bolj dvigne uporaba plina, so mestna podjetja znatno znižala instalacijske stroške za plinske dovode in montažo raznih gotilnikov. Tako se je montaža cevi pocenila za 20%, montaža plinskih pip za o%, kuhalniki za 5%, poči za 10%, toplovodni aparati za 5% in plinski štedilniki za 10%. □ Tfrije pod tovornim avtom. Na cesti med Schickerje min Sv. Marjeto se je pripetila v včerajšnji noči nesreča, ki bi lahko potekla za troje življenj usodno. Prevrnil se je tovorni avto, visoko naložen s hrastovimi dogami. Nesreča se je pripetila na popolnoma ravni cesti iz dosedaj nepojasnjenega vzroka. Lastnik tovornega avtomobila Gor-jup iz Sv. Jurija v Slov. goricah je vozil hrastovo doge za sodarskega mojstra Ramšaka iz Sv. Trojice v Slov. goricah v Maribor. Poleg vozača sta bila na avtomobilu še sodar Ramšak in njegov 14 letni sin. V Št. Lenartu je Gorjup najel drugega šoferja, sam pa se je vrnil domov. Vse je šlo po sreči do bližine Sv. Marjete, ko se je začel avto nenadoma zaletavati z ene strani ceste na drugo ter je končno zagrmel v grabo. Kakor po čudežu so ostali vsi trije potniki nepoškodovani. Velika sreča je bila, da se je v Št. Lenartu sin sodarja Ramšaka, ki se je dotlej vozil na dogah, preselil v šofersko kabino. Pokopan pod dogami bi bil našel drugače sigurno smrt. □ Lastnega svaka ubil. Pred malini senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj 24 letni Ivan Sovec in 55 letni posestnik šori Franc iz Grabšincev pri Gornji Radgoni. Oba sta sodelovala dne 18. aprila letošnjega leta pri uboju posestnika Cirila Lovreca, ki je bil svak obtoženega Soveca. Omenjenega dne je prišel Lovrec pred hišo svoje tašče ter silil, da mu odpre zaklenjena vrata. Ker se je tašča branila, je pričel razsajati ter v jezi razbil vsa okria na hiši. Med razbijanjem sta ga zatekla oba obtoženca, ki sla se takrat vrnila domov. Šori je zgrabil za cepič, Sovec pa za sekiro ter sta se spravila nad Lovreca. Zadala sta niu smrtne poškodbe na glavi. Oba dejanje priznavata, le Šori pravi, da je on mlatil Lovreca po telesu, dočim ga je njegov svak Sovec udarjal s sekiro po glavi. Sovec je bil obsojen na eno leto strogega zapora, Šori Franc na poldrugo leto strogega zapora. Senat je oba obsodil samo radi prekoračenja silobrana in ne zaradi uboja, česar sta bila obdol-žena. Celje & Smrtna nesreča na Zgornji Hudinji. Včeraj dopoldne ob pol 9 je šla po državni cesti, ki pelje proti Vojniku, 43 letna posestnica Pukmaistter Eli-za iz Vojnika. Blizu kapelice, kjer se odcepi cesta na Zgornjo Hudinjo, je v tistem času pripeljal po cesti mestni avtobus, ki vozi iz Celja na Dobrno, nasproti je pa pripeljal tovorni avto iz Maribora, ki je vozil Radensko kislo vodo. Tovor je bil težak okrog 4000 kg. Pukmaistrova se je očividno hotela izogniti mestnemu avtobusu, V tistem trenutku ;e pa privozil iz nasprotne smeri tovorni avto, šofer ni videl pred seboj, ker je avtobus dvignil vel k prah, in Pukmaistrova je prišla naravnost pred tovorni avtomobil. Kolesa so ji zdrobila lobanjo, tako da so brizgnili možgani po cesti in je bila takoj mrtva. Naj počiva v miru. & Nesreče. Potočnik Franc, sin posestnika s Frankolovega, je dne 7. t. m. dajal snopje v mla-tilnico. Pri tem ga je pičil gad v levo roko. — Jar-■ movič Rudolf, dninar iz Svetelke pri Dramljah, je dne 7. t. m. delal pri mlatilnici. Mlatilnica mu je odtrgala tri prste na desni roki. — Berglez Jože, občinski tajnik iz okolice Šmarje pri Jelšah, je dne 7. t. m. tudi imel opraviti pri mlatilnici. Mlatilnica ga je zgrabila za desno roko in mu raztrgala dlan. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici. & Hmeljska letina v Savinjski dolini. Približuje se čas obiranja hmelja. Prihajajo pa že tudi kupci. Zdi se, da bodo letos kupci tekmovali med seboj, kateremu se bo posrečilo kupiti večjo množino hmelja. Že danes ponujajo za hmelj po 50 Din, če ga hoče kdo naprej prodati. Hmeljarji dobro vedo, da bo letos po svetu malo hmelja. Vedo tudi, da bo povpraševanje tako močno, kakor ga še ni bilo. Zato se trdno držijo in bodo čakali ugodnega trenotka, da bodo prodali hmelj po taki ceni, kakršna mu letos v tem izrednem povpraševanju gre. Upati je, da si bo letos Savinjska dolina dobro opomogla. ■& Prekinjena avtobusna vožnja na progi Celje —Podsrcda. Celjski mestni avtobus na progi Cel e —Podsrcda vsled podrtega mostu med Košnico in Žegrom do nadaljnjega nc vozi. Gr Upokojenci bivše Avstrije, ki v Jugoslaviji sploh še niso dobili pokojnine, naj se javioj do konca avgusta z naslovom v restavraciji v Narodnem domu v Celju, da sc združijo in potem predložijo skupno prošnjo za izplačanjc pokojnin. 0 Ukradena kakteja. V noči od nedelje na ponedeljek je ncznuiM zlikovec ukradel gospej Keblič Antoniji, stanujoči v Komcnskega ulici št. 10, z vrta zelo lepo štiriperesno kaktejo, vredno okrog 150 Din. Kdor bi dobil tatu, dobi zelo lepo nagrado. Pošljite naročnino! Dva požara v eni noči Slovenska Bistri ca, 7. avgusta. Ni že preteklo teden dni od zadnjega požara, že se je v nedeljo zvečer okrog 10 zasvetilo v smeri proti Črešnjevcu. Gorelo je gospodarsko poslopje Antona Verbeka, posestnika v Leskovcu. Zgorelo je vse do tal. Z veliko težavo se je posrečilo rešiti živino in obvarovati stanovanjsko hišo pred ognjem. Škoda znaša okrog '20.000 dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje in so šli ljudje k počitku, že je okrog 4 zjutraj požarni rog naznanjal nov požar. Gorelo je v gorski vasi Ritoznoj pri županu. Slovenjebistriški gasilci so takoj oddrveli z avtomobilom in turbino, zaradi strmine pa niso mogli z avtomobilom do požara in so morali nadaljevati svojo pot peš. Goreti je začel zadnji del hleva pri županu Jožefu Goričanu. Ker Je bilo vse s slamo krito, Je bdo v trenutku Kraljeva dvojica v Kamniški Bistrici Kamnik, 8. avgusta. V ponedeljek dopoldne okrog 8.30 so opazili v Kamniku dvorni avtomobil, ki je v zmernem tempu pa$iral mesto. V njem sta bila Nj. Vel. kralj in kraljica v spremstvu adjutanta in direktorja dvornih lovišč g. inž. Dimnika. Takoj se je v Kamniku razširil glas, da je odšla kraljevska dvojica na lov v Kamniško Bistrico. To pa ni bilo točno, ker sta kralj in kraljica odšla samo v Bi-itrico, od tam pa peš proti dolini Bele, kjer sta le mudila pol ure. V Bistrici sta si ogledala novi dvorec, ki je bil pravkar dograjen po načrtih arh. Plečnika. Okrog 13 je dvorni avtomobil na po-vratku na Bled pasiral Kamnik. Meščani so kralja in kraljico spoznali in ju povsod pozdravljali. Zakaj ne klone danes gospod knjigovodja v uradu zaradi strašne vročine? Ali ga ne moti pri de'u? Nikakor ne! Saj on je odlične bonbone in ti ga tako osvežujejo. se počuti bolje ta je dobre volje, čudo osvežuje, se prileže, prija. PROIZVOD: UNION, ZAGREB. Zlata po/ofce? Laško, 7. avgusta. f Izredna slovesnost se je vršila v nedeljo, dne / avgusta. Zlato poroko sta obhajala Simon Go-rišek in njegova žena Marija roj. Romih pos. v Udmatu 67. Pred 50 leti, dne. 0. avgusta 1883 sta bila poročena v Trbovljah. Simon Gorišek je bil rojen 1858 na Kalobju, žena Marija pa 1859 v Dobju. Bog je blagoslovil njun zakon. Sino4i in hčere in vnuki so spremljali zlatoporočenca pred oltar. Bog ju ohrani še mnoga leta pri zdravju in zadovoljnosti. Nesreča mariborskega profesorja na Jalovcu Ljubljana, 8. avg. G. Karo Anton, profesor bogoslovja v mariborskem semenišču, se je te dni podal v Julijske Alpe. Napravil je turo na Jalovec, kamor je prispel v nedeljo zvečer. V ponedeljek zjutraj se je vračal z Jalovca. Na nekem mestu pa mu jc pri sestopu spodrsnil pod nogami kamen, na katerega se jc oprl. Gospod profesor je padel 20 metrov globoko. Pri padcu sc je poškodoval na glavi in obrazu, vrhu tega pa si je še zlomil desno roko. G. profesorja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe sicer hude, vendar ne nevarne. Gospodu profesorju želimo skorajšnjega okrevanja! _ Morski teden od 5. do 15. avgusta 1933 Vsak dan nov programi Danes v sredo ob 20.30 na slikovitem in starodavnem Rotovškem trgu uprizoritev »Celjskih grofov«. Jutri istotam koncert pesmi in arij, ki jih poje najboljši jugoslovanski tenorist Mario Šimenc. V petek 11. avgusta zopet »Celjski grofje«. Polovična vožnja za dohod v Maribor do 15. avgusta, za odhod do 18. avgusta. Vlomi v žel. vagone se množe Zidani most, 8. avgusta. Železniška policija je zadnji čas neprestano na nogah, da bi izsledila drzno vlomilsko lolpo, ki se je spravila na vlome v železniške vagone in to le na progi od Zagreba do Brežic. Morajo biti pravi strokovnjaki. Od konca julija so v nekaj dneh izvršili kar 4 večje in manjše vlome, pri katerih jim je padlo v plen najrazličnejše blago, tako 9 kg semen za vrtno in poljsko zelenjavo. Pošiljka je bila iz Koprivnice namenjena ljubljanski tvrdki Sever A Co. Skoda je znašala 600 Din. Tatovi najbrž s tem plenom niso bili kdovekako zadovoljni, zalo so naslednji dan vlomili v prtljažni voz potniškega vlaka. Odnesli so 15 kompletnih telezni-čarskih uniform, ki jih jo poslal krojaški mojster K. Pučnik iz Ljubljane v Zagreb. Vrednost uniform znaša 5.SU5 Din. Nadalje so ukradli iz vagona 12 puloverjev, ki jih je poslala tvrdka »Lana« iz Ljubljane v Zagreb in naposled Je bila ukradena bala umetne svile v vrednosti 4.302 Din, tako da trpi železniška uprava zaradi teh vlomov skupno škodo 11.329 Din. — Pri revmatlzmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova* voda t .velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. v platnenih. Gorela je že stanovanjska hiša, ko domači še niso vedeli, da gori in so mirno spali. Šele na klice sosedov so se zbudili in videli, v kakšni nevarnosti so. Rešiti niso mogli ničesar razen živine iz gorečega hleva. Pohištvo, obleka, denar, vse je postalo žrtev ognja. Zgorel je tudi domači pes in vse kokoši. Vžgalo se je tudi sosednje poslopje — viničarija last graščino Bruiiizej. Tudi to poslopje je pogorelo do tal. Pri požaru sla pridno in junaško pomagala gasiti in reševati člana gasilnega društva iz. Gornje Bistrice llinko Juhart in Franc Rupnik. Motela sta na vsak način rešiti županov denar, pa se jima ni posrečilo, ker je bila skrinja že vsa v plamenih. Slovenjebistriški in zgornjebistrlški gasilci so proti 6 omejili požar. Kako je ogenj nastal, ne ve nihče. Škoda je velika in le deloma krita z zavarovalnino. Največ škode trpe viničarjevi, ki jim je pogorelo vse, kar so imeli, niti svoje obleke niso mogli rešiti. Nova žrtev Save pri Hrastniku Hrastnik, 8. avgusta. Našo vas je včeraj popoldne razburila vest, da je v Savi utonil mladi delavec France De-novnik, star šele 20 let. Včerajšnji dan je bil silno vroč in so se mnogi odšli hladit v mrzle in deroče savske valove. Med njimi je bil tudi Denovnik. Mladenič je bil zelo pogumen, skoroda oredrzen. Kljub temu, da je vedel, da ne zna dobro plavati, se je pognal v deroče valove in se boril z njimi. Nekaj časa sc je boril uspešno, kmalu pa je omagal in začel klicati na pomoč. Kopalci, ki so bili na bregu, so slišali njegove obupne klice, toda nihče si ni upal iti za njim v nevarne valove. Tudi ni bilo med njimi nobenega izvežbane«d tiste, ki jim jo pripisuje samoprevara bolnikov. Še slabše je z zdravili, ki jim pripisujejo kak poseben učinek. Neko sredstvo utegne n. pr. uničiti bacil jetike, če sc nahaja izven človeškega telesa. Drugo vprašanje pa je, kako z njim zatreti bacile v človeškem organizmu. Prvič: kako naj sredstvo tako koncentriramo, da bo dejansko učinkovalo na bacile, in drugič: če je taka koncentracija mogoča, utegne biti smrtnonevarna ne samo za bacil, marveč tudi za bolnika samega. Slednjič so obširna raziskavanja podala dokaz, da sredstva v telesnem ustroju nc delujejo na taisti način kakor v poizkusni cevi. Največje zmagoslavje je dosegla kemična terapija v Ehrlichovem odkritju, da organske arzenove spojine uničijo sifilidne kali. Tu imamo redek slučaj, da neko sredstvo učinkuje proti bolezni sami. Na splošno pa lahko rečemo, da med neštetimi boleznimi, ki tarejo ljudi, pravzaprav ni nobena, ki bi se dala ozdraviti s stcklcnico zdravila. Pač pa je mogoče vplivati na bolezni s pomočjo naravnih snovi. Najbolj znan je zgled, da moremo kretene, bebce napraviti za normalne ljudi, čc jim dajemo uživati žlezni preparat in začnemo z zdravljenjem dovolj zgodaj. Učinkujoče temeljno snov moremo danes v laboratoriju sintetično izdelati. V tem slučaju dajemo telesu zgolj neko snov, ki mu je manjka, a je za naraven razvoj neobhodno potrebna. Podobno je z insulinom pri sladkorni bolezni. Insulin sladkorne bolezni pravzaprav ne zdravi, pač pa preskrbuje bolnika s snovjo, katere je potreben. Isto velja o vitaminih, ki jih uspešno uporabljamo proti raznim boleznim. Danes se zdravniki veliko bolj zanimajo za prehrano ljudi kakor kdaj preje. Uveljavlja se prepričanje, da je napačna prehrana veliko češče vzrok raznim boleznim, kakor se nam dozdaj niti sanjalo ni. Nečloveške žrtve v Sudanu Angleški farmarji se upirajo bobnu: kakor v Ame.-iki in Nemčiji, tako so se kmetje tudi na Angleškem postavili po robu mnogoštevilnim prisil, dražbam. Med prebivalstvom v Sudanu so še danes vkljub prizadevanju misijonarjev v veljavi nečloveške navade. Ko jc nekemu očetu zbolel otrok, se je šel oče obesit, češ da bo na ta način rešil otroka smrti. Ko jc zbolela neka deklica, ki se le pripravljala na krst, je misijonar, da bi deklico krstil pred smrtjo, hitel na njen dom Toda nasproti so mu pritekli domačini rekoč, da je deklica že ozdravela, pač pa se jc njena mati obesila. Zli duhovi da so zahtevali žrtev; da bi pa dekle ostalo živo, se jim je mati žrtvovala. Neizpolnjiva naloga Pariška akademija znanosti je morala že tretjič odgoditi razdelitev nagrade 100.000 frankov, ker ni bilo zanjo nobenega kandidata. Nagrado je ustanovil Guzman za tistega, »ki bi našel sredstvo, za sporazumevanje s kako drugo zvezdo«. Akademija je zdaj pogoje iipremenila tako, da I, 1935. dobi nagrado 500.000 trankov, »kdor bo dosegel resen znanstven napredek v natančnem poznavanju planetov našega sončnega sestava.« Prvo nedeljo meseca junija so katoliški dostojanstveniki Japonske priredili prvi dan katoliškega tiska na Japonskem. Japonski katoliki so ob tej | priliki priredili veliko propagando ne samo samo i med verniki, ampak tudi med pogani in drugoverci. Na katoliškem vseučilišču v Tokiju so bile ob tej priliki koncertne akademije in propagandne kino predstave. Na ulicah so katoliški dijaki ta dan zastonj delili vsem mimoidočim japonski katoliški dnevnik »Nippon Catholic Shinbun«, to je imelo za posledico precejšnje zvišanje naročnikov v To-nyju. Pogled v tajne carskih grobov Sovjetska vlada je bila nedavno sklenila, da se odpro krste pokojnih carjev, ki počivajo v krip-ti cerkve sv,. Petra in Pavla v Ljeningradu, in po-bero iz njih morebitni zakladi. To nalogo je poverila posefeni komisiji. Kakor znano, so mrtve carje vedno balzamirali, in ker je bila ta umetnost v Rusiji zelo razvita, so trupla večinoma prav dobro ohranjena. Krste stoje v polkrogu. Začeli so s krsto Aleksandra III. Car je ležal v uniformi gardnega generala; na prsih je imel mnogoštevilna odlikovanja, vsa posuta z dragimi kameni. Dragulje je komisija pobrala in vzela tudi meč, ki je bil okrašen z biseri. Nato so krsto zopet zaprli. Enaka usoda je doletela dragocenosti, ki so se nahajale v krstah Aleksandra II., Nikolaja I. in Katarine I. Ko so pa odprli grob Aleksandra I„ so našli krsto prazno. Tako bi bila potrjena ljudska govorica, da je ta car vprizoril svojo navidezno smrt in pogreb, sam pa pobegnil v Sibirijo, kjer je nepoznan preživel ostanek svojega življenja. Kot zadnjo so odprli krsto Petra Velikega. Truplo, je bilo tako dobro ohranjeno in obraz je imel tako žive poteze, da je navzoče prevzela groza. Nasprotno pa je bil Peter Veliki oblečen v zelo skromna oblačila in brez vseh dragocenosti. V sklenjenih rokah je držal le državni pečat in ob straneh so mu bili položeni majhni leseni modeli zgradb, ki jih je bil dal postaviti v Petrogradu, in pa zastava. Molče je komisija zapečatila tudi krsto velikega vladarja, ki so mu sovjeti vzeli celo ime prestolice, katero je bil iz niča ustvaril. Sinmski cesar Prahatipos, ki mu skuša sedanja vladna klikn potegniti iz rok vso oblast in uvesti diktaturo Pozabljiv profesor. Pred dobrimi 50 leti je bil na ljubljanski realki profesor risanja GL, ki se ga stari Ljubljančanje gotovo še spominjajo. Pri njegovi uri risanja ni smel viseti nikdar noben klobuk na obešalniku na zidu. Pa pride nekega dne v šolo in obesi svoj klobuk na steno. Ko gre kmalu potem po razredu, zapazi klobuk na zidu. Pa se raz-| srdi in zakriči; »Kaj vam nisem že večkrat rek^l, da ne trpim, da bi visel med mojo uro klobuk na zidu! Čigar je klobuk, doli z njim!« Toda klobjk je ostal na obešalniku. To ga še bolj razsrdi in zakriči: Če nc vzamete klobuka doli, ga vržem skozi okno.« Dijaki so se muzali in bi sc radi smejali, pa se niso upali, klobuk pa je ostal zopet na steni. To je bilo pa razjarjenemu profesorju že odveč. Gre k zidu in vrže klobuk skozi okno. Ko pa mine ura in hoče domov, išče klobuk, pa ga ne najde. In zopet se razkači: »Kje je moj klobuk? Kdo ga je vzel, sem ž njim!« Pa se eden dijakov osrči in pravi; »Gospod profesor, skozi okno ste ga vrgli.« Š. * V šoli: »Kateri čas je to. če pravim: Odpotoval sem?« »To je pretekli čas, gospod učitelj.« »Če pa pravim: Odpotujem?« »To je pa počitniški čas.« • Gost ogleduje pečenko. »To je pol race?« »Da, čisto natančno.« »Potem prosim, da mi prinesete raje drugo polovico.« • Znanstvenik: ^Dokazano je. da more komar letali 14 ur, ne da bi sedel.« Opikanec: Čemu za vraga pa lega ne stori?« * Francoski pisatelj Paul Vnlenv. ki jc bil ime uovan za rektorja novoustanovljene ,-rediije-norske univerze v Najsevernejša železnica na svetu Sovjetska vlada jo odposlala ekspedicijo, ki naj izvrši vsa |>olrebna preddela za železniško progo Varkuta—Jugorski šar v polarnem ozemlju. Progo, k ibo izmed vseh železnic najviše na severu. začno delati leta 1(131 in bo dolga 320 km. ' Služila bo posebno prevažanju premoga Belo oblečen vdovec Nameščencu nekoga pariškega pogrebnega zavoda je umrla žena. šel je za pogrebom v popolnoma beli obleki, tudi klobuk in čevlji so bili beli. Ko so ga znanci vprašali, kako je mogel kaj takega storiti, je dejal: Nasprotno, kako bi bil mogel iti za ženinim pogrebom v laisli obleki, I kakor dan za dnevom spremljam na zadnji poti I £jsto tuje ljudi?« -Očka, kaj šc zdaj nisi končal moje šolske lose?« Dr. Hugo Eckener, znameniti vodja Zeppelinovih zrakoplovov, ki obhaja dne 10. t. m. 65. rojstni dan. Včasi so žene podobne časniku To vprašanje je razpisal neki ameriški list in prejel nešteto odgovorov, ki se jim pa pozno. i da ponajveč izvirajo od moških. Neki Newyorčan I piše: »Vsak naj ima svoj lasten časnik in 6e ne peča z drugimi.« Nekdo drug meni: »Ženska hoče vse vedeti in povedati kakor časnik.« — -»Na svojo ženo in na svoj dnevnik se vedno jezimo, pa ne moremo biti ne brez te ne brez onega,« pravi tretji. Neki čikaški mož je ugotovil, da hočeta imeti žena in časnik vedno zadnjo besedo. »Žena in časnik sla zanimiva in nam lepšata življenje,« se je navdušeno glasil eden izmed odgovorov, ki ga pa pripisujejo ženski... Francoska letalca Paul Codos {levo) in Mauricc Rossi, ki sta odletela iz Newyorka v Turčijo; na poti ne nameravata nikjer pristati in hočeta tako doseči nov svetovni rekord v poletih na dolgih progah. Blagodejni učinek jasnosti o denarnem vprašanju Francoski finančni minister Georges Bonnet je lahko izjavil časnikarjem, da je bilo notranjega državnega posojila podpisanega za tri miljarde več, kakor je bilo potrebno. Kdor hoče pravilno oceniti to vest, mora vedeti, da se v Franciji ne razpisujejo notranja posojila pod kakršnimkoli političnim pritiskom, ker je Francija še vedno demokratska država. Takšna vest iz Italije ali iz katerekoli države, ki je podvržena fašističnemu režimu, bi seveda ne pomenila mnogo za presojo likvidnosti in denarnega trga sploh v državi. Če so Francozi podpisali 3 miljarde več posojila, kakor bi bilo potrebno, je to znamenje, da imajo zaupanje v državo, pa tudi znamenje, da plava Pariz v denarni preobilici. Dejstvo je, da je v zadnjem času ponudba denarja čedalje večja. Takoj po zaključku londonske konference se je opazila na pariški borzi mnogo večja ponudba v denarju, kakor poprej. Vnrilo se je posebno zaupanje v frank, in to po odločnih izjavah li-načnega ministra Bonneta, da Francija na noben način ne misli na inflacijo. Tako je na primer di-kont izven banke nazadoval od 1 13/16% v ju- niju na 1 5/8% na koncu julija. Tudi obresti denarja po vidu so nazadovale od 1 1/4% na l/o. Denar je danes torej precej cenejši. Opaža se dotok denarja iz inozemstva, tako precej iz Anglije. Tudi Narodna banka jc povišala inkaso zlata v juniju in juliju za 1 miljardo, in sicer na 82 miljard. Splošno sodijo, da je povečanje likvidnosti in zboljšanje denarnega trga v zvezi s tezavriranjem denarja, torej ne samo z dotokom zlata iz inozemstva. Posledice tezavriranja se torej ne čutijo več, temveč so stiskači odprli svoje blagajne in silijo z denarjem zopet na trg. Prepričali so se, da je denar v blagajni mrtev kapital in ga hočejo sedaj zopet naložiti. V francoskih finančnih krogih podčrtujejo dosledno dejstvo, da je psihološki moment v denarnem pogledu izredne važnosti Ko je vlada odločno izjavila, da hoče vzdržati valuto na sedanji višini, se je tudi zaupanje v denar povrnilo. Tako zaključuje svoje borzno poročilo neki pariški izvedenec: Zadostuje, da vlada zavzame jasno stališče v pogledu valute in na ta način razprši neutemeljen strah, in že nastane splošno olajšanje glede kreditnih pogojev. Skupen nastop trgovskih zbornic Na pobudo zagrebške trgovske zbornice je bil za včerajšnji dan sklican »skupen nastop vseh zbornic«, ki naj bi pokazal edinstvo večine trgovskih zbornic glede vidikov za rešitev današnjega gospodarskega položaja v Jugoslaviji. 2e preje je bila v Zagrebu sklicana informativna konferenca predstavnikov najvažnejših zagrebških gospodarskih organizacij. Na tem sestanku je bilo rečeno, da se morajo gospodarski krogi vse države dogovoriti vsaj glede teh programnih točk: 1) obrestno mero je treba znižati, 2) zakon o zaščiti kmeta je treba odpraviti ali vsaj temeljito revidirati, 3) treba je ukreniti vse potrebno, da se poživi kreditno poslovanje v državi. Zdi se, da tudi na sedanjem sestanku v Zagrebu razpravljajo na podlagi tega programa. »Trgovski list«, ki je glasilo trgovskih in industrijskih krogov v Sloveniji, pravi, da je naloga tega sestanka tudi ta, da nastopi proti fatalizmu v javnem življenju. »V našem narodu je mnogo nagnjenja za fatalizem. Ta se kaže dostikrat tudi v javnem življenju. Naj bo položaj še tako resen, naj bo pomoč še tako nujna, vendar ni mogoče doseči, da bi se res kaj pomembnega ukrenilo. Naravnost z orijenlalskim fatalizmom se prepušča, da najde čas odpomoč in zdravilo. Za ta fatalizem gospodarski krogi nimajo smisla in ga ne smejo imeti; kajti ta fatalizem je v današnjih razmerah čisto negativizem, ni drugega kot kazniva brezbrižnost.« Ker nimamo v naši državi kmetijskih zbornic, ni kmetu dana možnost, da bi tudi on povedal svojo besedo, ki bi se vselej gotovo ne ujemala z besedo trgovcev industrijcev. V ostalem ujemala z besedo trgovcev in industrijcev. V ostalem ukrenili, da se gospodarski položaj, posebno kreditno vprašanje nazčisti! K vprašanju se povrnemo, ko bodo objavljeni sklepi zagrebškega posvetovanja. Nadalini krediti hmeljarjem Priv. agrarna banka v Belgradu je dovolila nadaljnji kredit po 200.000 Din za obiranje in sušenje hmelja pod istimi pogoji kakor pri prvem kreditu po 500.000. Interesenti naj se takoj javijo v svrho podpisa potrebnih listin v pisarni Savinjske posojilnice v Žalcu. Licitacija za nabavo kuriva Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 82 do 105 zakona o državnem računovodstvu in čl. 72 pravilnika o delu računovodstvenih, odsekov javno pismeno oferlalno licitacijo za nabavo kuriva za podrejena okrajna naČelsfva. Licitacija se bo vršila dne 30. avgusta 1933 ob 10 v sobi št. 21 palače banske uprave na Ble;i\veisovi cesti št. 10. Vsak ponudnik mora položiti najkasneje eno uro pral pričetkom licitacije kavcijo 10% skupne vrednosti ponudene dobave v gotovini ali vrednostnih papirjih navedenih v čl. 88 zakona o državnem računovodstvu pri blagajni finančnega oddelka kr. banske uprave. Vložne knjižice denarnih zavodov se pravilno ne sprejemajo za kavcijo. Dalje morajo ponudniki predložiti predsedniku licitaci.jske komisije potrdilo o zdražiteljski sposobnosti in potrdilo o poravnavi vseh davkov. Islo-tako mora ponudnik v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristaja. Pogoje za izvršitev te licitacije kakor tudi vse informacije glede količine, vrste in kakovosti dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, soba št. 48. Kuponi obveznic vojne škode na obroke pri Poštni hranilnici. Po sklepu Pošlne hranilnice znaša mesečni obrok za nakup obveznic vojne škode na obroke 21 Din za posamezno obveznico in v času od 11. avgusta do 10. septembra t. 1. Kupci, ki se bodo javili v tem času, bodo morali plačati na mesec po 21 Din leto dni. Ostali pogoji za nakup na obroke ostanejo neizpreinenjeni. Zboljšanje v češkoslovaški industriji. V februarju je število brezposelnih na Češkoslovaškem znašalo 920.102, pa koncu junija pa 678.050, to je za 242.052 manj. Brezposelnost je bila na koncu junija tega leta v primeri z julijem lanskega leta, ko je bila samo še 406.940 delavcev brez posla, še vedno zelo velika. Toda češkoslovaški gospodarstveniki pripominjajo, da je nastal letos zadovoljiv preobrat v kakovosti brezposelnih. Lansko leto se je brezposelnost zmanjšala v prvi vrsti radi gradbene sezone, medtem ko je letos la zelo mrtva. I.elos je mmogo delavcev našlo zaposlitev v industriji, ki se je pri vsej krizi pričela zopet nekoliko gibati. Napredek se v prvi vrsti čuti pri podjetjih, ki delajo za domači trg, medtem ko se ekspertna industrija ne more še prav pohvalili, dasi se tudi njej obrača na bolje. Železniška zveza Bosne z morjem. Te dni so bili v Banjaluki predstavniki znanega francoskega podjetja »Batignol« ter se zanimali za pogoje za zgradbo projektirano proge Bihač—Knin. Prišli so v stik s predstavniki vrbaske banovine ter vse kaže, da je bil naključek teh razgovorov ugoden. Tvrdka Batignol bo prevzela gradnjo Železniške proge Bihač—Knin, ki je dolga 410 km, in sicer zi ceno 500 milijonov Din. Proga Bihač—Knin je del projektirane jadranske proge, ki veže Bosno z morjem. Ker leče skozi dolino reke Une, jo imenujejo tudi unsko proco. Borza Dne 8. avgusta 1933. Denar Dolar je zopet napredoval za nekaj točk. Ljubljana. Amsterdam 2312.63—2323 99, Berlin 1364.58-1375.38, Bruselj 799.68—803.62. Curih 1108.35—1113.85, London 189.19—190.79. Nevvvork 4197.16—4225.42, Pariz 224.85-225.47, Praga 169.67 —170.53, Trst 300.68—303.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom- I pcnzacij 52.884 Din. Pariz, 8. avg. (a) Ob 11.45 je notiral dolar 18.95, lunt pa 84.55. Curih. Pariz 20.2425, London 17.115. Nevvvork t 383.50, Bruselj 72.125, Milan 27.165, Madrid 43.20, Amsterdam 208.70, Berlin 123.25, Dunaj 72.70 (58). Stockholm 58, Oslo 88.20, Kopenhagen 80.15, Sofija 70.40, Praga 15.32, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08, Buenos-Aires 1.03. Dunaj. Dinar notira: valuta 8.84. Vrednostni papir i i Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 48 den., vojna škoda 225 —227, a\g.. sept., okt. 226 den., dec. 225 -228 (227), agrarji 26 den.. 7% Bler. |>os. 34 bi.. 8% Bler. pos. 34.50—85.50. 7% pos. hip. banke 50 bi., 6% begi. obv. 35.50—86.50, Dunaj-Zagreb 851 —861 (856), Dunaj-Belgrad 855 ponudba (855), Grčija-Belgrad 89.50—37.75 (39). — Delnice: Narodna banka 3650 den., Priv. agr. banka 219—223. .Šečerana Osjek 170 bi.. Trboveljska 130 bi., Impex 50 den. Belgrad. Narodna banka 3700—3750, Priv. agr. banka 225 ( 225 224), 7% inv. pos. 51—53. agrarji 28.25—29, 6% begi. obv. 86.50-36.75 (3G.80-36.5). vojna škoda prompt 229—280 (231, 228), avg. 228 den., dec. 229—231 (23(1). 7% Bler. pos. 35 bi.. 7% pos. DHB 48.50 bi. Dunaj. Podon.-savska-jadran. obligacije 152.50, delnice 12.80, Narodna banka 111, Alpine 12, Trbovlje 14.10, Rima Murany 27.50. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 114— 116. okol. Sombor 112—114, srbač. in gorban. 114 —116, gorbač. in bač. potiska 117—119, srem. in slav. 110—112.50, vsa je nova, 78 kg in 2%, oves bač., srem. novi 64—06. moka bač.. ban. nova Og, Ogg 220—240. 2. 200—220. 5. 180—200, 6. 150—170, 7. 110—120, 8. 55—60, moka srem., slav. nova Og, Ogg 215-230, 2. 195 —210, 5. 175—190, 6. 145— 160, 7. 110—120, 8. 55-60. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nestalna. Promet: 45 vagonov. Sombor: Pšenica bač. okol. Sombor 110—115, srem. in slav. 107.50—110, ban. 112—115, ban. potiska in bač. potiska 120—122, oves bač., sremski novi 70—75, koruza bač., srem. nova žel. prompt 65—67, moka bač. nova Og. Ogg 220—240, 2. 200— 215, 5. 180—195, 6. 150—165. 7. 110—120, 8. 52.50 —57.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 48 vagonov. Živina Mariborsko sejmsko poročilo 8. avgusta. Prignanih je bilo 15 konj, 18 bikov, 196 volov, 305 krav in 12 telet; skupaj 546 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.75—4 Din, pol debel i voli 2.50—3.50, plemenski voli 3—3.50, biki za klanje 3—4, klavne krave debele 2.70—4, plemensko krave 1.75—2.50, krave klobasarice' 1.50—2, molzne krave 3—3.50, breje krave 3—3 50, mlada ž:vina 3—4 Din, teleta 4—5.50 Din za kg žive teze. Prodanih je bilo 315 komadov, od teh za izvoz v Italijo 12. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso 1. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, meso biikov, krav in telic 5—7 Din, telečje meso I. vrste 10—14 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10—16 Din. ' Dunajski prašičji sejem. P. Pripeljanih je bilo 5543 špeharjev in 7484 pršutarjev, skupaj 13.027. Od teh je bilo iz Avstrije 5074, iz inozemstva pa 7953 repov. Trg je bil živahen in cene so se držale dobro. Cena za stare pršutarje je celo narasla z,a 5 grošev. Notacije so bile v šilingih: Špeharji I. 1.30—1.34, stari 1.25—1.30, kmečki 1.32—1 40, križani 1.36—1.40, pršutarji 1.40—1.70. Gornja Radgona Petindvajsetletnico svojega dušnopastirskega j delovanja obhajajo tukaj dne 9. avgusta t. 1. sledeči i gg. letnika 1908: Atelšek Ivan, župnik v Braslovčah, Bogovjč Ivan, profesor v Mariboru, Božiček Franc, župnik v Kamnici, Gaberc Martin, domači župnik, Jurak Peter, opat ccljski, Pečnak Jožef, župnik pri sv. Juriju ob Taboru, Pichlcr Alojz, župnik v Sto-percah, Sagaj Marko, župnik v Brezncm ob Dravi, Šketa Ivan, konz. svet. in župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Toplak Jožef, kaplan na Rečici in dr. . Hadrijan Kokol, gvardijan v Kamniku. Smrt je po-I brala v teku četrtstoletja štiri sobratc: Jakoba Ko-| šaka, b. kaplana pri Vel. Nedelji, Jernejčka Pod- ' pečana, b. župnika na Tinjah pri SI. Bistrici, vedno , veselega, šaljivega in požrtvovalno gostoljubnega Janka Šireca, pri katerem je bil prvi tovariški sestanek ravno pred 10 leti v Stopcrcah, in Jurija ■ Cvetka, b. župnika v Jurkloštru. Vsem jubilantom ; I daj Bog šc nadalje svoj blagoslov. I Trbonje G. Albert Pravst na poslednji poli. Prevzela nas je silna žalost, ko smo tako nenadoma izgubili g. provizolja. Kljub temu, da je našo župnijo upravljal samo 11 mesecev, si je pridobil srca fnranov. Od Sv. Križa nad Dravogradom, kjer gn je v župnišču 2. I. m. pred 5 zjutraj zadela kap in je bil od sobralov v naglici previden, smo ga prepeljali v Trbonje. Med nami je nazadnje služboval, med nami naj ima tudi svoj zadnji počitek. Po- Vas in mesto poje slavo: Da zdravilo le je pravo ASPIRIN, ki zdravje brani Jemlji i* b zdrav ostani! ASPIR .JUGEFA« k. d.. Zifrtb. G«i«»» 32. 0(1» i« pod S k.. 312] od 23. n. 193J. greba, ki se je vršil 4. t. m. ob 8 izpred župnišča, se je udeležilo 12 duhovnikov in mnogoštevilno zastopani domačini in Mutčani. Po mrtvaških molitvah je spregovoril v slovo pokojnemu provizor od Sv. Primoža na Pohorju g. Ivan Dolinar. Itazložil je. kakšne dolžnosti lina iliašnik kot učitelj in kot duhovnik, ter opisni, kako je pokojni gospod le dolžnosti kot goreč dušni pastir tudi vršil. Po teh besedah, ki 60 do solz ganile navzoče, je daroval sv. daritev za pokojnega g. Drago Hilttner, vuze-niški dekan, ob asistenci gg. župnikov od Sv. Antona na Pohorju Franca Letonje in z Brezna ob Dravi Marka Sagaja. Nato je šel sprevod na pokopališče. Poslovila sla se še od priljubljenega gospoda g. Drago HUttner in v imenu faranov g. Viktor Lauko. Z vlakom ob 11 je prispelo še 5 duhovnikov, ki so pa g. Alberta našlii že v grobu. Gornji grad lianilska veselica. Gasilsko društvo v Gornjem gradu je v proslavo svoe 50 letnice priredilo v nedeljo 6. t. m. v Sokolskem domu veselico, ki se je je udeležilo skupno okrog 100 gasilcev v krojih in šc nekaj drugega občinstva, Udeležba gasilcev bi bila nedvomno še manjša, ako bi za ta dan ne bila napovedana revizija gasilskih društev. V sobolo zvečer je bila v mestu bakljada. Ob tej priliki je tudi nastopil kot govornik znani mož iz dobre krščanske hiše. soustanovitelju društva g. Francu špendetu pa je bila izročena častna diploma. Kamnik Kamniškim mesarjem ne moremo odrekati odlične lastnosti, da so v vsakem oziru velikodušni in radodarni. O tem bi vedeli mnogo hvale kamniški psi, ki jih mamljivi vonj mesa privabi v mesnico, pa jih mesarji vedno odpravijo s kaiko kostjo ali govejimi parklji. Z zadovoljnim renča-njem se pes s podarjenim priboljškom odstrani na ulico, kjer se zbere okrog njega cel roj nevoščljivih cuckov in pinčev. katerih kar mrgoli po našem mestu kot v proslulem Carigradu. Vsi bi radi imeli svoj delež, zato nastane včasih pravi pasji dirindaj po ozkih ulicah, da sc človek skoraj ne upa mimo. Oglodana kost ostane potem na ulici v vabo muham in spodtiko mimoidočim. To radodarno navado bodo naši mesarji prav lahko opustili, zraven pa še nekoliko pazili, da jim psi sami ne bodo jemali izza vrat kosti, parkljev ild. S leni bo ta nevšečnost na naših ulicah sama od sebe odpadla. Cesta po šutni bo zaprta za promet v sobolo od 20, v nedeljo in na praznik pa od 17 naprej zaradi uprizoritve Slehernika . Pred župno cerkvijo bo nameščenih okrog ."00 sedežev. Prav upravičeno vlada za to predstavo loliko zanimanja, saj bodo pri njej sodelovali igralci in pevci iz Kamnika in okolice, poleg kamniških godbenikov pa še 13 članov niuzike dravske divizije. Čisti dobiček je določen v dobrodelne namene. -Slehernik-, ki je povsod dosegel največji uspeli, bo v Kamniku uprizorjen brez okrajšav z vso originalno godbo komponista Einara Nilsona. Vstopnice so že v predprodaji. Spori kvenica (na ovoj je označiti »Table tenia turnirc), nujkcsneje do 12. t. m. do 18 zvečer. Zmagovalec v singlu gospodov dobi naslov: »Prvak gornjega ladrana: in prehodni pokal hotela Therapija, ki poslano trajna last onega, ki si ga pribori trikrat zaporeaotna. Če bo dovolj udeležencev, se nagrade tudi drugo- in tretje plasirane!. Igra se po pravilih JTTS-a. Neverificiran je oni, ki ni član nobenega društva ali sekcije, ki je članica JTTS-a. Žrebanje se vrši 12. t. m. ob 20 zvečer v hotelu Therapija. Novi svetovni rekordi v plavanju. Kakor poročajo iz Delroita je Ajnerikanec Jimmv Gilhula zboljšai dva svetovna rekorda, ki sla jih doslej imela VVeissmliller in Taris. Omenjeni plavač je rabil za 3C0 yardov v prostem stilu 8:06.5, za 300 m pa 3:24.8. Prejšnja rekorda pa izgledata takole: 300 vardov: \Veissmuller 3:07.8; 300 m: Taris: 3:27.6. Med tem pa je tudi plavač Medier zboljšai slari rekord na 300 m s časom 3:25.8, ki pa še ni bil priznan. Za svetovno kolesarsko prvenstvo, ki se vrši v dneh od 11. oo 15. t. m. v Parizu, se je prijavilo 17 narodov s 165 dirkači. Največ prijav (50), je došlo za cestno prvenstvo amaterjev. Za cestno prvenstvo protesijonalov se je prijavilo 34 konkurentov. Baer jc bil suspendiran. Kakor poročajo iz New Vorka je Nat. boxring Association suspendirala Maksa Baera. Suspenzija se je izvršila, ker se Baer ni držal neke pogodbe, glasom katere bi moral nastopiti v nekem javnem boju. Slvar pa menda ne bo tako huda, ker izkušnja uči, da to, kar se z denarjem lahko uredi, ni bogsigavedi kako nevarno. Nov svetovni rekord t metanju diska je postavila Poljakinja \Veiss. Rekord, ki ga je ona postavila in katerega je priznala tudi mednarodna lahkoatlelska zveza, je znašal 42.43 m. To znamko pa je omenjena atletinja zboljšai,i na 42.56 in poleni na 43.80 m. Sedaj pa je postavila zopet nov svetovni rekord z metom 44.60 m. Pogled po lahkoatlctskein svetu. Italijanska lahkoatlelska prvenstva so si» vršila jired kratkim v Florenci. Doseženi so bili nc-j kateri prav lepi rezultati: 800 m Ceralti 1:55.2; i 100 m: Mariani 11 sek.; 110 m zapreke: Vaile i 15.2; troskok: Guglielmi: 14.635 m; krogla: Ga-; rulli 13.15; 4X100 m Florenca 3:26.2; kladivo: j Vandelli: 48.315 m; skok v višino: Tomm.isi 1.85 m; 10.000: Malacbina 32:45.6; peteroboj: Snazzsli 13.480.47 točk; -100 m zapreke Mori 55.8; '200 m: Ferrario 21.4; 400 m: Carlini: 49.6: 1500 m: Furia 4:14.2; 5000 m: Betti 15.22.2; 4X100: IPro Patria: 43.4: skok v daljavo: Tabai: 7.28; skok s palico v višino: Innoc.enti: 3.65; disk: Ponzani: 43.3 m: kopje: Spazzali: 57.27 m. Švedska lahkoalletska prvenstva so se končala. V deseteroboiu je zmagal Dahlregen z novim rekordom 7811.835 točk. Pri lahkoatletskem mitingu v Diisseldorfu je zmagal Amerikanec Metcalfe na 100 m v času 10.3 sek: kroglo je zalučal svetovni rekorder v de.««-leroboju Nemec Sievert 15.65 m daleč v disku ie zmngal Amerikanec Laborde 7. metom 50.38. V štafeti 4X100 m je zmagal Tug-Bochum s časom 42.6 sekund. Kolesarsko in motociklistično društvo j-Sava« r Ljubljani priredi v nedeljo, 13. avgusta ob 15 popoldne kolesarske dirkališčne dirke na športnem prostoru Ž. S. K »Hermesa« v Šiški. Spored dirk: 1. iPozdravni krog vseh dirkačev: 2. Dirka senior-je" od 45 let naprej (3 krogi); 3. Damska med-klubska dirka (3 krogi); 4. Dirka za klubska prvenstva (10 krogov); 5. Medklubska dirka novincev do starosti 17 let (r, krogov); (i. Glavna društvena dirka Save (15 krogov); 7. Dirka v vreči s kolesi (1 krog); 8. Medklubska juniorska dirka (10 krogov); 9. Glavna dirka |xidzveze Ljubljana (15 krogov); 10. motorna dirka motorjev do 125 ccm (10 krogov); 11. Glavna medklubska dirka (20 krogov). Za čas dirke je preskrbljeno za prigrizek in pijačo Zvečer ob 20 pa je v restavraciji Slepič v Šiški razdelitev daril. Ker se čisti dobiček nakloni brezposelnim rudarskim družinam v rudarskih revirjih, se cenjeno občinstvo naproša, da poseli prireditev v obilnem številu. I. mednarodni lahle tenis turnir za prehodni pokal hotela Therapia in za prvenstvo eornjega .ladrnnn za I. 1933 priredi SK Ilirija-Ljubljann v dneh 13. in 14. t. m. v Crikvenici. hotel Therapia. Tekmuje ee: 1. Single gospodov; 2. double gospodov: 3. single dum; 4. mixed double: 5. single gospodov (neverificirani); 6. single dam (neverifi-cirane). Prijnvnina za discipline pod 1. 3. 5 in 6 15 Din, za discipline pod 2 in 4 '.'O Din. Igra so prične oba dni ob 0 dopoldne. Prijave je poslati s prijavnim vred na naslov: Hotel Therapija, Cri- frogrami Radio-Ltubflana t Sreda. 9. avgusta: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 čas, plošče, bor/.a. 19.00 Otroški kotiček: želje (M. Zeljeznova-Kokalj). 19.30 Literarna ura: Stare angleške pesmi (Valo Bratina). 20.00 Pevski koncert gdč. Anice Kristanove. 20.45 Radio orkester: Operni potpuriji. 21.30 Čas. poročila. 21.45 Radio orkester. 22.3o Angleške plošče. četrtek, 10. arg.: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.IK) Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester: Plesna ura 20.00 Slovaška literatura (Uršič Lojze* 20.30 Orgelski koncert, tr. Kanlzij Fricelj 21.15 Pevski koncert g. Jože Gostlča, vmes čas in poročila 22.00 Radio orkester 22.30 Radio jaz.z. DrugI programi četrtek, 10. avgusta: Belgrad: 20.30 Prenos iz Ljubljane — Zagreli. '20.30 Ljubljana — Dunaj: 21.10 Orkestralni koncert — Heroin ii lis ter: 21.10 Simfonični koncert — Brno: 20.30 Koncert na harfi — Budimpešta: 20 00 Operetni večer — Leipzig: 20.20 Orkestralni koncert — LaiiKcnhcrg: 20.05 Vesel„ glasba — Lon-don: 21.00 Koncert orkestra — Milan: 20.20 Istrska svnlba. opera, Mascagni — Miinchen: 20.20 Orkestralni koncert — ~ Praga: 20.30 Angleška glasba za klavir, 2100 Orkestralna glasba — Varava: 20.00 Poljudni koncert. JI 10 Violinski koncert asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kdo želi fanta treznega, zanesljivega, verodostojnega, v kakršnokoli službo za stalno? — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9116. »a) II Vajenci Kmečki iant II Šoferska šola E. Čeh bivia Camrniik va šoferska šola) Ljabhana, iiunajska c. 3G Šota za poklicne Šoferje Id amaterje Prospekti In pojasnita zastonj io frauko. se želi izučiti v trgovini z vso oskrbo. Kdor ga sprejme, dobi 1000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9113. (v) ilužbodobe Več livarjev sprejme Zvonama in livarna, Št. Vid nad Lj. (b) Stalen zaslužek dober, se nudi damam, zmožnim nekoliko nemščine in z odlično sposobnostjo za potovanje. -Pogoj: siguren in dober nastop ter primerna obleka. Posebna znanja niso zahtevana. Predstaviti se z legitimacijo danes, v sredo, od 9—12 in od 2—5: Resljeva c. 5, parter, levo. (b) Kuharico mlajšo, pošteno, ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, se sprejme k dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9133. (b) Objave Preklic. Podpisani preklicujem in obžalujem kleveto, ki sem jo iznesel o Katarini Ziherl, tkalki iz Škofje Loke, Fužinsko predmestje št. 18, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Bertoncelj Janez, laborant, Godešič 44. Dijaka ali dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo za obresti, kdor mi posodi 6—8000 Din. Stanovanje blizu gimnazije. Ponudbe na upravo »Slo-venca« Maribor pod zn. »Dijak 450« 9143. (D) Stanovanja Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami — se odda mirni stranki takoi ali za september Naslov v upr. •Slovenca« pod 8579 |č) Služkinja ki razume kuhati in pospravljati poleg hišnega dela, se sprejme takoj. -Gostilna Husenbichler — Žalec. (b) Parna žaga sprejme izprašanega stroj-nika-ključavničarja. Šoferji imajo prednost. Prosto stanovanje in zemljišče na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 9110. (b) tasma Drugi prikroj. tečaj za damska oblačila se vrši od 14. avgusta do 2. septembra 1933. Vsled večjega tečaja se zniža učnina na 350 Din, v kateri vsoti so zapopadene vse risalne potrebščine in tudi ravnokar izdana knjiga »Toaleta«. Priglasitve sprejemam do dne 12. avgusta. - T. KUNC, lastnik konc. strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II. (u) Velik lokal za delavnico eventuelno za večje stanovanje, oddam. Poizve se: Glince, c. XV. št. 8. (n) Posestva Posestvo v ljubljanski okolici, tričetrt ure od Ljubljane — naprodaj. Pripravno za večje podjetje, posebno za kurierejo. Tekoča voda v bližini. Poizve se pri I. Oražem Moste, (p) Gozd in travnik v Črnučah, 3 minute od glavne ceste, ugodno naprodaj. Dopise na upravo »Slov.« pod »30.000« št. 9112. (p) Lepo družinsko hišo z vsem komfortom in vrtom v Ljubljani, kupim. Točen opis, najnižjo ceno in plačilne pogoje poslati pod »Lep dom« št. 9096 na upravo »Slovenca«, p Novo zidana hiša 3 sobe, kuhinja, vrt, naprodaj. Delavska ul. II, Pobrežje, Maribor. (p) Oljnata slika Mizarji - stavbeniki! Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg. - Tudi na hranilne knjižice. (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici se takoj odda Več pri kamnoseku A Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Stanovanje treh sob, kopalnice in pritiklin, se odda za termin november v Praža-kovi ul. 10-11. (č) [Dvosobno stanovanje v bližini magistrata takoj oddam za 750 Din mes. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9134. (č) Gospoda tudi dijaka, sprejmem v vso oskrbo. — Trgovina Kotar, Medvedova št. 23, Šiška. (s) Elegantno sobo strogo separirano, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Marmontova 27, Mir-ie. (s) Pripraven lokal v Gosposki ulici štev. 5j ugodno oddam. Pojasnila j istotam v trgovini glasbil. Kamnoseki pozor! Radi starosti se opusti že 28 let obstoječa mala kamnoseška obrt v mestu na Štajerskem. Podani so pogoji za razvoj obrti v večjem obsegu. Konkurence ni. Mladi kamnoseki imajo priliko za samostojno nadaljevanje obrti. Vse potrebno orodje in brusilni stroj, se poceni proda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 9084 (1) 'geesbi Ameriški harmonij 4'-» vrste, 5 oktav, 19 registrov, 2 kolenska vzvoda, prima meh, glasni toni, naprodaj. - Ogled in informacije- Maribor — Krekova 14 9. (g| lEEHEffll Motor s prikolico II Pohištvo i Pohištvo za salon kompletno, starinska dragocenost, v najboljšem stanju, za ugodno ceno naprodaj. Najiiv v upravi »Slovenca« 51 9115. (š) Spalnice moderne, iz trdega in mehkega lesa, kuhinjske oprave in drugo pohištvo dobite najceneje pri tv. Andlovic - Kori<-->?l -■* B 8 c — (0 ~B* a -sU v JJ S ► sS « !j ca. S 2 •SI ! t v 5 e<£ I ■So _ ■s .9 ®o S« cS •g £ 8-® a. _- Samuel Lover: > =■ u o ;u o 's . £ v o S s 01 T* co a I S B .S o.9 ago o o s ~ 'o ? »8 o S — -Ui a o o i •n >- ' o -D (0 Kfi ' N ~ 0 l. ~ s* 3-2 Š '5 S ° •n i/t :ciž a 4 — Za | 23 5. J 3 13 r O. 3 .o a jO CA T* . O o n . ® a » js o c o o RORY O'MORE 86 Irski Ijpdski roman. »Boji se pokazati in zato se je skril.« >Česa naj bi se bal, gospod?« je dejala vdova. »Skrit je,« je trdil stotnik, »in zato ga moramo poiskati. Kje pa je gospod, ki je stanoval pri vas?« »Odšel je, gospod.« S temi besedami sta začela razmetavati z vojaki kup sena in koruze, ki je bila naložena v Rorijevi ogradi. »Ho, ho, enaka storija z njim! No, ju bomo že našli!« Uboga vdova je obupavala. Zastonj je branila, zastonj prosila. »Če mislite, da sta kje skrita, gospodje, preiščite najprej hišo, preden mi uničite še to troho sena in koruze!« »O, poznamo take tiče, v hiši se ne bosta skrivala, lahko pa, da sta tu.« »Prav, če sta, lahko prederete kopice z mečem, samo za božjo voljo ne razmetavajte mi sena po dežju, ne uničite ubogi vdovi te bore skorje kruha!« A njene besede so bob ob steno. Brezsrčneži niso iskali po hiši, pa tudi kopic niso predirali s svojimi meči, kar je bila navada v tistih časih, ampak kar vprek so uničevali pičli pridelek njene majhne kmetije z izgovorom, češ da morajo najti tiste, ki so se skrili. In ko so tako pustošili, jim nihče ni smel očitati, da so kruti, zakaj v tistih časih je. bila navada, da so ljudem, ki so bili količkaj sumljivi, kolikor mogoče lastnine uničili. Ti neusmiljeni možje pa niso vdovi uničili samo pridelka njene male kmetije, ampak so še celo poudarjali, da so človeški, ker ji ograde pred njenimi očmi ne zažgejo. »Bog mi pomagaj,« je stokala nesrečna žena in vila roke, »saj je vseeno, ali me uničite z ognjem ali vodo! Seno ste mi v dežju naokoli raztresli; čemu mi bo sedaj? S čim naj plačam najemnino? O Bog, o Bog! Sežgite ga, le sežgite ga, če ga morete, zdaj, ko je vse premočeno,« je jokala, ko jo je krivica opogumila, da je govorila odkrito. Dublinski dnevniki so ta dogodek objavili z dolgim slavospevohi na krščansko potrpežljivost sodnika iz ... ki je samo preiskal ogrado človeka, ki je umoril, kakor vse kaže, Jonathana Scrubbsa iz...ne da bi tisti pa-pistovski sirovini sežgal in uničil, kakor bi moral, vse imetje do zadnjega žeblja. Vdova do tedaj še ni slišala, da je Scrubbs izginil, pa tudi tega ne, da so ga zadnjikrat videli v Roryjevi družbi. Zato je torej ni težilo drugo kakor njena uničena ograda. Drugi dan pa solnce še ni zatonilo, ko •je slišala, kaj se je zgodilo, in sicer od ene strani tako, od druge pa zopet drugače, kakor že raztrobijo ljudje take novice s svojimi stoterimi jeziki na daleč in široko. »Črni bik« je bil središče, odkoder so govorice izhajale kakor žarki iz solnca. Odkar je namreč bil Sweeny tam in spoznal Scrubbsovega konja, so radovedneži hoteli vedeti, kaj se je zgodilo z nabiralcem. Ker pa tudi Iloryja ni bilo od nikoder, so postali še bolj nestrpni, da bi prišli tajnosti na dno. iti zgodilo se je, da so železni drog, ki ga je Kor> vzel s seboj iz gostilne, našli v dragi pri razvalini. To je bil povod za nadaljnje raziskovanje. Blizu razvaline so našli še sveže sledove stopinj, ki so izdajale borbo. Iz toga, da je bil križ iz okna izlrgan in pa iz tega, da se je v kleti poznalo, da so nedolgo tega v njej prebivali ljudje, so sklepali vse mogoče. Odprlo se jim je široko tajin-stveno polje, na katero so ljudje marljivo znašali zrno za zrnom, dokler se jim nI nakupičila bogata žetev samih nepojmljivih taides. Vdova se ni brigala za to, kako se je storija razvijala in kako je naraščala, zakaj vse njeno zanimanje je tonilo v eni sami misli, da njenega sina ni. Enaka čustva so polnila Marijino srce. Čez nekaj dni se je njeni žalosti pridružila še bol, neizrekljiva bol. Scrubbsovi prijatelji se namreč niso pomišljali, da ne bi razglasili, da je Scrubbs umorjen in da je morilec Rory 0'More... Ko je uboga žena slišala to strašno novico, ji je skoraj srce počilo. Ta neizrekljiva bol se je menjavala s srdom, da njenega sina tako strašno blatijo. Ker pa ji je ta jeza duha samo težila, namesto da bi ga lajšala, je bil njen duh tako prenapet, da je skoraj zblaznela. »Oh, da sem morala doživeti ta dan,« je stokala, »mojega zlatega fanta dolže umora! Oh, da je morala moje sive lase zadeti ta nesreča! Oh, Rory, Rory, kje si?! Ti tega nikdar nisi storil... nikdar, nikdar, nikdar! Ti, pa morilec?! Ti, ki niti muhi nisi storil žalega! Oh, moj sin, moj sin!« »Mati, draga mati,« je prosila Mary, ki je tudi jokala, »ne jemlji si tega tako k srcu, prosim te, draga mati. Srce se mi trga, ko gledam tvojo žalost.« »Oh, Mary, Mary, ali ni to strašno, da sva izgubili najinega dragega ljubljenca, najin ponos, najino oporo! Ali ni to strašno, da je za vedno šel od naju in z oblate-ni ni imenom? Če so mi že vzeli njega, da bi mi saj pustili neomadeževan spomin nanj! Oh, ta trdosrčna druhal, da more vzeti zapuščeni vdovi njen materinski ponos! Tn če mi ga je grob požrl, mojega zlatega fanta, je sra mota njegov nagrobni kamen.« Vila je roke in se zibala v stolu, dočim se je Mary zastonj trudila, da bi jo potolažila. »Ne govori o njegovem grobu, draga mati, gotovo ne vemo, a ...« Tedaj jc jo mati prekinila in divje so ji besede izbruhnile: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč- Izdaiateli: Ivnn Rakoven Urednik: Lojze Golo bič